EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.6.2015

COM(2015) 279 final

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU

Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2014

Uvod

To je prvo zbirno poročilo, ki ga predstavlja ta Komisija po prevzemu funkcije 1. novembra 2014. V skladu s političnimi prednostnimi nalogami, ki jih je določil predsednik Juncker, si nova Komisija prizadeva za bolj usmerjeno agendo, ki namenja posebno pozornost načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Predsednik Juncker je v svojih poslanicah članom Komisije močno poudaril potrebo po zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja programov, za katere so odgovorni, in zahteval, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito proračuna EU. Pozval je tudi k okrepljeni kulturi smotrnosti in ponovni usmerjenosti v prikazovanje dodane vrednosti proračuna EU.

V tem okviru so v poročilu opisani dosežki Komisije pri upravljanju v letu 2014, pri čemer so bile proučene in povzete informacije iz letnih poročil o dejavnostih, ki so jih pripravile njene posamezne službe.

Komisija s sprejetjem tega zbirnega poročila prevzema splošno politično odgovornost za upravljanje proračuna EU.

1    Okrepljen okvir uspešnosti

Na voljo so prvi rezultati okrepljenega okvira za upravljanje uspešnosti, ki ga je Komisija obljubila v lanskem zbirnem poročilu. Prihaja do vedno večje usmerjenosti v uspešnost na podlagi izboljšanega poročanja o dosežkih politike ter njihovem učinku in dodani vrednosti za državljane EU. Nova Komisija se je k temu ponovno zavezala, spodbuja pa tudi nadaljnje pobude, ki bi bile bolj usmerjene v rezultate.

1.1Dosežki politike

Cikel strateškega načrtovanja in oblikovanja programov se opira na dva ključna instrumenta, in sicer na letne načrte upravljanja in letna poročila o dejavnostih, da lahko zagotovi podrobne informacije o upravljanju v zvezi z uspešnostjo služb Komisije. V zadnjih letih so odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil zagotovili podrobnejša poročila o tem, kako so uporabili dodeljene finančne in človeške vire za doseganje ciljev politike, ki jih je določil kolegij, in kako je njihovo izvajanje politik ustvarilo dodano vrednost za družbo EU. Komisija v zadnjih letih poleg svojih dosežkov pri upravljanju programov poudarja tudi pomemben napredek pri poročanju o dosežkih politike. Poleg tega vsakoletni portfelj letnih poročil o dejavnostih zdaj vsebuje veliko koristnih informacij o ciljih politike, doseženih rezultatih ter njihovih neposrednih in posrednih učinkih na evropsko družbo.

V Prilogi 1 je predstavljen povzetek ključnih kazalnikov uspešnosti za prikaz izvajanja ciljev Komisije. Komisija je pri večini kazalnikov na dobri poti, da doseže svoje večletne cilje.

Za zagotavljanje večje uspešnosti je bilo sprejetih tudi več dodatnih ukrepov:

I.vključitev več izčrpnih informacij o uspešnosti iz različnih virov, na primer ocen, študij, revizij in ocen učinka;

II.vključitev nazornih primerov, ki prikazujejo dodano vrednost različnih programov EU zanjo;

III.večja usklajenost načrtov upravljanja z letnimi poročili o dejavnostih (na primer z uporabo enakih predlog za poročanje o ciljih in kazalnikih) ter

IV.zahteva, da letna poročila o dejavnostih vsebujejo primere prizadevanj za izboljšanje učinkovitosti in gospodarnosti upravljanja.

1.2Pobude za nadaljnjo okrepitev okvira uspešnosti

1.2.1Proračun EU, usmerjen v rezultate

Cilj nove Komisije je okrepiti kulturo smotrnosti poslovanja v okviru proračuna EU. Ena od njenih prednostnih nalog je zagotoviti, da bo proračun usmerjen v doseganje oprijemljivih rezultatov v korist državljanov, zato je vzpostavila mrežo komisarjev („proračun EU, usmerjen v rezultate“). Ta mreža zagotavlja politično usmeritev, vodstvo in usklajevanje za ukrepe, da se izboljša uspešnost proračuna in zagotovi najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.

Mreža je na svojem prvem srečanju 4. marca 2015 odobrila skupni pristop k proučitvi ter izboljšanju cikla izvrševanja proračuna, tako da je določila, katerim področjem so namenjena proračunska sredstva (dodeljevanje proračunskih sredstev), kako se sredstva porabljajo (izvrševanje proračuna) in kako je ocenjena Komisija (postopek razrešnice). Opredeljuje šest glavnih delovnih področij, ki jih bodo za namene izvajanja strategije obravnavale službe Komisije med mandatom kolegija:

I.poenostavitev: zmanjšanje upravnega bremena in izboljšanje zahtev za skladnost na področjih politike, kar bo prispevalo k usmerjenosti izvajanja programov na rezultate, hkrati pa ohranilo zakonitost in pravilnost;

II.proračunski postopek: zagotavljanje informacij o uspešnosti, ki so koristne za dodelitev proračunskih sredstev in omogočajo odločanje na podlagi stopenj izvršitev programov kot merila učinkovitosti porabe sredstev in doseganja rezultatov;

III.stroškovna učinkovitost kontrol: racionalizacija in izboljšanje kontrol ter prerazporeditev sredstev za kontrole, ki veljajo za najustreznejše za upravljanje tveganj glede zakonitosti in pravilnosti v regulativnem okviru;

IV.izjava o zanesljivosti in razrešnica: združevanje mehanizmov za zaščito proračuna, na primer izterjav in finančnih popravkov s poenostavitvami ter stroškovno učinkovitimi kontrolami, da bi se upravljala tveganja in vzpostavilo boljše ravnotežje med doseganjem rezultatov politike, stroškov kontrol in skladnostjo s finančnimi pravili;

V.zbirka podatkov za projekte: izboljšanje dostopa državljanov do rezultatov projektov na ključnih področjih , da bi se izboljšala preglednost in primerljivost pobud, ki jih financira EU, ter lažje predstavili različni načini, s katerimi poraba EU prispeva k družbi; in

VI.komunikacija: izboljšanje komunikacije in sodelovanja med akterji, ki so vključeni v načrtovanje, izvrševanje in podeljevanje razrešnice v okviru proračuna, ter s širšo javnostjo na podlagi usklajevanja pričakovanj, izmenjave izkušenj o izvrševanju in poročanja o doseženih rezultatih.

Eden od potrebnih ukrepov je vzpostavitev medinstitucionalne delovne skupine za oblikovanje proračuna glede na uspešnost, ki bo združila institucije, vključene v proračunski postopek (Komisija, Evropski parlament, Svet in Računsko sodišče), s ciljem oblikovati skupno razumevanje koncepta proračuna, ki temelji na uspešnosti, njegovih ključnih značilnosti ter vlog in odgovornosti institucij EU ter držav članic pri zagotavljanju učinkovitega izvrševanja proračuna EU. Delovna skupina bo na podlagi obstoječega pravnega in regulativnega okvira opredelila izboljšave za model oblikovanja proračuna glede na uspešnost, ki se zdaj uporablja za proračun EU, in ustrezno časovno razporeditev njihove izvedbe.

1.2.2Usklajevanje intenzivnosti kontrol s tveganjem

Zagotavljanje stroškovne učinkovitosti sistemov upravljanja in kontrol je eden od ciljev strategije „proračuna, usmerjenega v rezultate“. Za neučinkovite sisteme kontrol se porabljajo precejšnja sredstva, ki bi sicer lahko prispevala k doseganju rezultatov. Poleg tega pomenijo veliko upravno breme za upravičence in lahko odvračajo od sodelovanja v programih.

Revidirana finančna uredba 1 zahteva, da odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil upoštevajo tveganje in stroškovno učinkovitost pri vzpostavitvi sistemov notranjih kontrol (člen 66(2) finančne uredbe) ter poročajo o stroških in koristih kontrol v letnem poročilu o dejavnostih (člen 66(9) finančne uredbe). Glavni cilj ocenjevanja stroškovne učinkovitosti kontrol je, da se podpre upravljanje v zvezi z obliko sistemov kontrole in povezanih sredstev. V zvezi s strategijami in sistemi kontrole bi bilo treba razmisliti o strožjih pregledih ter pogostejših kontrolah na področjih z večjim tveganjem in zagotoviti, da kontrole nenehno dodajajo vrednost.

