30.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 201/1

I.

A.

B.

C.

D.

E.

F.

G.

H.

H.1.

H.2.

H.3.

II.

A.

B.

C.

D.

E.

F.

G.

H.

I.

J.

K.

L.

M.

III.

A.

A.1.

A.2.

A.3.

A.4.

B.

B.1.

B.2.

B.3.

B.4.

B.5.

C.

D.

D.1.

D.2.

D.3.

D.4.

D.5.

D.6.

E.

E.1.

E.2.

E.3.

E.4.

F.

Priloga I –

Priloga II –

Priloga III –

1.

V tem poročilu se analizira proračunsko in finančno upravljanje Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2013. V njem so opisani uporaba finančnih virov in dogodki, ki so imeli pomemben vpliv na dejavnosti v proračunskem letu (dela I in II), ter povzeti doseženi rezultati v primerjavi z zadanimi cilji za leto 2013 (del III).

2.

Poročilo je bilo pripravljeno v skladu s členom 142 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1) (v nadaljevanju: finančna uredba), in členom 227 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (2). Analiza temelji na začasnem zaključnem računu, ki ga pripravi računovodja.

3.

Končna odobrena sredstva Parlamenta za leto 2013 so znašala 1  75 0 4 63  939 EUR, tj. 19,07 % zgornje meje razdelka V finančnega okvira (3).. Naslednja razpredelnica prikazuje izvrševanje proračuna Evropskega parlamenta v proračunskem letu 2013.

Razpredelnica 1

Uporaba odobrenih sredstev

4.

Skupni znesek prihodkov, vknjiženih 31. decembra 2013, je znašal 15 8 1 17  371 EUR (leta 2012: 17 5 5 41  860 EUR), od tega je bilo namenskih prejemkov za 2 5 9 91  783 EUR (leta 2012: 2 2 2 74  843 EUR).

5.

Skupna tekoča odobrena sredstva končnega proračuna Parlamenta za leto 2013 so znašala 1  75 0 4 63  939 EUR, kar je 1,9-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2012 (1  71 7 8 68  121 EUR).

6.

Obveznosti so znašale 1  73 5 9 63  486 EUR, kar je 99 % končnih proračunskih sredstev (v letu 2012: 99 %). Plačila so skupaj znašala 1  45 8 1 88  881 EUR, kar je 84 % prevzetih obveznosti (v letu 2012: 82 %).

7.

Samodejni prenosi v proračunsko leto 2014 so znašali 27 7 7 74  604 EUR, kar je 16 % vseh proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti (v letu 2012: 18 %). Nesamodejni prenosi sredstev v proračunsko leto 2014 v skladu s členom 13 finančne uredbe so znašali 7 34  000 EUR.

8.

Samodejni prenosi sredstev v leto 2013 so dosegli skupni znesek 30 5 4 57  875 EUR (v letu 2012: 22 2 9 00  384 EUR). Plačila iz naslova teh prenosov so znašala 28 6 1 09  573 EUR, tj. 94 % (leta 2012: 89 %). Stornirani znesek je torej znašal 1 9 3 48  302 EUR in se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 22 % (2 4 9 09  308 EUR). Glavnina storniranih zneskov je v členu 2 0 0 „Nepremičnine“, členu 2 0 2 „Stroški v zvezi z nepremičninami“, členu 3 2 4 „Priprava in razširjanje“, členu 2 1 0 „Informatika in telekomunikacije“, členu 1 4 0 „Drugi uslužbenci in zunanje osebje“ ter členu 3 0 0 „Stroški službenih potovanj in potovanj med tremi kraji dela“. Stornirani zneski v navedenih šestih členih predstavljajo 74 % vseh storniranih zneskov.

9.

Stornirani zneski in glavni razlogi za to so predstavljeni v preglednici 2.

Razpredelnica 2

Glavni razlogi za storniranja samodejno prenesenih odobrenih sredstev iz leta 2012 v leto 2013

10.

Namenski prejemki na voljo v letu 2013, so skupaj znašali 2 5 9 91  783 EUR (v letu 2012: 2 2 2 74  843 EUR). Obveznosti so znašale 1 6 9 07  174 EUR, kar pomeni stopnjo obveznosti 65 % (leta 2012: 81 %). Plačila so se povečala na skupaj 8 9 97  498 EUR in znašajo 53 % prevzetih obveznosti (leta 2012: 62 %).

11.

Izvor odobrenih sredstev iz namenskih prejemkov v letu 2013 je analiziran v naslednjem prikazu.

Graf 1

Odobrena proračunska sredstva iz namenskih prejemkov za leto 2013 po poglavjih

12.

Odobrena sredstva iz namenskih prejemkov, prenesena v leto 2013, so skupaj znašala 10 6 9 00  532 EUR (leta 2012: 10 7 5 92  247 EUR). Večina (91 %) teh sredstev izhaja iz poglavja 2 0 oziroma nakazila 8 5 8 97  000 EUR, ki ga je izvedla belgijska država 27. januarja 2010 v okviru poravnave stroškov zemljišča za stavbi D4 in D5 ter razvojnih stroškov za streho nad železniško postajo Bruselj-Luxembourg.

13.

Skupne obveznosti na podlagi prenesenih namenskih prejemkov so konec leta 2013 dosegle 10 4 1 47  894 EUR (leta 2012: 10 5 4 82  187 EUR). Plačila, izvršena v letu 2013, so predstavljala 16 % odstotkov prevzetih obveznosti (v letu 2012: 10 %). Večina obveznosti se nanaša na nakup stavbe TREBEL v skladu s sklepom predsedstva z dne 30. novembra 2011.

