(-1)

Pri izvajanju politike Unije in ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstva potrošnikov ter dobrobiti živali in varstva okolja. Dosledno bi bilo treba uporabljati previdnostno načelo, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta  (3) . [Sprememba 2]

(1)

Direktiva Kloniranje živali ni v skladu z Direktivo Sveta št. 98/58/ES (4) , ki določa splošne minimalne standarde za dobrobit živali, rejenih ali vzrejenih za kmetijske namene. Prav tako Direktiva 98/58/ES poziva države članice, da naj preprečijo nepotrebno bolečino, trpljenje ali poškodbe rejnih živali. Če kloniranje povzroča nepotrebno bolečino, v točki 20 Priloge k navedeni direktivi pa je podrobneje določeno, da „metode ekstenzivne in intenzivne reje, ki povzročajo ali lahko povzročijo trpljenje ali poškodbe, morajo države članice ukrepati na nacionalni ravni, da se temu izognejo poškodbo katere koli zadevne živali, niso dovoljene“ . Različni nacionalni pristopi h kloniranju živali ali uporabi proizvodov iz kloniranih živali bi lahko privedli do izkrivljanja trga. Zato je treba zagotoviti, da se za vse udeležence pri pridobivanju in distribuciji živih živali in proizvodov živalskega izvora po vsej Uniji uporabljajo isti pogoji. [Sprememba 3]

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v svojem mnenju o kloniranju živali iz leta 2008  (5) ugotovila, da sta „zdravje in dobrobit precejšnjega deleža klonov pogosto močno in življenjsko ogrožena“. Agencija je pravzaprav potrdila, da nadomestne matere, ki se uporabljajo pri kloniranju, trpijo zlasti zaradi disfunkcij placente, kar povzroča pogostejše splave , poleg tega lahko škoduje njihovemu zdravju  (6). To med drugim pomeni tudi, da je učinkovitost te tehnike nizka, in sicer od 6 do 15 % pri govedu in 6 % pri prašičih, in da je treba zarodkovne klone vsaditi v več mater za pridobitev enega klona. Poleg tega anomalije klonov in neobičajno veliki potomci povzročijo težka rojstva in smrti novorojencev. Za tehniko kloniranja  (7) je značilna visoka stopnja smrtnosti v vseh fazah razvoja. [Sprememba 4]

(2a)

Evropska agencija za varnost hrane je poudarila, da se je treba zavedati omejene razpoložljivosti podatkov na področju varnosti hrane, in v svojem mnenju iz leta 2008 ugotovila naslednje: Ocena tveganja je nezanesljiva zaradi omejenega števila razpoložljivih študij in majhnega obsega raziskanih vzorcev ter na splošno zaradi pomanjkanja enotnega pristopa, na podlagi katerega bi lahko v mnenju ustrezneje obravnavali vsa relevantna vprašanja. EFSA je na primer navedla, da so informacije o imunski sposobnosti klonov omejene, in v tem mnenju priporočila, da bi morali v primeru, da bodo na voljo dokazi o zmanjšani imunski sposobnost klonov, raziskati, ali oziroma v kolikšni meri lahko uživanje mesa in mleka, pridobljenih iz klonov in njihovih potomcev, poveča človeško izpostavljenost prenosljivim povzročiteljem bolezni. [Sprememba 5]

(2b)

EFSA je navedla, da so v zvezi s potencialnimi vplivi na okolje na voljo omejeni podatki, v zvezi s potencialnimi učinki na gensko raznovrstnost pa opozorila, da bi lahko čezmerna uporaba omejenega števila živali v rejskih programih imela posredne učinke ter da bi lahko povečana homogenost genotipa v živalski populaciji povečala njeno izpostavljenost okužbam in drugim tveganjem. [Sprememba 6]

(2c)

Evropska skupina za etiko v znanosti in novih tehnologijah je v posebnem poročilu o kloniranju iz leta 2008  (8) izrazila dvome o upravičenosti kloniranja živali za namene proizvodnje hrane glede na trenutno stopnjo trpljenja in zdravstvenih težav nadomestnih mater in živalskih klonov. [Sprememba 7]

(2d)

Eden od ciljev skupne kmetijske politike Unije, zapisan v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je „povečati kmetijsko produktivnost s pospeševanjem tehničnega napredka in zagotavljanjem racionalnega razvoja kmetijske proizvodnje“. Namen tega cilja je med drugim izboljšati proizvodnjo, v zvezi z racionalnim razvojem kmetijske proizvodnje pa zahteva optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov, in sicer ustrezno proizvodnjo za namene trženja, ki upošteva tudi interese potrošnika. [Sprememba 8]