Poročanje o stroškovni učinkovitosti se je v letu 2014 izboljšalo . 42 od 49 služb je sprejelo sklep o stroškovni učinkovitosti svojih sistemov upravljanja in kontrol. Preostale službe tega niso mogle storiti, predvsem zaradi pomanjkanja preteklih podatkov ali meril in težav pri ocenjevanju koristi kontrol. Več generalnih direktoratov je lahko poročalo o obsežnejših naborih razmerij, pri čemer so razlikovali med vsemi ali nekaterimi različnimi fazami strategije kontrole.

Leta 2014 sta bili sprejeti dve pobudi za obravnavanje glavnih težav, ki so jih opredelile službe:

razvoj funkcionalnosti v računovodstvu na podlagi nastanka poslovnega dogodka 2 za beleženje rezultatov kontrol,

vzpostavitev poenostavljenega nabora kazalnikov za merjenje stroškov in koristi kontrol.

Vse službe, ki so oblikovale sklepe, so dejale, da so njihovi sistemi notranjih kontrol stroškovno učinkoviti na podlagi količinsko opredeljivih koristi, ki so presegale stroške, ali neizmerljivih koristi in/ali stabilnega ali pozitivnega gibanja kazalnikov učinkovitosti.

1.2.3Evidentiranje poročanja o uspešnosti

V zbirnem poročilu za leto 2013 so bile centralne službe pozvane, da med pripravami prihodnjega letnega poročila o dejavnostih proučijo različne oblike poročanja o dosežkih. Za leto 2014 je bilo ugotovljeno, da:

se poročanje o uspešnosti izvede v delu I letnega poročila o dejavnostih,

letno ocenjevalno poročilo (finančno poročilo iz člena 318) zagotavlja informacije o uspešnosti v zvezi s tem, kako so glavni finančni programi prispevali h ključnim ciljem politike EU, po potrebi vključno s strategijo Evropa 2020,

bi v zbirnem poročilu moral biti naveden izbor ključnih kazalnikov uspešnosti, da bi se zajelo poročanje o programih, ki ne pomenijo porabe, in da bi se moralo sklicevati na letna poročila o dejavnostih za nadaljnjo proučitev,

je dodatno poročanje o strategiji Evropa 2020 na voljo prek kanalov, ki so za to namenjeni, ter

da bi bilo treba izboljšati poročanje o vodilnih pobudah in ga vključiti v glavne politike. Ločeno poročanje ni priporočeno, saj ga ureditve spremljanja in poročanja za programe v okviru novega večletnega finančnega okvira ne dovoljujejo.

2    Posebni izzivi za upravljanje sredstev

Učinkovito in uspešno upravljanje sredstev je temelj uspešnosti v okviru izvajanja politik Komisije. Komisija se je leta 2014 srečevala z velikimi izzivi na tem področju. V nekaterih primerih so bile težave, s katerimi se je soočala, vezane na posredne okoliščine, na primer njene službe so se srečevale s pomanjkanjem odobritev plačil, v drugih pa je prišlo do ponavljajočih se vprašanj. Ker se vedno več nalog prenaša na agencije, skupna podjetja in druge pooblaščene subjekte, se je Komisija odločila proučiti veljavne mehanizme nadzora. Še eno področje, ki mu je treba nameniti pozornost, je zanesljivost podatkov, ki jih zagotovijo države članice. Komisija je za posamezne izzive sprejela blažilne ali popravni ukrepe, da bi zmanjšala opredeljeno tveganje.

2.1Pomanjkanje odobritev plačil

Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 je v primerjavi s preteklimi okviri prvi, ki je skrčil proračunska sredstva. Pritisk na zgornje meje za plačila je veliko večji kot v prejšnjih večletnih finančnih okvirih, kar je posledica dveh dejavnikov:

neplačane obveznosti iz programov za obdobje 2007–2013 močno vplivajo na začetek okvira za obdobje 2014–2020 (21,7 % zgornjih mej za plačila za obdobje) in

zelo občutno znižanje zgornjih mej za plačila v letu 2014 (skoraj 9 milijard EUR nižje kot v proračunskih sredstvih za leto 2013) in 2015.

Glede na navedeno je bil za Komisijo izziv (zlasti v letu 2014), da izpolni pravne obveznosti iz preteklih zavez in hkrati začne novo generacijo programov.

Službe Komisije so skrbno spremljale izvrševanje proračuna. Sprejele so ukrepe, da bi zagotovile previdno uporabo omejenih odobritev plačil ter hkrati zmanjšale zamudne obresti in upoštevale negativen učinek na tretje osebe, pri čerem so na primer dale prednost finančno šibkim prejemnikom, kot so države članice, ki prejemajo finančno pomoč, MSP in NVO 3 .

Komisija je Evropski parlament in Svet obveščala o stanju izvrševanja proračuna. Že maja 2014 je predložila predlog spremembe proračuna, da bi obravnavala doslej največje število zahtevkov za plačilo v okviru kohezijskih programov za obdobje 2007–2013, ki jih je prejela v zadnjih tednih leta 2013. Dogovor o spremembi proračuna, ki je zvišal število odobritev plačil za proračun za leto 2014, zlasti z uporabo varnostne rezerve za plačila, je bil sprejet 17. decembra 2014. To je pomenilo, da je bilo mogoče v zadnjih štirih delovnih dneh v letu izvršiti izjemno veliko število plačil in odpraviti zaostanek v zvezi z neplačanimi računi ob koncu leta 2014.

Vendar se Komisija kljub sprejetim ukrepom in dodatnim odobritvam plačil, ki so se izvedle pozno v letu, ni mogla izogniti določenim zamudam pri plačilih in pogodbenih dejavnostih ter posledičnim posrednim učinkom na plačila v okviru novih programov.

Komisija je ocenila vpliv teh težav na doseganje ciljev, pri čemer je upoštevala dejavno upravljanje razpoložljivih odobritev plačil med letom poročanja, in ugotovila, da je bil vpliv teh razmer, ki je bil povezan s finančnimi sredstvi in ugledom, dovolj ublažen.

Kar zadeva finančni vpliv, so se številne službe Komisije srečale z velikimi izzivi glede upravljanja in operative, in sicer je za nekatere programe porabe zmanjkalo odobritev plačil več mesecev pred koncem leta. Za te programe so bile možnosti za prerazporeditve med proračunskimi vrsticami izčrpane in zahteva za dodatne odobritve plačil v spremenjenem proračunu še ni bila odobrena.

Zamudne obresti so bile leta 2014 skoraj petkrat višje, pri čemer so za celotni proračun znašale približno 3 milijone EUR. Čeprav so obresti tako narasle, pa je njihov absolutni znesek relativno omejen v primerjavi s številom neplačanih računov ob koncu leta 2014. Ti računi (24,7 milijard EUR) so bili skoncentrirani predvsem na področju kohezijske politike, kadar je vračilo na podlagi zahtevkov, ki jih vložijo javni subjekti v državah članicah, odvisno od razpoložljivih proračunskih sredstev in za pozna vračila ne veljajo obresti, kar je precej omejilo finančni vpliv na proračun EU. Ni bilo poročil o sporih zaradi poznih plačil.

Kar zadeva učinek na ugled, so si službe prizadevale za dejavno upravljanje odobritev, ki so bile na voljo, na več načinov:

proaktivno so izterjale neupravičene zneske;

zmanjšale so odstotek predhodnega financiranja;

kar najbolje so izkoristile plačilne roke in

odložile so razpise za zbiranje predlogov/povabila k oddaji ponudb in povezane pogodbene dejavnosti, zaradi česar so se številni datumi dospelosti plačil premaknili v leto 2015. To je sicer omejilo negativen učinek na proračun EU, vplivalo pa je na upravičena pričakovanja deležnikov, ki so morda morali odložiti začetek svojih projektov in/ali začasno poiskati večji delež sofinanciranja. Kljub temu je bila s skrbno oceno škoda ugledu zaenkrat omejena, da se omeji učinek na ključne dejavnosti.