14.

Znesek 10 6 9 34  452 EUR je bil prenesen v proračunsko leto 2014, od česar 1 6 4 94  703 EUR izvira iz namenskih prejemkov iz leta 2013 (stornirana sredstva znašajo 4 99  582 EUR), 9 0 3 35  056 pa iz namenskih prejemkov, prenesenih iz leta 2012 (stornirana sredstva v višini 30 EUR). Znesek 8 5 8 97  000 EUR, ki ga je januarja 2010 nakazala belgijska vlada (glej odstavek 12), je zunanji namenski prejemek v smislu člena 21(2) finančne uredbe. Sredstva iz notranjih namenskih prejemkov, prenesenih v naslednje leto, znašajo 2 1 0 37  452 EUR.

15.

Storniran je bil znesek 1 3 7 66  453 EUR (v letu 2012: 2 4 8 30  106 EUR) oziroma 0,8 % končnih sredstev (v letu 2012: 1,4 %). Glavni razlogi za storniranje so prikazani v naslednji preglednici.

Razpredelnica 3

Glavni razlogi za storniranje tekočih odobrenih sredstev v letu 2013

16.

Med proračunskim letom je bilo odobrenih deset prerazporeditev C (vključno s prerazporeditvijo neizkoriščenih sredstev) v skladu s členoma 27 in 46 finančne uredbe (7). Znašale so 6 9 0 88  000 EUR, kar je 4,7 % končnih proračunskih sredstev (v letu 2012: devet prerazporeditev oz. 3,7 % končnih sredstev). Predsednik je odobril deset prerazporeditev P v skladu s členom 25(1) finančne uredbe (8) v skupnem znesku 9 7 98  500 EUR, tj. 0,6 % končnih sredstev (leta 2012: osem prerazporeditev oz. 0,6 % končnih sredstev).

17.

Skupaj je bilo v letu 2013 odobrenih 18 prerazporeditev C in P za tekoča sredstva, v skupnem znesku 7 8 8 86  500 EUR oziroma 4,5 % končnih sredstev (v letu 2012: 18 prerazporeditev v skupnem znesku 9 0 8 41  790 EUR ali 5,3 % končnih sredstev).

Razpredelnica 4

Prerazporeditve glede na pravno podlago

Razpredelnica 5

Analiza prerazporeditev C glede na postavko, ki prejme sredstva

Razpredelnica 6

Analiza prerazporeditev C po kategorijah izdatkov in namenu

18.

Ta del obravnava uporabo sredstev iz poglavja 10 1 „Rezerva za nepredvidene izdatke“ in poglavja 10 8 „Rezerva EMAS“. Poglavji, vključeni v naslov 10 „Drugi odhodki“, sta v nadaljevanju obravnavani kot „začasna sredstva“. Naslov 10 „Drugi odhodki“ je bil glavni vir prerazporejenih proračunskih sredstev (razen prerazporeditve neizkoriščenih sredstev), saj 59 % prerazporeditev izhaja iz tega razdelka (8 8 34  000 EUR od 1 5 0 88  000 EUR).

19.

Od tega zneska je bilo 6 0 74  000 EUR namenjenih poslancem, 2 0 60  000 EUR za informatiko in 7 00  000 EUR za upravo. Namen prerazporeditev začasnih sredstev je naveden v nadaljevanju.

Razpredelnica 7

Namen prerazporeditev začasnih sredstev

20.

Ta del obravnava prerazporeditve, razen prerazporeditve neizkoriščenih sredstev, ki ne izhajajo iz naslova 10 „Drugi odhodki“. Za te prerazporeditve je bil iz drugih naslovov prerazporejen skupni znesek v višini 6 2 54  000 EUR. Največji del teh prerazporeditev so predstavljali odhodki v zvezi s poslanci, tj. 44 %, sledijo jim odhodki v zvezi z obveščanjem (28 %), informatiko (26 %) in odhodki v zvezi z upravo (2 %). Preglednica 8.a prikazuje povzetek teh prerazporeditev.

Razpredelnica 8.a

Izvor prerazporeditev C iz virov, ki niso začasna sredstva (z izjemo prerazporeditve neizkoriščenih sredstev)

21.

Skupaj je bilo prerazporejenih 5 4 0 00  000 EUR začasnih sredstev in drugih virov kot prispevek k obnovi in širitvi stavbe Konrada Adenauerja (KAD), ki je glavni gradbeni projekt v Luxembourgu. Preglednica 8.b prikazuje povzetek te prerazporeditve.

Razpredelnica 8.b

Podrobnosti o prerazporeditvi C12 (prerazporeditev neizkoriščenih sredstev)

22.

Prerazporeditve P so povzete v razpredelnici 9.

Razpredelnica 9

Namen prerazporeditev P

23.

Ta del obravnava porabo proračunskih sredstev po proračunskih poglavjih, njihov delež v celotnem proračunu in spremembe v porabi proračunskih sredstev glede na prejšnje proračunsko leto. Štiri poglavja predstavljajo 70 % vseh obveznosti. To so poglavje 1 0 „Člani institucije“, poglavje 12 „Uradniki in začasni uslužbenci“, poglavje 2 0 „Nepremičnine in z njimi povezani stroški“ ter poglavje 4 2 „Izdatki za parlamentarno pomoč“.