(2e)

V skladu s sodno praks  (9) Sodišča Evropske unije je člen 43 PDEU ustrezna pravna podlaga za vso zakonodajo o proizvodnji in trženju kmetijskih proizvodov s seznama iz Priloge I PDEU, ki prispeva k doseganju enega ali več ciljev skupne kmetijske politike, določenih v členu 39 PDEU. Tudi če bi lahko takšno zakonodajo preusmerili na druge cilje, kot je skupna kmetijska politika, ki se, če ni posebnih določb, uresničuje na podlagi člena 114 PDEU, bi to morda pomenilo harmonizacijo predpisov nacionalne zakonodaje na tem področju brez uporabe člena 114. Poleg tega lahko ukrepi, sprejeti v okviru skupne kmetijske politike, vplivajo na uvoz zadevnih proizvodov. [Sprememba 9]

(2f)

Večina državljanov Unije ne odobrava kloniranja za kmetijske namene, kar jasno in dosledno dokazujejo potrošniške raziskave, med drugim zaradi pomislekov glede dobrobiti živali in splošnih etičnih pomislekov  (10) . Kloniranje za kmetijske namene bi lahko povzročilo, da bi živalski kloni ali njihovi potomci vstopili v prehransko verigo. Potrošniki odločno nasprotujejo uživanju hrane iz živalskih klonov ali njihovih potomcev. [Sprememba 10]

(2 g)

Kloniranje živali za proizvodnjo hrane ogroža bistvo evropskega kmetijskega modela, ki temelji na kakovosti proizvodov, varnosti hrane, zdravju potrošnikov, strogih predpisih o dobrobiti živali in uporabi okolju prijaznih metod. [Sprememba 11]

(3)

Ob upoštevanju ciljev skupne kmetijske politike Unije, rezultatov nedavne znanstvene ocene EFSA in na podlagi razpoložljivih študij, zahteve za dobrobit živali iz člena 13 Pogodbe je preudarno začasno PDEU in pomislekov državljanov je primerno prepovedati uporabo kloniranja pri pridobivanju nekaterih vrst živali za kmetijske namene in dajanje živali in proizvodov, pridobljenih z uporabo tehnike kloniranja, na trg . [Sprememba 12]

(3a)

Živalski kloni se ne proizvajajo za namene proizvodnje mesa ali mleka, temveč za to, da se njihov zarodni material uporabi za vzrejne namene. Potomci, ki nastanejo s spolnim razmnoževanjem živalskih klonov, pa so živali za proizvodnjo hrane. Pomisleki glede dobrobiti živali morda ne zadevajo potomcev kloniranih živali, ki nastanejo z običajnim spolnim razmnoževanjem, vendar teh potomcev ne more biti brez kloniranega živalskega starša, to pa vzbuja velike pomisleke glede dobrobiti živali in etične pomisleke. Ukrepi, s katerimi bi se odzvali na pomisleke glede dobrobiti živali in mnenje potrošnikov v zvezi s tehniko kloniranja, bi torej morali veljati za zarodni material živalskih klonov, potomce živalskih klonov in proizvode, pridobljene iz potomcev živalskih klonov. [Sprememba 13]

(4)

Trenutno se za kmetijske namene najverjetneje klonirajo govedo, prašiči, ovce, koze in enoprsti kopitarji. Področje uporabe te direktive bi bilo torej treba omejiti na kloniranje navedenih pet vrst za kmetijske namene. [Sprememba 14]

(4a)

V zvezi s trženjem kmetijskih proizvodov je treba zaradi prepovedi uporabe kloniranja in za upoštevanje mnenja potrošnikov o kloniranju, med drugim v zvezi z dobrobitjo živali, pomanjkanjem zadostnih znanstvenih študij in splošnimi etičnimi pomisleki, zagotoviti, da hrana iz živalskih klonov in njihovih potomcev ne bo vstopala v prehransko verigo. Z manj omejevalnimi ukrepi, kot je označevanje hrane, ne bi v celoti upoštevali pomislekov državljanov, saj bi bilo še naprej dovoljeno trženje hrane, proizvedene s tehniko, ki vključuje trpljenje živali. [Sprememba 15]

(4b)