2.2Učinek, ki ga imajo pooblaščeni subjekti na verigo dajanja zagotovil

Komisija v vedno večjem številu primerov za izvrševanje skladov EU pooblasti druge subjekte (glej Prilogo 4) in za nekatere od teh velja poseben postopek razrešnice, ki se razlikuje od postopka za Komisijo. V skladu s tem postopkom mora vodstvo pooblaščenega organa opisati dejansko izvrševanje skladov, odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil pa morajo zagotoviti sorazmeren, vendar učinkovit nadzor organa. Ker odhodki sodijo v okvir izjave o zanesljivosti, morajo odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil v letnih poročilih o dejavnostih poročati o rezultatih nadzornih kontrol in po potrebi o kakršnih koli večjih pomanjkljivostih, ki bi lahko bile razlog za pridržke.

V programskem obdobju 2014–2020 se pričakuje, da bodo pooblaščeni subjekti imeli vedno večjo vlogo pri upravljanju proračuna. To je postalo jasno leta 2014, tj. prvo leto izvajanja novih programov, ta trend pa je viden tudi v letnih poročilih o dejavnostih za leto 2014. Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo ter Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja izvršujeta 95 % oziroma 89 % svojih proračunov tako, da naloge izvrševanja preneseta na druge subjekte. Generalni direktorat za mobilnost in promet ter Generalni direktorat za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov tako izvršujeta več kot 50 % svojih proračunov.

Sposobnost odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil, da nadzirajo pooblaščene subjekte in pridobijo razumno zagotovilo, je odvisna predvsem od struktur prevzemanja odgovornosti in ureditev preglednosti v sporazumih o prenosu pooblastil s posameznimi pooblaščenimi subjekti. Strategija kontrole je v bistvu zagotavljanje, da sporazumi o prenosu pooblastil vključujejo določbe, ki zahtevajo:

I.zanesljivo in pregledno poročanje subjektov o njihovih rezultatih kontrol ter

II.ustrezen nadzor struktur prevzemanja odgovornosti subjektov.

V programih za obdobje 2014–2020 so vsi generalni direktorati morali prevzeti odgovornost za finančne instrumente na svojih področjih. Komisija je sprejela finančne in upravne okvirne sporazume z Evropsko investicijsko banko ter Evropskim investicijskim skladom, ki naj bi zmanjšali upravne stroške, okrepili odgovornost in zagotovili doslednost. Komisija je oblikovala predlogo, da bi zagotovila vključitev ključnih zahtev glede upravljanja, kontrol in poročanja v vse posamezne sporazume o prenosu pooblastil, sklenjene z zadevnimi službami.

Oblika letnih poročil o dejavnostih za leto 2014 je bila izboljšana, zato da je zajela vse primere in oblike izvrševanja skladov s pooblaščenimi subjekti, po potrebi tudi v okviru pridržkov.

2.3Zanesljivost rezultatov kontrol, o katerih poročajo države članice

Zanesljivost poročil držav članic o kontrolah je še vedno izziv. Države članice so v okviru deljenega upravljanja odgovorne za vzpostavljanje in ohranjanje zanesljivih sistemov upravljanja in kontrol.

Uredbe dovoljujejo Komisiji, da se pod določenimi pogoji opre na zanesljivost dela, ki ga izvedejo revizijski organi držav članic. Na področju kohezijske politike revizijski organi predložijo Komisiji zagotovilo o učinkovitem delovanju sistemov upravljanja in kontrol ter zakonitosti in pravilnosti potrjenih odhodkov. V okviru skupne kmetijske politike (SKP) neodvisni certifikacijski organi zagotovijo mnenje o kakovosti izvedenih pregledov na kraju samem in točnosti kontrolnih statistik, ki jih predložijo posamezne plačilne agencije.

Poleg tega je sistem neto popravkov, ki ga v primeru napak 4 (glej oddelek 2.4), pobuda za države članice, da si bolj prizadevajo odkriti napake. Ta sistem bi moral spodbuditi države članice, da pokažejo svojo zavezanost k večji odgovornosti in preglednosti, tako da po potrebi okrepijo nadzorne ukrepe, zlasti v zvezi s preverjanji upravljanja na prvi stopnji, preden Komisiji potrdijo odhodke, in sprejmejo jasna pravila o upravičenosti za zmanjšanje tveganja napak.

V zvezi s tem se Komisija sklicuje na uredbo o skupnih določbah za programsko obdobje 2014–2020 za sklade ESI 5 , ki vključuje vrsto izboljšav za sisteme upravljanja in zahteve za poročanje. Čeprav je zakonodajni postopek uvedel nadaljnje izjeme in dodal strožje pogoje, kar pomeni, da mora Komisija ublažiti povezana tveganja, naj bi ti okrepili odgovornost držav članic, zato da bodo bolje obravnavale napake ter zagotovile zakonitost in pravilnost transakcij, ki jih nadzirajo ali upravljajo. Zlasti pa vključujejo predhodne pogoje, usklajena in poenostavljena pravila o upravičenosti, več možnosti za uporabo poenostavljenih načinov za prijavo upravičenih stroškov ter nov letni sveženj zagotovil, ki zajema letne računovodske izkaze, izjavo o upravljanju, letno zbirno poročilo, revizijsko mnenje in poročilo o nadzoru.

Zadevni generalni direktorati so opredelili enotno revizijsko strategijo in skupni revizijski načrt, da bi pridobili razumno zagotovilo v zvezi s skladnostjo in učinkovitim delovanjem sistemov kontrol. Splošen proces za dajanje zagotovil temelji na strukturi kontrol, ki sledi konceptu enotne revizije, na podlagi katerega se lahko kontrola na ravni Komisije opre na kontrole, ki so jih že izvedli drugi organi (revizijski organi za program v državah članicah).

Spremembe na področju kmetijstva, ki jih je uvedla nova ločena horizontalna uredba 6 , tudi zahtevajo od neodvisnih certifikacijskih organov, da od leta 2015 preverijo rezultate pregledov na kraju samem, ki jih izvedejo plačilne agencije, tako da jih znova opravijo na podlagi reprezentativnega vzorca ter predložijo revizijsko mnenje o zakonitosti in pravilnosti odhodkov. To naj bi izboljšalo kakovost pregledov na kraju samem, ki jih izvedejo države članice, cilj pa je pravzaprav uporabiti stopnjo napake, ki jo potrdijo neodvisni certifikacijski organi.

Službe, odgovorne za odhodke v zvezi s kohezijsko politiko, so preverile točnost podatkov, ki so jih predložile države članice 7 , tako da so izvedle oceno preverjanj na prvi stopnji za obdobje 2007–2013, ki je temeljila na ciljno usmerjenih revizijah programov z visokim tveganjem, predvsem zato da bi opredelile vzroke nezadostne zanesljivosti pri preverjanju upravljanja. GD za regionalno in mestno politiko ter GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje sta se tudi odločila razširiti obseg revizije podatkov o umikih in izterjavah, ki jih bodo v prihodnjih letih sporočile države članice, ter uporabiti vse rezultate revizijskih organov, ki bodo na voljo, zato da bi okrepila svoje zagotovilo o sporočenih podatkih, ki se uporabijo za izračun kumulativnega preostalega tveganja 8 .

Rezultati te ocene za finančno leto 2014:

Odhodki, povezani Evropskim skladom za regionalnim razvoj in Kohezijskim skladom za obdobje 2007–2013: GD za regionalno in mestno politiko je ocenil 96 % sporočenih stopenj napake kot zanesljive vire informacij ter s tem zvišal povprečno stopnjo napake z 1,8 %, ki so jo predložili nacionalni revizijski organi, na 2,6 %;

ESS za obdobje 2007–2013: GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje je ocenil 88,1 % sporočenih stopenj napake kot zanesljive vire informacij ter s tem zvišal povprečno stopnjo napake, ki so jo predložili nacionalni revizijski organi, za 0,9 %, torej z 1,9 % na 2,8 %; in

SKP: GD za kmetijstvo in razvoj podeželja je popravil stopnje napake na podlagi podatkov, ki so jih sporočile plačilne agencije, in s tem povišal stopnjo napake za 1,99 % pri neposrednih plačilih (z 0,55 % na 2,54 %), pri razvoju podeželja pa za 3,57% (z 1,52 % na 5,09 %).