24.

V tabeli 10 je predstavljena razčlenitev po poglavjih prevzetih obveznosti v letu 2013 v primerjavi s proračunskim letom 2012. Grafa 2 in 3 vsebujeta sorazmerne dele in spremembe, ki so nastale od leta 2012 do leta 2013.

Razpredelnica 10

Prevzete obveznosti leta 2013 v primerjavi z letom 2012

25.

Neposredni odhodki za poslance so leta 2013 znašali 20 5 4 14  449 EUR, oziroma 12 % vseh obveznosti v proračunskem letu. V primerjavi z letom 2012 so se povečali za 1,1 milijona EUR, oziroma za 0,6 %. Poglavje ima 5 glavnih odhodkovnih postavk: postavki 1 0 0 0 „Plače“ in 1 0 0 6 „Nadomestila splošnih stroškov“ predstavljata 34 % oziroma 19 % obveznosti, postavki 1 0 0 4 „Redni potni stroški“ in 1 0 0 5 „Drugi potni stroški“ predstavljata 35 % in 3 %, postavka 1 0 3 0 „Starostne pokojnine“ pa 6 %.

26.

Obveznosti za postavki 1 0 0 0 „Plače“ in 1 0 0 6 „Nadomestila splošnih stroškov“ (ki sta namenjeni kritju stroškov za parlamentarne dejavnosti poslancev) so znašale 10 8 6 33  749 EUR ali 53 % vseh obveznosti v poglavju. V primerjavi z obveznostmi iz leta 2012 so se povečale za 0,5 % zaradi pristopa Hrvaške in prihoda 12 novih hrvaških poslancev (9). Mesečno nadomestilo (bruto plača) je znašalo 7  957 EUR na poslanca, nadomestilo splošnih stroškov je 4  299 EUR, kar kaže, da so ti zneski v primerjavi z letom 2012 ostali nespremenjeni.

27.

Obveznosti za postavki 1004 „Redni potni stroški“ in 1005 „Drugi potni stroški“ so zanašale 7 8 4 97  779 EUR oziroma 38 % vseh obveznosti v poglavju 10. V primerjavi z obveznostmi iz leta 2012 so se zmanjšale za 0,4 %. Vendar je treba raven obveznosti obravnavati z rezervo, saj dejansko ne predstavljajo stopnje realnih letnih odhodkov za stroške potovanj in bivanja poslancev (10). Kljub temu so ukrepi za strukturno zmanjšanje, ki jih je sprejelo predsedstvo na področju potnih stroškov, prispevali k zmanjšanju ravni obveznosti, in to kljub vključitvi novih hrvaških poslancev (11) in kljub inflaciji cen prevozov.

28.

Leta 2013 so poslanci (12) izvedli skupaj 29  142 (13) potovanj (14). Večinoma so potovali v Bruselj (18  280) in Strasbourg (8  407). Seje drugod po Evropski uniji so zahtevale 1  514 potovanj, izven Evropske unije pa 941 potovanj.

29.

Obveznosti za postavko 1 0 3 0 „Starostne pokojnine“ so znašale 1 1 9 41  558 EUR, oziroma 6 % vseh obveznosti poglavja. V primerjavi z letom 2012 so se povečale za 18 % zaradi plačila neporavnanih zneskov in obresti za zamude, povezanih s starostnimi pokojninami, ki se izplačujejo nekdanjim poslancem, izvoljenim v Franciji.

30.

Odhodki za uradnike in začasne uslužbence so leta 2013 znašali 57 4 9 99  348 EUR, kar je največja kategorija odhodkov s 33 % vseh obveznosti v proračunskem letu 2013. V primerjavi s prejšnjim proračunskim letom so se povečali za 14,3 milijona EUR, oziroma za 3 %. Povečanje v tem poglavju je v glavnem posledica povečanja v postavki 1 2 0 0 „Osebni prejemki in nadomestila“, ki znaša 99 % vseh sredstev.

31.

Znesek obveznosti iz postavke 1 2 0 0 „Osebni prejemki in nadomestila“ je znašal 57 0 6 69  888 EUR in se je v primerjavi z letom 2012 povečal za 3 % (1 5 2 94  817 EUR). Ta sprememba odraža stopnjo zasedenosti delovnih mest in vključuje poklicno napredovanje. Postavka 1 2 0 0 je imela leta 2013 presežek sredstev in je bila glavni vir za prerazporeditev neizkoriščenih sredstev (15) (6 3 00  000 EUR). Ta presežek je nastal predvsem zaradi tega, ker se je pri pripravi proračuna za leto 2013 upoštevalo letne prilagoditve plač za leti 2011 in 2012, do katerih pa leta 2013 ni prišlo. Sodišče Evropske unije je v svoji odločbi z dne 19. novembra 2013 presodilo, da ima Svet Evropske unije pravico zavrniti predlog Komisije, ki je temeljil na „metodi prilagajanja“, da bi tako leta 2011 (16) povečali plače evropskih uradnikov za 1,7 %.

32.

Leta 2013 so v generalnem sekretariatu zaposlili 463 uradnikov in začasnih uslužbencev, v političnih skupinah 75 začasnih uslužbencev, 337 oseb pa je nastopilo službo akreditiranega parlamentarnega pomočnika. 31. decembra 2013 je v Evropskem parlamentu delalo skupaj 6  105 uradnikov in začasnih uslužbencev (od tega 5  308 v generalnem sekretariatu in 797 v političnih skupinah) ter 1  763 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov.