V nekaterih tretjih državah že uporabljajo kloniranje pri pridobivanju živali za kmetijske namene. Da se lahko hrana, uvožena iz tretjih držav, da na trg v Uniji, mora v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 izpolnjevati ustrezne zahteve živilske zakonodaje Unije ali pogoje, ki jih Unija priznava kot vsaj enakovredne tem zahtevam. Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečili uvoz živalskih klonov in njihovih potomcev ter proizvodov, pridobljenih iz živalskih klonov in njihovih potomcev, iz tretjih držav v Unijo. Komisija bi morala dopolniti ustrezno zootehnično zakonodajo in zakonodajo na področju zdravja živali ali predlagati spremembe te zakonodaje, da bi zagotovila, da bi bilo na priloženem uvoznem potrdilu za žival in zarodni material ter krmo živalskega izvora navedeno, ali so to živalski kloni ali njihovi potomci oziroma so pridobljeni iz živalskih klonov ali njihovih potomcev. [Sprememba 16]

(4c)

Živalskih klonov, zarodkovnih klonov, potomcev živalskih klonov, zarodnega materiala živalskih klonov in njihovih potomcev ter hrane in krme iz živalskih klonov in njihovih potomcev ni mogoče enačiti z živalmi, zarodki, zarodnim materialom, hrano in krmo, ki niso bili proizvedeni z uporabo tehnike kloniranja, v smislu člena III.4 Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT). Poleg tega je za varovanje javne morale in zdravja živali v smislu člena XX sporazuma GATT potreben ukrep prepovedi kloniranja živali ter dajanja živalskih in zarodkovnih klonov, potomcev živalskih klonov, zarodnega materiala živalskih klonov in njihovih potomcev ter hrane in krme iz živalskih klonov in njihovih potomcev na trg ter njihovega uvoza. [Sprememba 17]

(4d)

Zagotoviti bi bilo treba, da trgovinski sporazumi, o katerih potekajo pogajanja, ne bi spodbujali odobritve praks, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje potrošnikov in kmetov, okolje in dobrobit živali. [Sprememba 18]

(4e)

Uporaba te uredbe je lahko ogrožena, kadar ni možna sledljivost hrane, pridobljene iz živalskih klonov in njihovih potomcev. Zato je treba v skladu s previdnostnim načelom in za uveljavitev prepovedi, določene v tej uredbi, ter v posvetovanju z ustreznimi deležniki, določiti sisteme sledljivosti na ravni Unije. Takšni sistemi bi lahko pristojnim organom in gospodarskim subjektom omogočili zbiranje podatkov o živalskih klonih, potomcih živalskih klonov in zarodnem materialu živalskih klonov in njihovih potomcev ter hrani iz živalskih klonov in njihovih potomcev. Komisija bi si morala v okviru tekočih in prihodnjih trgovinskih pogajanj na dvostranski in večstranski ravni prizadevati za to, da bi trgovinske partnerice Unije, v katerih se klonirajo živali za kmetijske namene, sprejele zaveze glede tega. [Sprememba 19]

(4f)

Komisija je v svojem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu iz leta 2010 potrdila ustreznost ukrepov, s katerimi bi zagotovili sledljivost uvoženega semena in zarodkov, da bi vzpostavili banke podatkov o potomcih v Uniji. Komisija bi zato morala ravnati v skladu s tem. [Sprememba 20]

(4 g)

V skladu z izvajanjem prepovedi kloniranja, določene v tej uredbi, bi bilo treba v podporo visokokakovostni proizvodnji mesa in živinoreje v Uniji uporabljati namenske ukrepe spodbujanja trgovine, ki jih je sprejela Komisija. [Sprememba 21]

(5)

Pričakuje se, da se bo znanje o vplivih tehnike kloniranja na dobrobit uporabljenih živali še izboljšalo. Tehnika kloniranja se bo sčasoma verjetno izboljšala. Zato bi To uredbo bi bilo treba prepovedi uporabljati le začasno. To direktivo bi zato bilo treba pregledati v razumnem roku ob upoštevanju izkušenj držav članic pri njenem izvajanju njeni uporabi , znanstvenega in tehničnega napredka , spremembe mnenja potrošnikov ter razvoja dogodkov na mednarodni ravni , zlasti trgovinskih tokov in trgovinskih odnosov Unije . [Sprememba 22]

(5a)