Letna poročila o dejavnostih za leto 2014 navajajo rezultate ocene Komisije glede točnosti in zanesljivosti revizijskih informacij ter rezultate, ki so jih sporočili nacionalni organi. Ta poročila opisujejo podrobne količinske rezultate ocen za posamezne operativne programe ali plačilne agencije, vključno s kakršnimi koli nadaljnjimi popravki ali ocenami Komisije glede sporočenih stopenj napake. Za operativne programe ali plačilne agencije, za katere so bili izraženi pridržki, pa so v letnih poročilih o dejavnostih navedeni akcijski načrti, ki so bili sprejeti, da se odpravijo ugotovljene sistemske pomanjkljivosti.

Treba je poudariti naslednje:

I.večina poročil o revizijskih kontrolah, ki jih predložijo države članice, je zanesljivih, ter

II.Komisija se ne zanaša samo na rezultate, ampak jih tudi oceni, zato da oblikuje sklepe o njihovi zanesljivosti.

Kadar je to potrebno, odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil prilagodijo sporočene stopnje napake ali kontrolne statistike na podlagi kakršnih koli dodatnih informacij ali pa uporabijo spremembe pavšalne stopnje, če menijo, da informacije držav članic niso dovolj zanesljive.

2.4Znesek, pri katerem obstaja tveganje, in popravna zmogljivost sistemov kontrol

Računsko sodišče (v svojem letnem poročilu za leto 2013) in Evropski parlament (v svoji resoluciji o razrešnici) sta menila, da bi lahko bili „zneski, pri katerih obstaja tveganje“ v nekaterih letnih poročilih o dejavnostih podcenjeni, ter predlagala, da se razjasni izračun takih zneskov in oceni učinek popravnih mehanizmov na te zneske.

Za obravnavo teh opažanj so odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil v svoja letna poročila o dejavnostih za leto 2014 prvič vključili svojo najboljšo oceno skupnega zneska, pri katerem obstaja tveganje 9 , za celotni proračun, za katerega so odgovorni. V predhodnih letih so to storili samo za tisti del odhodkov, za katerega so bili izraženi pridržki. Ta najboljša ocena se nanaša na odhodke, ki morda niso v skladu z veljavnimi regulativnimi in pogodbenimi zahtevami ob izvedbi plačila, tj. po uporabi predhodnih kontrol, ki so namenjene preprečevanju napak in nepravilnosti.

Poleg tega so odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil poročali o ocenjenih prihodnjih popravkih, tj. njihova ocena pričakovanih finančnih popravkov in izterjav na podlagi kontrol, ki jih bodo izvedli v prihodnje. Ocene so temeljile na povprečnem znesku popravkov 10 od leta 2009, saj so ti najboljši razpoložljiv pokazatelj popravne zmogljivosti naknadne kontrole.

Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil so poročali o skupnem znesku, pri katerem obstaja tveganje, za leto ter o njihovi najboljši oceni obsega napak in nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče popraviti v prihodnje. S tem so zagotovili razumen, količinsko opredeljen pregled uspešnosti sistemov kontrol ob koncu finančnega leta ter pri tem upoštevali dejstvo, da cikel kontrol zajema več let in da bodo v prihodnje izvedeni nadaljnji popravni ukrepi. Treba je razumeti, da se znesek, pri katerem obstaja tveganje, nanaša na neskladnost z regulativnimi ali pogodbenimi določbami. Veliko takšnih primerov ne pomeni neupravičenih plačil, zato se zanje ne izdajo nalogi za izterjavo ali opravijo finančni popravki 11 .

V medsebojnih strokovnih pregledih letnih poročil o dejavnostih je bila pozornost namenjena zlasti vsakemu morebitnemu podcenjevanju zneska, pri katerem obstaja tveganje, ter precenjevanju popravne zmogljivosti, zato da se zagotovi doslednost in dosledna uporaba konceptov, povezanih z napakami. Uporabljene opredelitve pojmov so navedene v Prilogi 3, podrobni podatki pa v Prilogi 2. V tabeli 1 v nadaljevanju so prikazani podatki, ki so jih zbrale skupine služb.

Številne službe so prilagodile svoje ocene glede na njihove posebne okoliščine. To je vedno pomenilo, da so bile v letnih poročilih o dejavnostih razkrite bolj previdne ocene.

Tabela 1:    Skupni znesek, pri katerem obstaja tveganje, in ocenjeni prihodnji popravki v letu 2014 (v milijonih EUR)

Za naslednje generalne direktorate, in sicer GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, GD za regionalno in mestno politiko, GD za pomorske zadeve in ribištvo, GD za migracije in notranje zadeve, GD za sosedstvo in širitvena pogajanja, GD za humanitarno pomoč in civilno zaščito, GD za okolje, GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, GD za mobilnost in promet, GD za energetiko, ter za Izvajalsko agencijo za inovacije in omrežja, ocenjena popravna zmogljivost presega najnižjo vrednost skupnega zneska, pri katerem obstaja tveganje. Na področju kohezijske politike je to predvsem posledica dejstva, da popravna zmogljivost temelji na šestletnem povprečju, medtem ko se znesek, pri katerem obstaja tveganje, nanaša na ocenjeno stopnjo napake iz leta 2014, ki je nižja kot v predhodnih letih. V drugih primerih je to posledica visoke stopnje popravkov zaradi dejavnosti v okviru preteklih programov.

Iz podatkov je torej razvidno, da najboljša ocena skupnega zneska, pri katerem obstaja tveganje, za leto 2014 za celotno Komisijo znaša med 3 651 in 5 036 milijonov EUR. Komisija glede na pretekle izkušnje ocenjuje, da bodo kontrole, ki jih bo izvedla v zaporednih letih, opredelile in popravile napake v skupnem znesku 2 700 milijonov EUR.

Komisija je leta 2014 tudi izboljšala kakovosti podatkov držav članic o finančnih popravkih in izterjavah. Spodbujala je uporabo dobrih praks, da bi se izboljšali mehanizmi izterjave na ravni držav članic in EU.

Iz začasnih konsolidiranih računovodskih izkazov (glej pojasnilo 6 o „zaščiti proračuna EU“) so razvidni finančni popravki in izterjave, ki so bili potrjeni/sprejeti ter izvedeni na vseh področjih v letu 2014. Ti so znašali 2 980 milijonov EUR (v primerjavi s 3 362, 4 419 in 1 840 milijonov EUR v letu 2013, 2012 oziroma 2011), prikazani pa so glede na področje v tabeli 2 in 3.

Tabela 2: Finančni popravki in izterjave, potrjeni/sprejeti v letu 2014 (v milijonih EUR)

Tabela 3:    Finančni popravki in izterjave, izvedeni v letu 2014 (milijonov EUR)

Popravljanje neupravičeno izplačanih zneskov je pomemben vidik dobrega finančnega poslovodenja. Komisija bo izkoristila vse možnosti za spodbujanje organov držav članic, da čim bolj uporabijo vse razpoložljive instrumente, da preprečijo napake ter izpolnijo svoje odgovornosti in obveznosti za vse programe v okviru deljenega upravljanja, da se zaščiti proračun EU ter odpravijo preostale pomanjkljivosti v njihovih sistemih upravljanja in kontrol.

Kar zadeva goljufije, pa so si vse službe Komisije prizadevale okrepiti svoje sisteme notranjih kontrol, da bi bolje obravnavale tveganje goljufije. Vse so sprejele strategijo za boj proti goljufijam in upoštevajo to zahtevo strategije Komisije za boj proti goljufijam.

3    Izjava poslovodstva o zanesljivosti upravljanja

V oddelku 1 in 2 je pojasnjeno, kako so službe Komisije izboljšale poročanje o uspešnosti politike in izzivih glede upravljanja sredstev. V tem oddelku so zajete izjave o zanesljivosti generalnih direktorjev in skupno mnenje Službe za notranjo revizijo, ki so osnova, na podlagi katere Komisija prevzame politično odgovornost za upravljanje proračuna.