33.

Kar zadeva razčlenitev delovnih mest po spolu, je delež žensk 31. decembra 2013 med vodji oddelkov predstavljal 29 %, med direktorji 34 % in med generalnimi direktorji 33 %. Spodnji graf prikazuje porazdelitev osebja po funkcionalnih skupinah in po spolu.

Graf 4

Uslužbenci generalnega sekretariata glede na spol

34.

Odhodki za druge uslužbence in zunanje storitve so leta 2013 znašali 10 6 1 82  103 EUR, oziroma 6 % obveznosti. Poglavje ima tri glavne odhodkovne postavke: postavka 1 4 0 2 „Konferenčni tolmači“ predstavlja 47 % obveznosti, postavka 1 4 0 0 „Drugi uslužbenci“ (17) 35 %, postavka 1 4 2 0 „Zunanje storitve“ (18) pa 11 %.

35.

V primerjavi z letom 2012 so se obveznosti za to poglavje povečale za približno 3,7 milijona EUR, kar pomeni 4-odstotno povečanje. To povečanje je nastalo predvsem zaradi povečanja števila dni tolmačenja pomožnih konferenčnih tolmačev in zaposlovanja pogodbenega osebja v okviru internalizacije varnostne službe, medtem ko so na področju zunanjega prevajanja številni ukrepi omogočili zmanjšanje stroškov.

36.

Za postavko 1 4 0 2 „Konferenčni tolmači“ so obveznosti znašale 4 9 5 99  377 EUR, z njimi so bili pokriti honorarji, socialni prispevki, potni stroški in dnevnice pomožnih konferenčnih tolmačev Parlamenta, ki so skrbeli za tolmačenje med sejami, ki jih je organiziral Parlament. V primerjavi z letom 2012 se je raven obveznosti povečala za 3 5 99  377 EUR, oziroma za 8 %. To povečanje izhaja predvsem iz povečanja števila dni tolmačenja pomožnih konferenčnih tolmačev (leta 2013: 53  244 dni, leta 2012: 49  615 dni).

37.

Tolmači Parlamenta in pomožni konferenčni tolmači so leta 2013 opravili 1 03  550 dni tolmačenja (leta 2012: 1 02  471 dni) za Parlament in druge institucije (19) takrat, ko je moral za tolmačenje poskrbeti Parlament. Tolmači Parlamenta so opravili 50  306 dni (5 % manj kot leta 2012), pomožni konferenčni tolmači pa 53  244 dni (7 % več kot leta 2012).

38.

Obveznosti za postavko 1 4 2 0 „Zunanje storitve“ so znašale 1 1 9 04  661 EUR, kar je 2 6 82  972 EUR manj kot v letu 2012, oziroma predstavlja 18-odstotno zmanjšanje. Razlika je nastala zaradi več ukrepov za zmanjšanje stroškov. Odločitev, da se bo dobesedni zapis seje (CRE) pripravljal samo kot večjezični dokument in se ne bo sistematično prevajal, je omogočila zmanjšanje obveznosti za zunanje storitve za 9 70  000 EUR. Poleg tega je bilo število predlogov sprememb, ki jih prevajajo zunanji prevajalci, zmanjšano za 1 49  000 strani, saj se je povprečna dolžina spremenjenega dokumenta, ki je leta 2012 obsegal 28 standardnih strani, leta 2013 zmanjšala na 21,5 strani. Tako je tudi odstotek strani, ki so jih prevedli zunanji prevajalci in je leta 2012 znašal 30,1 %, leta 2013 padel na 28,9 %.

39.

Obveznosti za postavko 1 4 0 0 „Drugi uslužbenci“ so znašale 3 7 2 96  239 EUR, kar je 7 % več kot leta 2012. Iz te postavke se krijejo plačila, dodatki in nadomestila za druge uslužbence, zlasti pogodbene, lokalne in posebne svetovalce, prispevki delodajalca za različne sheme socialne varnosti in učinek količnikov plač na osebne prejemke teh uslužbencev kot tudi zaposlovanje osebja iz agencij za začasno zaposlitev. To povečanje je nastalo predvsem zaradi zaposlovanja pogodbenega osebja v okviru internalizacije varnostne službe. 31. decembra 2013 je bilo zaposlenih 691 pogodbenih uslužbencev. Razporeditev pogodbenega osebja po funkcionalnih skupinah (20) in po spolu je prikazana v grafu 5.

Graf 5

Pogodbeno osebje po funkcionalni skupini in po spolu za leto 2013

40.

Odhodki v poglavju 16 so znašali 1 7 8 29  236 EUR, kar je 1 % vseh obveznosti za proračunsko leto 2013. V primerjavi z letom 2012 so se povečale za 1 1 29  413 EUR, oziroma za 7 %.

41.

V tem poglavju je 33 % obveznosti zadevalo postavko 1 6 5 4 „Center za predšolske otroke in vrtci, s katerimi je bila sklenjena pogodba“, 26 % postavko 1 6 1 2 „Strokovno izpopolnjevanje“ in 24 % postavko 1 6 5 2 „Tekoči stroški delovanja restavracij in menz“.

42.

Zunanje upravljanje jasli in družinske sobe institucije v Bruslju ter s tem povezani stroški so predstavljali največji del postavke 1 6 5 4. Prevzete obveznosti za to postavko so skupaj znašale 5 8 43  000 EUR, in se v primerjavi z letom 2012 niso spremenile. Z njimi se je pokril prispevek Parlamenta k vsem odhodkom centra za predšolske otroke in vrtcev, s katerimi je bila sklenjena pogodba (21).

