1.   

ugotavlja, da letne računovodske izkaze Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor – PricewaterhouseCoopers SARL – da bi bila uporabljena ista načela preglednosti in odgovornosti, kot jih Računsko sodišče samo uporablja za revidirane subjekte; je seznanjen z mnenjem revizorja, da so „računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja Računskega sodišča“;

2.   

poudarja, da je bil končni znesek odobrenih sredstev Računskega sodišča v letu 2013 142 761 000 EUR (142 477 000 EUR v letu 2012) in da je skupna stopnja izvrševanja proračuna znašala 92 %; obžaluje, da se je stopnja uporabe v letu 2013 zmanjšala, saj je v letu 2012 znašala 96 %;

3.   

poudarja, da je proračun Računskega sodišča zgolj upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji; je seznanjen s pojasnilom iz poročila Računskega sodišča o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto 2013 o tem, zakaj se je stopnja uporabe zmanjšala;

4.   

je seznanjen z novo strategijo Računskega sodišča za obdobje 2013–2017, v kateri je za to institucijo predvidena opaznejša vloga zunanjega revizorja Unije; odobrava načrt za leto 2013 in namero Računskega sodišča, da bo izboljšalo kakovost in povečalo število poročil o revizijah uspešnosti, zaradi česar bo povečalo tudi učinkovitost in v ta namen predvidelo več virov; prav tako ugotavlja, da se je število teh poročil od leta 2008 povečalo za 60 %, in vztraja, da kvantiteta ne bi smela ogroziti kakovosti;

5.   

spominja Računsko sodišče, da so se Parlament, Svet in Komisija v točki 54 skupnega pristopa za decentralizirane agencije iz leta 2012 dogovorili, da bo za vse vidike zunanjih revizij, ki jih opravijo zunanji izvajalci, v celoti odgovorno Računsko sodišče, ki vodi vse potrebne upravne postopke in postopke javnih naročil ter te revizije financira iz svojega proračuna, skupaj z drugimi morebitnimi stroški revizij, poslanih v zunanje izvajanje; pričakuje, da bo Računsko sodišče ta skupni pristop spoštovalo ter najemalo in plačevalo zunanje revizorje za agencije;

6.   

poziva Računsko sodišče, naj opravi revizijo učinkov združitve sodnih registrov Sodišča Evropske unije, da bi se izboljšalo usklajevanje postopkov med sodišči;

7.   

pozdravlja program notranje reforme Računskega sodišča, ki je del njegove strategije za obdobje 2013–2017 in temelji na poročilu o vzajemnem strokovnem pregledu za leto 2014, poročilu Parlamenta o prihodnosti Računskega sodišča in interni analizi Računskega sodišča; poziva Računsko sodišče, naj Parlamentu redno poroča o novostih v zvezi z reformo in njenem izvajanju;

8.   

je prepričan, da je potrebna določena prožnost v delovnem programu Računskega sodišča, da se bo lahko hitro prilagajalo v pomembnih in nepričakovanih okoliščinah, ki zahtevajo ustrezno revidiranje oziroma pozornost, in da bo lahko opustilo elemente programa, ki se mu ne bodo zdeli več bistveni; meni, da je pomembno tudi to, da Računsko sodišče doseže določeno stopnjo diverzifikacije in poišče ravnotežje, namesto da se preveč in prepogosto osredotoča na določena področja delovanja; opozarja Računsko sodišče na politične prednostne naloge zakonodajalcev in na vprašanja, izredno pomembna za državljane Unije, kot jih je sporočil parlamentarni Odbor za proračunski nadzor;

9.   

podpira Računsko sodišče v prizadevanjih, da bi več virov namenilo revizijam uspešnosti; opominja, da bi moralo poskrbeti, da bodo imeli revizorji, ki opravljajo posebne revizije, potrebno tehnično znanje in metodološke veščine;

10.   

opominja Računsko sodišče, da je treba izboljšati časovne načrte, zlasti za njegova posebna poročila, ne da bi bila kakovost slednjih ogrožena; obžaluje, da je pravočasnost revizijskih ugotovitev še daleč od dolgoročnega cilja; priporoča Računskemu sodišču, naj opredeli cilj za skrajšanje posameznih faz v načrtu revizij uspešnosti;

11.   

je seznanjen s tem, da mora biti metodologija Računskega sodišča skladna in bi se morala uporabljati na vseh področjih upravljanja; meni, da bi nadaljnje usklajevanje lahko privedlo do neskladnosti v opredelitvah Računskega sodišča o nezakonitih transakcijah v neposrednem in deljenem upravljanju;