3.1Zagotovilo, pridobljeno na podlagi letnih poročil o dejavnostih

Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil so ocenili rezultate kontrol in drugih pomembnih elementov, ki podpirajo njihovo zagotovilo o doseganju ciljev kontrol. Obravnavali so kakršne koli pomembnejše opredeljene pomanjkljivosti ter ocenili njihov kumulativni učinek na skupno zagotovilo v količinskem in kakovostnem smislu, da bi določili, ali so bistvene. Posledično so njihove izjave o zanesljivosti vsebovale skupno 25 pridržkov, od tega je bilo 20 količinsko opredeljivih, pet pa jih je bilo povezanih z ugledom. Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil predložijo zagotovilo brez pridržka v zvezi s prihodki.

Število pridržkov v letnih poročilih o dejavnostih je v primerjavi z 21 v letu 2013 naraslo. Izraženi so bili štirje 16 novi pridržki, eden 17 pa je bil umaknjen 18 . En ponavljajoči se pridržek je bil razdeljen 19 v dva ločena pridržka, od katerih ima vsak svoj posebni akcijski načrt.

Kljub temu porastu v številu pridržkov, so se prihodki, na katere so vplivali količinsko opredeljivi pridržki, zmanjšali za 6 856 milijonov EUR (z 51 248 milijonov EUR v letu 2013 na 44 392 milijonov EUR) ali skoraj 31 % skupnih odhodkov, ki so bili upravljani 20 v letu 2014. To je predvsem posledica zmanjšanja obsega obstoječih pridržkov v GD za kmetijstvo in razvoj podeželja, GD za regionalno in mestno politiko, GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter na področju raziskav. Novi pridržki ne zadevajo največjih programov porabe in torej ne pomenijo bistveno večjega obsega. Znesek, pri katerem obstaja tveganje, za odhodke, za katere so bili izraženi pridržki 21 , pri čemer se upoštevajo doslej izvedene izterjave in finančni popravki, je ocenjen na 2 285 milijonov EUR. Rezultati po področjih so prikazani v tabeli 4. Podrobni rezultati po službah so navedeni v Prilogi 2.

Tabela 4:    Obseg in znesek, pri katerem obstaja tveganje, pridržkov za leto 2014 (v milijonih EUR)

Ti pridržki vplivajo na vsa glavna področja odhodkov (kmetijstvo, strukturni in kohezijski skladi, zunanji odnosi, raziskave in druge notranje politike). Zadevni odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil so v vseh primerih sprejeli akcijske načrte, da bi obravnavali temeljne pomanjkljivosti in ublažili posledična tveganja.

Kadar so stopnje napake nenehno visoke, finančna uredba zahteva od Komisije, da opredeli pomanjkljivosti v pravnih določbah in/ali sistemu kontrol, prouči stroške in koristi morebitnih popravnih ukrepov ter sprejme ali predlaga ustrezne ukrepe. Sistemi upravljanja in nadzora so bili v programih za obdobje 2014–2020 bistveno spremenjeni. Izvajanje teh programov se je šele začelo in Komisija bo lahko določila učinke teh novih ukrepov na stopnjo napake samo v prihodnjih letih.

Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil so opredelili glavne razloge za svoje pridržke in določili popravne ukrepe za njihovo obravnavo.

3.1.1Konkurenčnost za rast in delovna mesta

Tako kot v letu 2013, so štirje generalni direktorati in dve izvajalski agenciji, ki izvajajo sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (FP7), ohranili svoje pridržke v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo nepovratnih sredstev, izplačanih v okviru zahtevkov za povračilo stroškov. Stopnja napake, ki je bila ugotovljena za leto 2014 na podlagi skupnega reprezentativnega revizijskega vzorca še vedno znaša 5 % (enako kot leta 2013), stopnja preostalih napak pa znaša približno 3 %.

Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA) in Izvajalska agencija za raziskave (REA) nista izrazili pridržkov za dve posebni podpopulaciji (projekt Ideas (Ideje) in projekti People (Ljudje)), za kateri je bilo dovolj dodatnih dokazov, da so stopnje napake za ta programa nižje od praga pomembnosti.

Direktor agencije REA je ohranil svoj pridržek glede posebne podpopulacije v zvezi s shemo malih in srednjih podjetij (projekti MSP) zaradi profila s sorazmerno višjim tveganjem in posebnih tveganj, povezanih z računovodstvom MSP za nepovratna sredstva. Za ublažitev teh tveganj je bil oblikovan posebni akcijski načrt.

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) je zaradi stopnje preostalih napak (4,1 %) ohranila svoj pridržek glede programa vseživljenjsko učenje. Napake zadevajo predvsem težave nekaterih upravičencev, da bi predložili zadostna dokazila, in neskladnost z nekaterimi pravili o upravičenosti. Agencija EACEA proučuje najpogostejše napake in po potrebi bo sprejela nadaljnje popravne ukrepe, pri čemer bo upoštevala stroške in koristi. Poleg tega morajo upravičenci obvezno uporabljati revizijska potrdila in skupaj z izboljšano komunikacijo o finančnih obveznostih bi to moralo nadalje zmanjšati stopnjo preostalih napak.

Generalni direktor za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo je izrekel nov pridržek glede stopnje preostalih napak (2,94 % v letu 2014) v zvezi s točnostjo zahtevkov za povračilo stroškov v podpornem programu za politiko IKT v okviru okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije. Zaradi majhnega števila revizij, s katerimi so se določile kumulativne stopnje napake in stopnje preostalih napak (18 naknadnih kontrol, ki so zajele 10,9 milijona EUR in pomenijo 1,6 % zahtevanih prispevkov EU), bi bilo treba te rezultate obravnavati previdno. Kljub temu pa stopnje napake, ugotovljene v zadnjih letih (5,29 % v letu 2014 in 2,82 % v letu 2013), naraščajo in predvideno je, da ciljna stopnja preostalih napak, ki znaša 2 %, ob koncu programskega obdobja za konkurenčnost in razvoj ne bo dosežena. Da bi generalni direktorat nadalje zmanjšal stopnjo preostalih napak podpornega programa za politiko IKT, bo še naprej izvajal naknadne kontrole v skladu s svojo strategijo glede naknadnih kontrol za odhodke, ki niso povezani z raziskavami (v letu 2014 je bilo začetih 42 revizij), ter zagotavljal smernice in povratne informacije za udeležence in revizorje, ki izdajajo potrdila, da bi preprečil pojavljanje napak.

3.1.2Gospodarska, socialna in teritorialna kohezija

Generalni direktor za regionalno in mestno politiko je izrekel pridržke za velike pomanjkljivosti v zvezi s ključnimi vidiki sistemov upravljanja in kontrol v posebnih operativnih programih.

Finančni pridržek za Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad za obdobje 2007–2013 za 77 operativnih programov v sistemih upravljanja in kontrol 12 držav članic. Količinska opredelitev pridržka znaša 0,5 % vmesnih plačil Evropskega sklada za regionalni razvoj/Kohezijskega sklada v letu 2014,

še en finančni pridržek za dva programa v zvezi z instrumentom za predpristopno pomoč (za Turčijo in Jadran) znaša 7 % vmesnih plačil v letu 2014; ter

pridržek v zvezi z ugledom za sisteme upravljanja in kontrol v letu 2014 Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada za obdobje 2000–2006 za tri programe (dva v Italiji in en na Irskem) in za dva prometna sektorja Kohezijskega sklada (v Romuniji in Bolgariji), vendar brez finančnega učinka.

V vseh posameznih primerih so bili sprejeti posebni ukrepi ali pa je bila načrtovana pridobitev zagotovila, da so bili izvedeni zahtevani popravni ukrepi. Ti popravni ukrepi zajemajo strogo politiko prekinitev in začasnih ustavitev plačil za zaščito sredstev EU. Plačila se bodo znova začela izvajati samo na podlagi dokazov, da so bili popravni ukrepi, po potrebi vključno s finančnimi popravki, v celoti izvedeni. Kar zadeva programsko obdobje 2000–2006, so bili v vseh posameznih primerih sprejeti posebni ukrepi, v okviru postopka zaprtja pa poteka postopek za finančni popravek.

Generalni direktor za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje je ohranil dva pridržka za velike pomanjkljivosti v zvezi s ključnimi vidiki sistemov upravljanja in nadzora v posebnih operativnih programih:

glavni pridržek je finančni pridržek za ESS za obdobje 2007–2013 za 36 operativnih programov v 11 državah članicah (Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Romunija, Slovaška, Španija in Združeno kraljestvo) leta 2014. Ocenjeni znesek, pri katerem obstaja tveganje, za pridržek za obdobje 2007–2013 znaša 1,7 % vmesnih plačil ESS za obdobje 2007–2013 v letu 2014; in

drugi pridržek je pridržek v zvezi z ugledom za ESS za obdobje 2000–2006 za sedem operativnih programov v Franciji, Italiji in Španiji za leto 2014.