43.

Prevzete obveznosti v postavki 1 6 1 2 „Strokovno izpopolnjevanje“ so znašale 4 6 82  180 EUR, kar je 12 % več kot v primerjavi z letom 2012, in so pokrile odhodke za tečaje, ki so bili namenjeni povečanju znanja in veščin zaposlenih ter uspešnosti in učinkovitosti institucije. Leta 2013 je 4  766 oseb (2012: 5  089) obiskovalo jezikovne tečaje, 5  775 (22) oseb (2012: 1  538) računalniška usposabljanja in 900 oseb (leta 2012: 1  126) usposabljanja s finančnega področja. Približno 7  709 oseb (leta 2012: 6  963) je sodelovalo na splošnih notranjih usposabljanjih in 343 oseb (leta 2012: 320) na zunanjih usposabljanjih.

44.

Obveznosti v postavki 1 6 5 2 „Tekoči stroški delovanja restavracij in menz“ so znašale 4 2 60  000 EUR, kar je 8 % več kot leta 2012. Predsedstvo je na svoji seji 10. junija 2013 sprejelo sporočilo generalnega sekretarja o Prihodnji gostinski politiki v Parlamentu 2014–2019 – smernice za posodobitev, s čimer so bile podane strateške smernice za prihodnji razvoj tega sektorja. Prvi učinki izvajanja strukturne reforme skupaj z revizijo cen (ki so bile nespremenjene 12 let), ki je bila izvedena na začetku leta 2013 v restavracijah, samopostrežnih restavracijah, kavarnah in barih Parlamenta, so omogočili splošno stabilizacijo proračunskega stanja za postavko 1 6 5 2 (glej odstavek 130). Povečanje v primerjavi z letom 2012 izhaja tudi iz organizacije prireditve EYE (srečanje evropske mladine leta 2014), o kateri je odločilo predsedstvo 1. julija 2013 (glej odstavek 106) in za katero je bila izvedena prerazporeditev sredstev v višini 3 00  000 EUR (prerazporeditev P6, glej razpredelnico 9).

45.

Obveznosti v poglavju 2 0 so v letu 2013 znašale 25 0 3 36  611 EUR, kar je 14 % vseh obveznosti. Povečale so se za 1 4 71  683 EUR oziroma za 1 % v primerjavi z ravnijo iz leta 2012. Sredstva v tem poglavju so se med letom povečala za 41 milijonov EUR (19 % prvotnega zneska sredstev), zlasti zaradi prerazporeditve neizkoriščenih sredstev (glej razpredelnico 8b).

46.

Razčlenitev sredstev v poglavju 2 0 po vrsti odhodkov je prikazana v naslednjem grafu.

Graf 6

Razčlenitev poglavja 2 0 po postavkah

47.

Obveznosti za postavko 2 0 2 2 „Vzdrževanje, obratovanje in čiščenje stavb“ so znašale 5 1 8 91  984 EUR (21 % poglavja). Ta postavka zajema vzdrževanje prostorov, dvigal, ogrevalnega sistema, klimatskih naprav, požarnih vrat ter pleskanja in popravil. Obveznosti so se povečale za 7 % v primerjavi z letom 2011 (+  3 2 53  340 EUR). Povečanje izhaja predvsem iz postopnega sklepanja pogodb za zagotavljanje nove politike vzdrževanja (v skladu s poročilom Baloche z dne 22. decembra 2008), namenjene okrepitvi storitev vzdrževanja, ki izhaja iz odgovornosti, ki jih ima Evropski parlament kot lastnik. Odobritve iz postavke so bile med proračunskim letom zmanjšane za 3,9 milijona EUR (7 % prvotnih sredstev), saj nekatera oprema ni bila zamenjana, postopki oddaje javnih naročil so bili preloženi, poleg tega pa so se uporabljali namenski prejemki.

48.

Obveznosti v postavki 2 0 0 1 „Letne zakupnine“ (28 % celotnega poglavja) so znašale 6 9 2 36  000 EUR, kar je skoraj dvakrat toliko kot v letu 2012. Med proračunskim letom se je znesek v tej postavki povečal še za 5 3 1 00  000 EUR, kar je 329 % prvotnega zneska sredstev, zlasti na račun prerazporejanja neizkoriščenih sredstev (glej razpredelnici 8a in 8b). Celotni znesek je bil namenjen gradnji prizidka stavbe KAD v Luxembourgu.

49.

Obveznosti za postavko 2 0 0 5 „Gradnja nepremičnin“ so znašale 8 0 65  316 EUR (3 % poglavja) in so krile stroške in dela, povezane s projektom KAD, razen del, ki so bila financirana v okviru letnih zakupnin (ki so bila krita iz sredstev postavke 2 0 0 1). 76-odstotno povečanje obveznosti v primerjavi z letom 2012 (+  3 4 81  701 EUR) upošteva povečanje sredstev nadzora (glavni koordinator, nadzornik stroškov), ki jih je zahtevalo predsedstvo.

50.