12.   

ugotavlja, da je povprečni čas za pripravo posebnega poročila znašal 20 mesecev, tako kot v letu 2012; obžaluje, da Računsko sodišče ni izpolnilo strateškega cilja, po katerem naj bi priprava posebnega poročila v povprečju trajala 18 mesecev; poziva ga, naj posebnim poročilom priloži podrobnosti o ozadju in o posameznih fazah priprave teh poročil;

13.   

meni, da bi morala biti priporočila v posebnih poročilih jasnejša in da bi morala vedno razkrivati pozitivno in negativno ravnanje držav, ki jih zadevajo;

14.   

ugotavlja, da zadnje spremembe poslovnika Parlamenta, ki naj bi omogočile večjo udeležbo parlamentarnih odborov na različnih področjih v povezavi s posebnimi poročili, niso izpolnile pričakovanj; je pripravljen preučiti načine, kako izboljšati parlamentarne postopke, ki se nanašajo na posebna poročila Računskega sodišča;

15.   

podpira nadaljnje povečevanje števila revizijskih delovnih mest v letu 2013; je seznanjen z uspešnim zaposlovanjem novih uslužbencev na ta mesta in z zmanjšanjem števila nezasedenih delovnih mest ob koncu leta 2013 v primerjavi z letom 2012;

16.   

je seznanjen z navedbo Računskega sodišča, da pri imenovanju kandidatov na odgovorne položaje ne upošteva geografskih meril; v zvezi s tem ga poziva, naj sprejme potrebne ukrepe, da bo odpravil velika neravnovesja, zlasti na vodstvenih položajih;

17.   

obžaluje, da načrt za enake možnosti, ki ga je Računsko sodišče začelo izvajati leta 2012, da bi zagotovilo uravnoteženo zastopanost spolov, ni obrodil pričakovanih rezultatov, zlasti glede vodstvenih položajev; ugotavlja, da je na 70 vodilnih mestih in med šefi oddelkov samo 21 žensk, ki poleg tega v večini primerov zasedajo mesta v direktoratu za prevajanje in administracijo; poudarja in pozdravlja povečanje števila revizork, kar bo nedvomno vplivalo na njihovo prisotnost na vodstvenih položajih v tem sektorju; je seznanjen, da se je Računsko sodišče zavezalo hitremu pregledu načrta za enake možnost, da bi poiskalo učinkovite rešitve, s katerimi bi čim prej uresničili zastavljene cilje na tem področju;

18.   

poziva Računsko sodišče, naj v letno poročilo o dejavnostih vključi pregled vodstvenih delavcev, razčlenjen po državljanstvu, spolu in položaju;

19.   

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računskemu sodišču uspelo dokončati stavbo K3 v roku in v okviru proračuna;

20.   

zahteva, da se letnemu poročilu o dejavnostih priloži nepremičninska politika Računskega sodišča, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani;

21.   

je seznanjen z velikimi razlikami v ceni prevodov med posameznimi jeziki (odstopanja tudi za več kot 100 EUR na stran, odvisno od jezika) na Računskem sodišču; meni, da bi bilo treba tako velike razlike v stroških, vključno s posrednimi stroški, analizirati in popraviti;

22.   

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da med institucijami Unije obstajajo velikanske razlike v stroških prevajanja; zato medinstitucionalno delovno skupino za prevajanje poziva, naj ugotovi vzroke zanje in predlaga rešitve, s katerimi bi odpravili obstoječe neravnovesje ter ob polnem spoštovanju kakovosti in jezikovne raznolikosti uskladili stroške prevajanja; ugotavlja, da bi morala delovna skupina v ta namen znova vzpostaviti sodelovanje med institucijami, da bi izmenjale najboljšo prakso in rezultate ter opredelile področja, kjer je mogoče sodelovanje ali sporazume med institucijami poglobiti; ugotavlja, da bi si morala delovna skupina prizadevati tudi za oblikovanje enotne metodologije predstavitve stroškov prevajanja za vse institucije in tako poenostaviti njihovo analizo in primerjavo; ugotavlja, da bi morala svoje ugotovitve predstaviti pred koncem leta 2015; poziva vse institucije Unije, naj aktivno sodelujejo pri delu medinstitucionalne delovne skupine; pri tem opozarja, da je spoštovanje večjezičnosti v institucijah Unije temeljnega pomena, da se vsem državljanom Unije zagotovijo enaka obravnava in možnosti;