V zvezi s programskim obdobjem 2000–2006 ni finančnega tveganja, ker se bodo končna plačila izvedla šele, ko bodo rešena vsa vprašanja in bo z državami članicami dosežen sporazum v zvezi s stopnjo finančnega popravka, ki se bo uporabil. Komisija je sprejela posebne ukrepe za vse posamezne programe, da bi pridobila zagotovilo o izvedbi zahtevanih popravnih ukrepov. Ti ukrepi temeljijo na strogi politiki prekinitev in začasnih ustavitev plačil za zaščito sredstev EU ter izvajanju potrebnih finančnih popravkov, poleg tega pa bo Komisija še naprej dejavno spodbujala koristi, ki jih ima uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov za ESS.

Glavno novo vprašanje v letu 2014 zadeva Grčijo, za katero začasna ocenjena stopnja napake za štiri operativne programe ESS znaša 5 %. Vsi grški programi so zdaj vključeni na seznam pridržkov in zaradi previdnosti se ne izvajajo nobena plačila, dokler ne bo znan izid trenutnih razprav z Evropskim računskim sodiščem in grškimi organi.

3.1.3Trajnostna rast: naravni viri

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja je ohranil pridržke v zvezi z naslednjim:

določeni tržni ukrepi EKJS za sheme pomoči v šestih državah članicah (Avstrija, Francija, Nizozemska, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo), izrazil pa je tudi nova pridržka glede Francije (za nadaljnji ukrep) in Romunije. Znesek, pri katerem obstaja tveganje, znaša 3,13 % izplačanih odhodkov. Pri večini ukrepov je Komisija opredelila pomanjkljivosti med revizijami na kraju samem. Za sheme šolskega mleka v Franciji je izrekla pridržek zaradi visoke stopnje napake, o kateri je poročal organ države članice. V vseh primerih je bil že opredeljen potreben popravni ukrep in države članice so bile obveščene;

neposredna plačila EKJS v zvezi s 15 plačilnimi agencijami v šestih državah članicah (Španija (10), Francija, Združeno kraljestvo (Anglija), Grčija, Madžarska in Portugalska). Znesek, pri katerem obstaja tveganje, znaša 2 % izplačanih odhodkov. Ker je Komisija sama ugotovila pomanjkljivosti, so bili že opredeljeni potrebni popravni ukrepi in države članice so bile obveščene;

odhodki EKSRP v zvezi z 22 plačilnimi agencijami v 14 državah članicah, izrečenih pa je bilo šest novih pridržkov. Skupaj gre za 28 pridržkov v 16 državah članicah v letu 2014 (Bolgarija, Nemčija (3), Danska, Španija (6), Francija (2), Združeno kraljestvo (2), Grčija, Madžarska, Italija (4), Litva, Latvija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija in Švedska). Znesek, pri katerem obstaja tveganje, znaša 4,76 % izplačanih odhodkov. Ker je Komisija sama ugotovila pomanjkljivosti, so bili že opredeljeni potrebni popravni ukrepi in države članice so bile obveščene; in

odhodki v Turčiji iz instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD). Znesek, pri katerem obstaja tveganje, znaša 3,2 % skupnih odhodkov instrumenta IPARD. Potreben popravni ukrep je že bil opredeljen in turški organi so bili obveščeni. GD za kmetijstvo in razvoj podeželja bo po potrebi sprejel popravni ukrep, tako da bo za izterjavo neupravičenih odhodkov zahteval neto finančne popravke.

Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo je ohranila svoj pridržek glede sistemov upravljanja in kontrol Evropskega sklada za ribištvo (ESR) (upravičenost prijavljenih odhodkov za Nemčijo (dežela Mecklenburg-Vorpommern), Italijo, Nizozemsko, Poljsko in Romunijo). Plačila v zvezi s temi petimi programi so bila prekinjena. Za vse posamezne primere se pripravlja akcijski načrt, ki bo določil ukrepe in časovne okvire za odpravo pomanjkljivosti, zaradi katerih je prišlo do napak. Plačila se bodo znova začela izvajati šele, ko bodo ta vprašanja ustrezno obravnavana. Znesek, pri katerem obstaja tveganje, za te programe znaša samo 1,26 % skupnih plačil Evropskega sklada za ribištvo v letu 2014. 

Generalni direktor za podnebno politiko je ohranil svoj pridržek v zvezi z ugledom glede preostalih velikih varnostnih pomanjkljivosti, ki so bile opredeljene v registru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). Po organiziranih kibernetskih napadih na nekatere nacionalne registre med novembrom 2010 in januarjem 2011 je eden od operaterjev vložil pritožbo pri Sodišču Evropske unije zoper Komisijo zaradi kraje pravic. Zato je bila v računovodskih izkazih GD za podnebno politiko zabeležena pogojna obveznost v višini 16,2 milijona EUR. Sodni postopki o tem še tečejo.

Varnostni ukrepi, ki so jih po predhodni oceni tveganja za register EU ETS opredelili GD za podnebno politiko, GD za informatiko in GD za človeške vire in varnost, se zdaj samo delno izvajajo. V uradni poglobljeni oceni tveganja, ki je bila zaključena leta 2014, so bili opredeljeni dopolnilni varnostni ukrepi za zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven. Pravočasna in uspešna uvedba akcijskega načrta do leta 2016, ki bi sledil revizijskem poročilu Službe za notranjo revizijo o upravljanju in varnosti sistema EU ETS, bi pomenila razumno zagotovilo, da bo preostalo tveganje kakršnega koli kibernetskega napada zmanjšano na sprejemljivo raven.

3.1.4Varnost in državljanstvo

Generalni direktor za zdravje in varnost hrane je lahko umaknil svoj pridržek glede točnosti zahtevkov držav članic za povračilo stroškov v okviru programov za izkoreninjenje in spremljanje živalskih bolezni na področju hrane in krme. Generalni direktor je že sprejel številne blažilne ukrepe, da bi znižal stopnjo napake na tem področju. Kumulativni učinek vseh ukrepov je znižal stopnjo napake pod 2-odstotni prag.

3.1.5Evropa v svetu

Služba za instrumente zunanje politike je izrekla nov pridržek glede stopnje preostalih napak, ki za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) znaša 2,13 %. Na podlagi izvedenih naknadnih kontrol je bil za proračun SZVP za neširjenje orožja in razoroževanje ugotovljen visok odstotek napake.

Služba za instrumente zunanje politike proučuje možnosti izterjave neupravičenega zneska od obeh upravičencev ob upoštevanju dejstva, da so projekti sicer bili uspešno zaključeni. Proučuje tudi to, kako bi se lahko v prihodnje izognila podobnim napakam, na primer z izboljšanjem predlog za sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev, zlasti v zvezi z zahtevami za dokazila in vstopne kupone, ki so potrdilo o potovanju.

Generalni direktor za mednarodno sodelovanje in razvoj je ohranil svoj splošni pridržek, ki zajema vse dejavnosti in cikle upravljanja, ker je splošna stopnja preostalih napak v smislu zakonitosti in pravilnosti zadevnih transakcij v letu 2014 znašala 2,81 % (3,35 % leta 2013 in 3,63 % leta 2012). GD za mednarodno sodelovanje in razvoj upravlja Evropski razvojni sklad (ERS) in šest različnih instrumentov z raznovrstnimi pravnimi podlagami, spremljajočimi akti in ureditvami za upravljanje: neposredno (s sedeža ali prek delegacij) in posredno (z mednarodnimi organizacijami ali drugimi agencijami in organi). Operacije zajemajo nepovratna sredstva, javna naročila, skrbniške sklade ter odhodke za upravo in podporo. Povezane so tudi z geografskim dejavnikom (operacije v državah in regijah z nizko ravnjo razvoja, pomanjkljivo infrastrukturo in slabim upravljanjem), kar pomeni zapleteno podlago, ki določa profil tveganja za posamezne podskupine finančnih operacij in potrebo po izvajanju učinkovitih preventivnih kontrol.