Obveznosti v postavki 2 0 0 7 „Oprema prostorov“ (15 % poglavja) so znašale 3 6 3 26  338 EUR, kar je 4 % več kot v letu 2012. V letu 2013 so bila naročena in opravljena obsežna dela v stavbah in pri projektih v Bruslju. Najobsežnejša dela so zadevala projekt Hiše evropske zgodovine, za katerega je bil leta 2013 namenjen znesek v skupni višini 1 2 4 48  650 EUR, kot tudi dela povezana s sejno dvorano stavbe PHS v Bruslju (obnovitev tramov stropa), za katera je bil leta 2013 dodeljen skupen znesek 2 0 79  600 EUR (dodatni znesek v višini 15 % je v pogodbi predviden za spremembe in nepredvidene dogodke). Različna dela so potekalo tudi v stavbah, ki so bile v uporabi. Ta proračunska postavka je namenjena upravljanju enkratnih specifičnih in posameznih projektov opremljanja. Primerjava spreminjanja sredstev v različnih proračunskih letih zato ni smiselna.

51.

Obveznosti v postavki 2 0 2 6 „Varnost in nadzor nepremičnin“ (12 % poglavja) so v celoti znašale 3 1 0 97  983 EUR, kar je 11 % manj kakor v letu 2012. Porabljene so bila predvsem za stroške hišniških storitev in nadzora v stavbah Evropskega parlamenta v treh krajih dela in v informacijskih pisarnah. Zmanjšanje ustreza predvsem prihrankom, ki so nastali v okviru internalizacije.

52.

Prevzete obveznosti v tem poglavju so znašale 13 1 8 05  904 EUR, kar je 8 % vseh obveznosti v letu 2013, pri čemer je bilo prevzetih za 1 0 9 98  530 EUR oziroma 8 % manj obveznosti kot v letu 2012. Sredstva v tem poglavju so se med proračunskim letom povečala za 3 8 78  200 EUR oziroma za 3 % prvotnega zneska. (Stornirana sredstva predstavljajo samo 1,2 % končnega zneska, kar je v bistvu tehnični popravek.)

53.

Samo postavki 2 1 0 0 – „Oprema in računalniški programi“ in 2 1 0 2 – „Zunanja pomoč za informacijsko in inovacijsko tehnologijo“ sta predstavljali 79 % vseh obveznosti v poglavju.

54.

Razčlenitev odhodkov v poglavju 2 1 je prikazana v spodnjem grafikonu.

Graf 7

Razčlenitev odhodkov v poglavju 21

55.

Obveznosti v postavki 2 1 0 0 – „Oprema in računalniški programi“ so znašale 3 0 7 92  197 EUR, kar je 23 % celotnega poglavja 21 in 31 % manj kot v letu 2012. Ta postavka je namenjena kritju izdatkov za nakup, najem, servisiranje in vzdrževanje opreme in računalniških programov institucije ter stroškov s tem povezanega dela. Ta oprema in računalniški programi so namenjeni predvsem za center za obdelavo podatkov in telekomunikacijski center, računalniški sistem na ravni oddelkov in političnih skupin ter elektronski sistem glasovanja. Glavni razloga za zmanjšanje je dejstvo, da so bile obveznosti v tej postavki v letu 2012 še posebej velike: konec leta 2012 sta bili namreč sprejeti dve prerazporeditvi C, s katerimi so bila sredstva v tej postavki povečana za več kot 11 milijonov EUR, da bi lahko financirali brezžično omrežje v poslopjih Parlamenta in obnovitev večine omrežne infrastrukture.

56.

Obveznosti v postavki 2 1 0 2 – „Zunanja pomoč za informacijsko in inovacijsko tehnologijo“ so znašale 7 2 9 84  023 EUR, kar je 55 % celotnega poglavja 2 1 in 4 % več kot v letu 2012. To povečanje je bilo posledica več dodatnih projektov, za katere so bile potrebne zunanje storitve. Zamude so nastale tudi pri internalizaciji nekaterih nalog, ker je prišlo do težav pri zaposlovanju kvalificiranih delavcev na nova stalna delovna mesta. Sredstva so se med proračunskim letom povečala za 5 5 86  300 EUR oziroma za 8 % prvotnega zneska. Porabljena so bila v glavnem za zunanjo pomoč podjetij in računalniških strokovnjakov pri delovanju računalniškega centra in omrežja, razvoju in vzdrževanju programov, pomoči uporabnikom na splošno, vključno s poslanci in političnimi skupinami, pripravi raziskav ter izdelavi in vnosu tehnične dokumentacije.

57.

To poglavje v skupnem znesku 9 5 48  021 EUR je predstavljalo 1 % vseh obveznosti v letu 2013, kar je 1 % več kot v letu 2012.

58.

Obveznosti v tem poglavju so bile razčlenjene takole: 49 % za člen 2 3 5 – „Telekomunikacije“, 24 % za člen 2 3 0 – „Pisalne potrebščine, pisarniški material in drug potrošni material“ ter 10 % za člen 2 3 2 – „Pravni stroški in odškodnine“. Preostalih 17 % sredstev je bilo razdeljenih med člene 2 3 1 – „Stroški finančnih storitev“, 2 3 6 – „Poštnine in stroški dostave“, 2 3 7 – „Selitve“, 2 3 8 – „Drugi odhodki za upravno delovanje“ in 2 3 9 – „Zmanjšanje ogljikovih emisij Evropskega parlamenta“.

59.