Po najnovejši raziskavi Eurobarometra večina Evropejcev meni, da kloniranje živali za proizvodnjo hrane ni varno za njihovo zdravje in zdravje njihove družine. Poleg tega več držav v Evropi želi, da se odločitve na področju kloniranja živali sprejemajo predvsem na podlagi moralnih in etičnih stališč in ne na podlagi znanstvenih dokazov. Zato bi morala Komisija pred pregledom te zakonodaje opraviti uradno raziskavo na ravni EU, s katero bi ponovno ocenila mnenje potrošnikov. [Sprememba 23]

(5b)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določitvijo pravil za sisteme sledljivosti živalskih klonov, potomcev živalskih klonov in zarodnega materiala živalskih klonov in njihovih potomcev. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 24]

(6)

Ta direktiva uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, in zlasti svobodo gospodarske pobude in svobodo znanosti. To direktivo uredbo je treba izvajati uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli – [Sprememba 25]

(6a)

Ker države članice cilja te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči, temveč ga je zaradi obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Ta uredba v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. [Sprememba 26]

(a)

kloniranju živali v Uniji;

(b)

dajanju zarodkovnih na trg in uvozu živalskih klonov na trg , zarodkovnih klonov, potomcev živalskih klonov, zarodnega materiala živalskih klonov in njihovih potomcev ter hrane in krme iz živalskih klonov in njihovih potomcev . [Sprememba 27]

(a)

„živali, rejene in reproducirane za kmetijske namene“ („živali“) pomeni živali, rejene in reproducirane za proizvodnjo hrane, krme, volne, kož, krzna ali za druge kmetijske namene. Ne vključujejo živali, rejene in reproducirane izključno za druge namene, kot so raziskave, proizvodnja zdravil in medicinskih pripomočkov, ter ohranjanje ogroženih vrst in redkih pasem ali ogroženih vrst, športni in kulturni dogodki , ki so jih kot take opredelili pristojni organi držav članic, če alternativne metode niso na voljo ; [Sprememba 30]

(b)

„kloniranje“ pomeni nespolno reprodukcijo živali s tehniko, da se, med drugim, z uporabo tehnike, pri kateri se jedro celice posamezne živali prenese v jajčno celico, iz katere je bilo jedro odstranjeno, da se ustvarijo genetsko identični posamezni zarodki („zarodkovni kloni“), ki se lahko potem vsadijo v nadomestne matere za pridobivanje populacije genetsko gensko identičnih živali („živalski klon kloni “); [Sprememba 31]

(ba)

„potomci živalskih klonov“ pomeni živali, ki niso živalski kloni in pri katerih je vsaj eden od prednikov živalski klon; [Sprememba 32]

(bb)

„zarodni material“ pomeni semena, jajčne celice in zarodke, odvzete ali pridobljene od živali za reprodukcijske namene; [Sprememba 33]

(bc)

„sledljivost“ pomeni možnost sledenja in spremljanja hrane, krme, živali za proizvodnjo hrane ali snovi, ki je namenjena za uporabo v hrani ali krmi ali se zanjo pričakuje, da bo uporabljena v hrani ali krmi, skozi vse faze pridelave, predelave in distribucije; [Sprememba 34]

(c)

„dajanje na trg“ pomeni prvič omogočiti dostopnost živali ali proizvoda na notranjem trgu;

(ca)

„hrana“ pomeni hrano, kakor je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 . [Sprememba 35]

(a)

kloniranje živali;

(b)

dajanje na trg in uvozu zarodkovnih živalskih klonovna trg , zarodkovnih klonov, potomcev živalskih klonov, zarodnega materiala živalskih klonov in njihovih potomcev ter hrane in krme iz živalskih klonov in njihovih potomcev . [Sprememba 38]

(a)

živalske klone,

(b)

potomce živalskih klonov,

(c)

zarodni material živalskih klonov in njihovih potomcev.

(a)

poročila, ki jih predložijo države članice v skladu z odstavkom 1;

(b)

znanstveni in tehnični napredek vse razpoložljive znanstvene in tehnične dokaze o napredku , zlasti v zvezi z vidiki dobrobiti živali pri kloniranju in vprašanji varnosti hrane, in napredek pri vzpostavljanju zanesljivih sistemov sledljivosti za klone in njihove potomce ; [Sprememba 44]

(ba)

spremembe mnenja potrošnikov o kloniranju; [Sprememba 45](c) razvoj dogodkov na mednarodni ravni;

(ca)

pomisleke potrošnikov glede javnega zdravja in dobrobiti živali; [Sprememba 46]

(cb)

etična vprašanja, povezana s kloniranjem živali. [Sprememba 47]