Čeprav GD za mednarodno sodelovanje in razvoj prilagaja svojo strategijo kontrole splošnim značilnostim operacij ter izkorišča rezultate kontrol, da pridobi podrobnejše podatke, povezane z napakami, o različnih instrumentih in področjih, ne daje diferenciranega zagotovila. Posledica tega je, da je GD za mednarodno sodelovanje in razvoj v zadnjih treh letih izrekel pridržek za vse svoje operacije.

Komisija je zaskrbljena, da bi širok obseg tega splošnega pridržka vplival na splošno zagotovilo v izjavi o zanesljivosti GD za mednarodno sodelovanje in razvoj.

Generalni direktor za sosedstvo in širitvena pogajanja je izrekel dva nova pridržka v zvezi z:

stopnjo preostalih napak za posredno upravljanje držav upravičenk, ki presega 2-odstotni prag pomembnosti (2,67 %). Generalni direktorat nadaljuje z izterjavami v zvezi z napakami in nepravilnostmi. Kot je priporočilo Računsko sodišče, je generalni direktorat precej zmanjšal raven predhodnega financiranja za države upravičenke. To velja zlasti za posredno upravljanje, zmanjšalo pa bo tudi finančno izpostavljenost; in

škodo, ki je bila povzročena v zvezi z ugledom Komisije, zaradi pomanjkljivosti, opredeljene v postopkih za prepoznavanje vmesnih stroškov v okviru posrednega upravljanja pooblaščenih subjektov, ki niso države upravičenke. Notranji pregledi so pokazali, da v nekaterih primerih stroški, ki so jih sporočili izvajalci za pogodbe v okviru posrednega upravljanja pooblaščenih subjektov, niso bili sistematično zabeleženi kot stroški v računovodstvu na podlagi nastanka poslovnega dogodka. Zaradi pomanjkljivosti v sistemu notranjih kontrol so vmesni stroški v računovodskih izkazih izjemno podcenjeni. V okviru popravnega ukrepa bo leta 2015 na voljo usposabljanje za vse odredbodajalce na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil in njihovo osebje, da se bodo pojasnila pravila o prepoznavanju vmesnih stroškov in obračun predhodnega financiranja. Zadevni znesek je ocenjen na 150 milijonov EUR. Vendar to ni vplivalo na zanesljivost računovodskih izkazov, saj so bili ustrezno spremenjeni na podlagi vknjižb (presečnih podatkov) ob koncu leta.

3.1.6Uprava

Generalna direktorica za človeške vire in varnost je na podlagi ugotovitev Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropskih šol za leto 2012 in odkritih nepravilnosti, povezanih z možnimi goljufijami v zvezi z eno od šol, ohranila svoj pridržek v zvezi z ugledom.

GD za človeške vire in varnost je že sprejel ukrepe na podlagi obstoječega okvira upravljanja, vključno z nenehnim vztrajanjem pri takojšnjem izvajanju priporočil Računskega sodišča in Službe za notranjo revizijo.

Posebni ukrepi, izvedeni leta 2014, zajemajo:

nasvete za Evropske šole o zahtevanih spremembah finančne uredbe, da se vzpostavi regulativni okvir za izvajanje računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, posodobitev pravil o naročanju in plačilih, izboljšanje sistema notranjih kontrol in zagotavljanje, da je Evropski urad za boj proti goljufijam pristojen za sistem Evropskih šol; in

napotitev uradnika Komisije, da podpre izvajanje dobrega finančnega poslovodenja in učinkovitih računovodskih sistemov.

3.2Zagotovilo, pridobljeno na podlagi notranjih revizij

Komisija je svoje zagotovilo utemeljila tudi na delu, ki sta ga izvedli Služba za notranjo revizijo in skupina za notranjo revizijo, njunih glavnih ugotovitvah in priporočilih ter na informacijah, ki jih je zagotovil Odbor za spremljanje poteka revizij. Odbor za spremljanje poteka revizij podpira Komisijo pri prizadevanjih, da zagotovi neodvisnost notranjega revizorja ter primerno upoštevanje in ustrezno spremljanje revizijskih priporočil.

Služba za notranjo revizijo je v skladu s členom 99(3) finančne uredbe v svojem letnem poročilu o notranji reviziji za leto 2014 zagotovila sklepe o revizijah uspešnosti, zaključenih leta 2014, navedla splošno mnenje o finančnem poslovodenju za leto 2014 in poročala o napredku pri izvajanju svojih revizijskih priporočil.

Do konca leta 2014 naj bi po mnenju revidirancev bilo izvedenih 689 (78 %) priporočil, sprejetih v obdobju 2010–2014. Nobeno od 195 (22 %) priporočil, ki se še izvajajo, ni bilo uvrščenih med kritične, 87 pa je zelo pomembnih. Med 87 priporočili, ki so bila ocenjena kot zelo pomembna, je ob koncu leta 2014 za več kot šest mesecev zaostajalo izvajanje le 17 takih priporočil, tj. 2 % skupnega števila sprejetih priporočil v preteklih petih letih. Služba za notranjo revizijo je na podlagi nadaljnjega spremljanja potrdila, da se priporočila na splošno izvajajo zadovoljivo in da se sistemi kontrol v revidiranih službah izboljšujejo. Ugotovila je, da so revidiranci uspešno izvedli 95 % priporočil iz tega obdobja.

Izvedla je tudi revizije uspešnosti za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 28 , novo gospodarsko upravljanje (v službah Komisije) 29 , zunanjo pomoč in informacijsko tehnologijo 30 .

Poleg tega je notranji revizor Komisije predložil splošno mnenje, ki temelji predvsem na njegovem delu in delu skupine za notranjo revizijo ter se osredotoča na finančno poslovodenje. V mnenju je bilo upoštevano, da je Komisija leta 2014 uvedla postopke upravljanja, obvladovanja tveganj in notranjih kontrol, ki so kot celota ustrezna podlaga za razumno zagotovilo o doseganju njenih finančnih ciljev. Splošno mnenje pa je tudi oblikovano na podlagi pridržkov, ki so jih v svojih letnih poročilih o dejavnostih izrekli odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil.

Služba za notranjo revizijo je pri oblikovanju tega mnenja obravnavala združeni vpliv zneskov, za katere je bilo v letnih poročilih o dejavnostih ocenjeno, da obstaja tveganje, in sicer z vidika popravne zmogljivosti na podlagi preteklih finančnih popravkov in izterjav. Glede na obseg preteklih finančnih popravkov in izterjav ter na podlagi domneve, da bodo popravki za plačila v letu 2014 na primerljivi ravni, je proračun EU kot celota (vendar ne nujno posamezna področja) in v prihodnje (včasih čez več let) ustrezno zaščiten.

Notranji revizor je dodal odstavek „poudarjena zadeva“, v katerem je izpostavil tri vprašanja, ki zahtevajo posebno pozornost:

I.treba je okrepiti sisteme notranjih kontrol v zvezi z izvrševanjem proračuna okvirnih programov za raziskave (obdobje 2007–2013), predvsem zato da bi se bolje obravnavali izzivi pri nadziranju skupnih podjetij in organov iz člena 185 PDEU ter bolj učinkovito preprečevale in odkrivale morebitne goljufije. Pri tem bi bilo treba upoštevati plačila sedmega okvirnega programa (FP7) v prihodnjih letih in izvajanje programa Obzorje 2020 v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 z višjim proračunom za skupna podjetja in organe iz člena 185 PDEU, za katera je Komisija še vedno odgovorna, ter stalno prednostno nalogo Komisije, da se bori proti goljufijam;

II.v novi zakonodaji v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 so pravila o upravičenosti še vedno po naravi zapletena in večplastna, kar bi lahko povzročilo težave pri tem, kako si jih razlagajo države članice, ter povečalo tveganje napak. Služba za notranjo revizijo je že tako zgodaj v novem programskem obdobju opredelila ključna področja za izboljšave v sistemih generalnih direktoratov za kontrole in nadzor, na podlagi ciljno usmerjenih revizij v letu 2015 in prihodnjih letih pa bo skrbno sledila napredku;

III.finančni instrumenti so zapletena orodja in zato da jih bodo države članice želele uporabljati, si je treba močno prizadevati za gradnjo zmogljivosti, da se usvoji tehnično znanje na ravni Komisije in držav članic. Generalni direktorati morajo obravnavati tudi tveganja, povezana s praktično uporabo določenih pravnih določb, ki dopuščajo različne razlage, na podlagi smernic za osebje in države članice ter strategij v zvezi z revizijami in kontrolami.