Vir sredstev za prerazporeditvi C8 in C12 so bile vse postavke v tem poglavju, razen postavk 2 3 8 0 – „Drugi odhodki za upravno delovanje“ in 2 3 0 0 – „Pisalne potrebščine, pisarniški material in drug potrošni material“ (gl. tabeli 8a in 8b). S tema prerazporeditvama se je prvotni znesek sredstev v tem poglavju zmanjšal za 24 %, kar je dokaz prizadevanj, da bi obvladali tekoče upravne stroške.

60.

Sredstva v členu 2 3 9 „Zmanjšanje ogljikovih emisij Evropskega parlamenta“, ki so prvotno znašala 1 0 64  000 EUR, so se bila z zbiranjem in prerazporeditvijo neizkoriščenih sredstev zmanjšana za 98 %, saj je cena za tono CO2 korenito upadla.

61.

To poglavje v znesku 3 2 8 16  473 EUR je predstavljalo 2 % vseh obveznosti v letu 2013, kar je 1 % več kot v letu 2012. Obveznosti v tem poglavju so bile razčlenjene takole: 78 % za člen 3 0 0 – „Stroški službenih potovanj in potovanj med tremi kraji dela“, 19 % za člen 3 0 4 – „Razni izdatki za seje“ in 3 % za člen 3 0 2 – „Stroški sprejemov in reprezentance“.

62.

V letu 2013 je bilo opravljenih 32  736 službenih potovanj (2012: 33  616) v skupni dolžini 97  161 dni (2012: 99  377 dni). Večina službenih potovanj je bilo opravljenih med tremi kraji dela Parlamenta (Bruselj: 4  094 potovanj, Strasbourg: 19  427 potovanj, Luxembourg: 1  886 potovanj).

63.

Obveznosti v tem poglavju v znesku 12 5 6 72  031 EUR so predstavljale 7 % vseh odhodkov v letu 2013, kar je 19 % več kot v letu 2012. 25 % obveznosti je bilo uporabljenih za postavko 3 2 4 4 – „Organizacija in sprejem skupin obiskovalcev, program Euroscola in povabila oblikovalcem javnega mnenja iz tretjih držav“, 20 % za postavko 3 2 4 2 – „Odhodki za publikacije, informiranje in udeležbo na javnih prireditvah“ in 16 % za postavko 3 2 4 8 – „Odhodki za avdiovizualno informiranje“.

64.

Razčlenitev obveznosti je prikazana v spodnjem grafikonu.

Graf 8

Razčlenitev obveznosti v poglavju 3 2

65.

Obveznosti v postavki 3 2 4 4 – „Organizacija in sprejem skupin obiskovalcev, program Euroscola in povabila oblikovalcem javnega mnenja iz tretjih držav“ so znašale 3 1 6 67  743 EUR, 13 % več kot v letu 2012. Porabljene so bile za subvencije za skupine obiskovalcev, s tem povezane stroške infrastrukture in nadzora, stroške izvajanja programa Euroscola in financiranje pripravništva za oblikovalce javnega mnenja iz tretjih držav. Povečanje je bilo med drugim posledica udeležbe parlamenta pri financiranju nove razstave EU-PHORIA v muzeju Memorial Alsace-Moselle v Schirmecku v sodelovanju z regijo Alzacija, pa tudi organizacije prireditve EYE (srečanja evropske mladine v letu 2014) ter večjega števila skupin obiskovalcev in udeležencev programa Euroscola.

66.

Obveznosti v postavki 3 2 4 2 – „Odhodki za publikacije, informiranje in udeležbo na javnih prireditvah“ so znašale 2 5 4 53  635 EUR, porabljene pa so bile v glavnem za kritje izdatkov za publikacije, predvsem elektronske, obveščanje, stike z javnostjo ter udeležbo na javnih prireditvah, sejmih in razstavah v državah članicah in državah kandidatkah, pa tudi za posodabljanje zakonodajnega observatorija (OEIL). Obveznosti so se v primerjavi z letom 2012 povečale za 15 %. Ta porast je posledica dejavnosti obveščanja pred evropskimi volitvami leta 2014.

67.

Obveznosti v postavki 3 2 4 8 – „Odhodki za avdiovizualno informiranje“ so znašale 2 0 5 33  306 EUR in so zajemale stroške, povezane z:

Te obveznosti so se v primerjavi z letom 2012 povečale za 54 %. Ta porast je posledica dejavnosti obveščanja v avdiovizualnem sektorju pred evropskimi volitvami leta 2014.

68.

V sklopu avdiovizualnih informacij je bilo v spletu predvajanih 1  375 dogodkov, od tega 1  134 sej odborov. Produkcija v sklopu projekta „Europe by Satelite“ je zajemala: 829 novic o Evropskem parlamentu, ki jih je 187 televizijskih kanalov predvajalo 27  563-krat, 79 informacijskih prispevkov o zakonodajnih vprašanjih, 75,5 dni plenarnih zasedanj, 527 oddaj v živo, 321 prispevkov aktualnih vprašanjih, ki jih je pripravila mreža Eurovision (za distribucijo prek svojih članov), in prenos 26 dogodkov prek mreže Eurovision iz Evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu.

69.

Omeniti kaže tudi, da so se obveznosti v postavki 3 2 4 3 – „Parlamentarium – središče za obiskovalce Evropskega parlamenta“ (3 8 44  123 EUR) povečale za 11 % v primerjavi s prejšnjim proračunskim letom. Parlamentarium je ena od najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Bruslju, ki je imela v letu 2013 kar 337 tisoč obiskovalcev (2012: 250 tisoč).

70.