23.   

meni, da se morajo v času krize in splošnih proračunskih rezov stroški za dejavnosti zunaj prostorov za zaposlene institucij Unije zmanjšati, saj bi te morale potekati, če je mogoče, na sedežih institucij, saj dodana vrednost, ki iz tega izhaja, ne opravičuje tako visokih stroškov;

24.   

priznava, da je Računsko sodišče izboljšalo opredelitev in pojasnitev pristojnosti in odgovornosti senata za usklajevanje, vrednotenje, zagotavljanje zanesljivosti in razvoj; poziva ga, naj nadaljuje v tej smeri, in želi biti obveščen o ukrepih, ki so bili sprejeti, da bi izboljšali uspešnost senata;

25.   

je seznanjen s tem, da je Računsko sodišče v letu 2013 Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) poročalo o štirinajstih primerih domnevnih goljufij na podlagi svojih revizij in desetih primerih na podlagi prejetih prijav; ugotavlja, da je OLAF sklenil sprožiti preiskavo v sedmih izmed štirinajstih primerov, v preostalih primerih pa so bile informacije poslane drugim organom, ki naj bi nadalje ukrepali;

26.   

poziva Računsko sodišče, naj v svoja letna poročila o dejavnostih v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in o varstvu podatkov vključi rezultate in posledice zaključenih primerov urada OLAF, v katerih je bila predmet preiskave institucija ali posamezniki, ki so delali zanjo;

27.   

odobrava naknadno revizijo notranjega revizorja za leto 2013 in napredek pri opredeljevanju finančnih in operativnih tveganj, njihovi prednostni razvrstitvi in načrtovanju ustreznih kontrol, da bi se tem tveganjem izognili;

28.   

ugotavlja, da je za politiko o varnosti informacij potrebna usklajena korporativna varnostna strategija; poudarja, da bi bilo mogoče izboljšati učinkovitost upravljanja in notranje kontrole na glavnih področjih vodenja Računskega sodišča;

29.   

je seznanjen, da je Računsko sodišče uvedlo nov podporni sistem za revizije (ASSYST), ki je interno revizijsko orodje; želi biti obveščen o ciljih uspešnosti, opredeljenih za to aplikacijo;

30.   

je seznanjen z zagotovilom Računskega sodišča, da z vsemi možnimi ukrepi skrbi za to, da se sredstva za službena potovanja uporabljajo povsem skladno z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

31.   

je seznanjen z uvedbo novega računalniškega programa za upravljanje jezikovnih tečajev; pričakuje, da bo to orodje upravljanje tečajev izboljšalo;

32.   

razume, da želi Računsko sodišče oceniti svojo navzočnost v medijih; vseeno meni, da bi morala biti njegova sporočila jasnejša; zato predlaga, da se vsa besedila Računskega sodišča urejajo v centraliziranem procesu, da se zagotovi njihova kakovost;

33.   

ceni sodelovanje med Računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor, pa tudi redne povratne informacije na zahtevo Parlamenta; poziva Računsko sodišče, naj v svoje letno poročilo o dejavnostih vključi posebno poglavje o ukrepih, ki jih je sprejelo v odgovor na priporočila Parlamenta v postopku razrešnice za prejšnje proračunsko leto, kot to počne večina drugih institucij; kljub temu Računsko sodišče in organ za podelitev razrešnice poziva, naj izboljšata sodelovanje, da bi delo potekalo uspešneje in učinkoviteje;

34.   

meni, da so poročila Računskega sodišča, zlasti posebna poročila, pomemben prispevek h kakovostnejši porabi finančnih sredstev Unije; meni tudi, da bi imela ta poročila lahko še večjo dodano vrednost, če bi bila pospremljena z nekaterimi popravljalnimi ukrepi, ki bi jih morala sprejeti Unija in za katere bi bil določen tudi rok za izvedbo, da bi bilo mogoče doseči cilje programov, skladov in politik Unije; meni, da bi tako večji poudarek na rezultatih, zlasti dolgoročnih, v skladu z načeloma uspešnosti in učinkovitosti prispeval k izboljšavi potrebnega procesa spremljanja, ki bi ga moralo izvajati Računsko sodišče in pri tem nadzirati učinke predlaganih priporočil;

35.   

poziva Računsko sodišče, naj preuči, ali bi lahko svoje letno poročilo predstavilo nekoliko prej, v skladu z določbami finančne uredbe Unije.