V skladu s členom 99(5) revidirane finančne uredbe se bo povzetek poročila o delu notranjega revizorja posredoval organu, pristojnemu za razrešnico.

4    Sklepne ugotovitve

(1)  Revidirana finančna uredba je začela veljati januarja 2013.Finančna uredba: Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).Pravila uporabe: Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(2)  Računovodstvo na podlagi nastanka poslovnega dogodka (ABAC) je sistem, ki se uporablja v Komisiji.

(3)  MSP: mala in srednja podjetja;
NVO: nevladne organizacije.

(4)  Neto finančni popravki za kohezijsko politiko se nanašajo samo na obdobje 2014–2020.

(5)  Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI), ki zajemajo Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

(6)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549–607).

(7)  Kar zadeva GD za regionalno in mestno politiko, je bilo revizijsko delo usmerjeno zlasti v ocenjevanje zanesljivosti rezultatov nacionalne revizije in sporočene stopnje napake (na podlagi poizvedbe „Pregled revizijskih organov“ in dokumentacijskega preverjanja) ter v zanesljivost sporočenih zneskov v zvezi z umiki in izterjavami (na podlagi revizij na kraju samem, ki so temeljile na tveganju, in dokumentacijskega preverjanja doslednosti).

(8)  Na podlagi rezultatov tega dela je GD za regionalno in mestno politiko menil, da približno 15 % umikov in izterjav, ki jih sporočijo države članice, ni bilo zanesljivih, zato niso bili vključeni v izračun stopnje obveznih rezerv za letno poročilo o dejavnostih za leto 2014.

(9)  Glej opredelitve pojmov v Prilogi 3.

(10)  Ti temeljijo na podatkih iz pojasnila 6 h konsolidiranim računovodskim izkazom („Zaščita proračuna EU“). Več služb je te podatke prilagodilo, tako da so zmanjšale popravke in izterjave, ki niso bile rezultat naknadnih kontrol, da bi zagotovile, da se ocenjeni prihodnji popravki nanašajo samo na kontrole, izvedene po plačilu. Na področju kmetijstva je bila uporabljena triletna osnova brez upoštevanja navzkrižne skladnosti, saj je bilo ugotovljeno, da je to najustreznejše referenčno obdobje.

(11)  Na primer v primeru, da upravičenec prijavi odhodke v napačnem obračunskem obdobju ali da prijavi neupravičene odhodke, pri čemer skupni upravičeni prijavljeni stroški še vedno presegajo zgornjo mejo prispevka EU (in torej ni finančnega učinka).

(12)  Tabele v Prilogi 2 navajajo seznam služb, ki so vključene v posamezna področja, in zadevne zneske. Skupni odhodki temeljijo na „izvršenih plačilih“ v letu 2014, kot je navedeno v Prilogi 3 (tabela 2) k letnim poročilom o dejavnostih. Te številke izhajajo iz začasnih računovodskih podatkov za leto 2014, ki so bili na voljo 31. marca 2015 in bodo morda revidirani. Odhodki so dodeljeni službam v skladu z odgovornostmi odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil iz notranjih predpisov Komisije.

(13)  Več služb je glede na metodologijo, ki se uporablja, in razpoložljive podatke ocenilo svoj skupni znesek, pri katerem obstaja tveganje, za leto v smislu obsega. Glej ustrezna letna poročila o dejavnostih.

(14)  Vključno z GD za migracije in notranje zadeve.

(15)  Za GD za mednarodno sodelovanje in razvoj skupni odhodki vključujejo proračun EU (3 844 milijonov EUR) in porabo ERS (3 671 milijonov EUR). GD za mednarodno sodelovanje in razvoj je poročal, da so bile ocene zneska, pri katerem obstaja tveganje, in popravne zmogljivosti popravljene navzgor zaradi uporabe povprečne popravne zmogljivosti od leta 2009 za odhodke v letu 2014.

(16)  Novi pridržki zadevajo skupno zunanjo in varnostno politiko (ki jo upravlja Služba za instrumente zunanje politike), instrument za predpristopno pomoč (IPA)/pomoč Skupnosti za obnovo, razvoj in stabilizacijo (CARDS)/gospodarsko pomoč nekaterim državam srednje in vzhodne Evrope (PHARE) – ki jih neposredno upravljajo države upravičenke in drugi pooblaščeni subjekti (oboje upravlja GD za širitev EU) ter podporni program za politiko informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v okviru okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (PKI) (ki ju upravlja GD za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo).

(17)  GD za zdravje in potrošnike je umaknil svoj pridržek v okviru programov za izkoreninjenje in spremljanje živalskih bolezni na področju hrane in krme.

(18)  Za umik pridržka so bili odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil pozvani, da prikažejo, ali so bile pomanjkljivosti učinkovito obravnavane.

(19)  GD za regionalno in mestno politiko je zaradi jasnosti razdelil svoj ponavljajoči se pridržek glede ESRR/kohezije/instrumenta za predpristopno pomoč v dva pridržka: enega za ESRR/kohezijo in enega za instrument za predpristopno pomoč.

(20)  Vključno z ERS.

(21)  Razen za deljeno upravljanje, pri katerem sporočeni zneski ne vključujejo finančnih popravkov in izterjav.

(22)  Tabele v Prilogi 2 navajajo seznam služb, ki so vključene v posamezna področja, in zadevne zneske. Skupni odhodki temeljijo na „izvršenih plačilih“ v letu 2014, kot je navedeno v Prilogi 3 (tabela 2) k posameznim letnim poročilom o dejavnostih. Te številke izhajajo iz začasnih računovodskih podatkov za leto 2014, ki so bili na voljo 31. marca 2015 in bodo morda revidirani. Odhodki so dodeljeni službam v skladu z odgovornostmi odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil iz notranjih predpisov Komisije.

(23)  Obseg pridržkov zajema odhodke, izvršene v sistemu upravljanja in kontrol, na katerega se nanašajo sporočene pomanjkljivosti.

(24)  Skupni znesek, pri katerem obstaja tveganje, je ocena zneska, pri katerem obstaja tveganje, za vse odhodke. Vključuje znesek, pri katerem obstaja tveganje in za katerega so bili izraženi pridržki, in oceno napake za odhodke, na katere pridržki niso vplivali, kar glede na posebne razmere ali program pomeni vrednost do 2 %.

(25)  Naveden znesek 27 255 milijonov EUR zajema odhodke, ki so bili upravljani s sistemi kontrol, za katere je bil izražen pridržek, GD za kmetijstvo in razvoj podeželja pa je ta sistem upravljanja in kontrol začel skrbno nadzorovati. To pomeni, da potekajo postopki potrditve skladnosti, zato da se zaščiti proračun EU, ter da GD za kmetijstvo in razvoj podeželja spremlja popravne ukrepe, ki jih po potrebi izvedejo države članice.

(26)  Vključno z GD za migracije in notranje zadeve.

(27)  Za GD za mednarodno sodelovanje in razvoj skupni odhodki vključujejo proračun EU (3 844 milijonov EUR) in porabo ERS (3 671 milijonov EUR).

(28)  Služba za notranjo revizijo je ugotovila, da so v pravnih besedilih različnih programov tveganja, ki so se pojavila na podlagi zakonodajnega postopka in ki jih morajo generalni direktorati ublažiti pri oblikovanju in izvajanju sistemov upravljanja in kontrol.

(29)  Služba za notranjo revizijo je podala pozitivno mnenje o izvedenih revizijah in izpostavila samo nekaj področij za nadaljnje izboljšave.

(30)  Služba za notranjo revizijo je ugotovila, da morajo službe Komisije zagotoviti, da bodo potrebe uporabnikov pravilno opredeljene in ustrezno izpolnjene, pravočasno in s predvidenim proračunom, ter da Komisija s svojimi naložbami v informacijsko tehnologijo dosega najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.