To poglavje v znesku 9 2 6 83  288 EUR je predstavljalo 5 % vseh obveznosti v letu 2013, kar je 5 % več kot v letu 2012.

71.

Člen 4 0 0 – „Tekoči odhodki za poslovanje, za politične in informacijske dejavnosti političnih skupin in samostojnih poslancev“ je predstavljal 63 % vseh sredstev v poglavju 4 0 (2012: 65 %). Obveznosti v tem členu so znašale 5 8 6 97  494 EUR in so bile namenjene kritju naslednjih odhodkov političnih skupin in neodvisnih poslancev:

Te obveznosti so se v primerjavi z letom 2012 povečale za 3 % zaradi dodatnih potreb, ki so bile posledica pridružitve Hrvaške.

72.

Člen 4 0 2 – „Financiranje evropskih političnih strank“ je predstavljal 23 % (2012: 21 %) vseh obveznosti v poglavju 40 oziroma 2 1 5 85  794 EUR, kar je bilo 14 % več kot v letu 2012. To povečanje je mogoče pojasniti s tem, da je bilo leto 2013 predvolilno leto.

73.

Člen 4 0 3 – „Financiranje evropskih političnih fundacij“ je z 1 2 4 00  000 EUR predstavljal 13 % (2012: 14 %) vseh obveznosti v poglavju 4 0.

Graf 9

Razčlenitev obveznosti v poglavju 4 0

74.

To poglavje v znesku 18 8 3 01  020 EUR je predstavljalo 11 % vseh obveznosti v letu 2013, kar je 4 % več kot v letu 2012.

75.

Dodeljena sredstva so se med proračunskim letom povečala za 3,7 milijona EUR (2 % prvotnega zneska), da bi lahko pokrili vse višje stroške akreditiranih parlamentarnih pomočnikov (+ 3,5 milijona EUR) in tudi tečajne razlike, ki so presegle pričakovanja (+ 0,2 milijona EUR).

76.

V spodnjem grafikonu je prikazana razčlenitev obveznosti v tem poglavju.

Graf 10

Razčlenitev obveznosti v poglavju 4 2

77.

Obveznosti za lokalne pomočnike so znašale 8 3 8 40  699 EUR, kar je 4 % več kot v letu 2012.

78.

Obveznosti za akreditirane pomočnike (statut) so znašale 10 3 7 97  680 EUR, kar je 5 % več kot v letu 2012. S tem so se krile plače, nadomestila in stroški službenih potovanj teh uslužbencev, pa tudi stroški za zunanje poklicno usposabljanje. Mesečni stroški osebnih dohodkov so v povprečju znašali 7,9 milijona EUR (7,5 milijona EUR leta 2012).

79.

Na dan 31. decembra 2013 je bilo v Parlamentu zaposlenih 1.785 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, 4  860 lokalnih pomočnikov pa je imelo sklenjeno delovno pogodbo s poslanci (od tega 162 prek združenj). V povprečju je vsak poslanec zaposloval 2,33 akreditiranega pomočnika in 6,34 lokalnega pomočnika (23). Število lokalnih pomočnikov, ki so jih zaposlovali poslanci, je v letu 2013 precej nihalo, in sicer od 0 do 43. Čeprav 16 poslancev ni imelo lokalnih pomočnikov, jih je 84 v letu 2013 v svojih državah članicah zaposlovalo po več kot 10 pomočnikov. Približno 45 poslancev je v letu 2013 zaposlovalo samo lokalne pomočnike.

80.

Pri izplačilih pomoči za lokalne pomočnike zunaj evroobmočja v letu 2013 je bil uporabljen fiksni letni menjalni tečaj med evrom in drugimi valutami (tečaj iz decembra 2012).

81.

To poglavje v znesku 3 75  000 EUR je predstavljalo 0,02 % vseh obveznosti v letu 2013, kar je 4 % več kot v letu 2012.

82.

Poglavja v tem naslovu vsebujejo rezervacije, ki se lahko sprostijo samo po prerazporeditvi v operativno vrstico. Te prerazporeditve (2 2 9 12  765 EUR) so obravnavane v prvem delu tega poročila. Prvotna sredstva v tem naslovu so znašala 2 2 9 12  765 EUR (2012: 2 9 5 42  652 EUR), tj. približno 1,3 % celotnega proračuna za leto 2013.

83.

Za proračunsko leto 2013 je bilo značilno nadaljevanje strukturnih izboljšav, ki so se začele leta 2011, da bi instituciji zagotovili vsa potrebna sredstva za izpolnjevanje njene vloge v zakonodajnem postopku in ji omogočili, da v celoti izvaja povečane pristojnosti, določene z Lizbonsko pogodbo.

84.

Institucija je izvajala večletne programe za racionalizacijo in modernizacijo osrednjih upravnih sektorjev, zlasti na področju varnosti, v sklopu priprav na volitve leta 2014 pa je tudi pomembno izboljšala svojo informacijsko in komunikacijsko politiko.

85.

Institucionalne spremembe zaradi pristopa Hrvaške so bile uvedene brez večjih težav.

86.

Omenjeni zastavljeni cilji in doseženi rezultati v letu 2013 temeljijo na prednostnih nalogah in odločitvah, ki jih je predsedstvo sprejelo leta 2013, na smernicah, ki jih je Parlament sprejel v svojih proračunskih resolucijah, ter ciljih in rezultatih upravnega delovnega programa za obdobje 2012–2014.

87.

Primerjalna študija s štirimi nacionalnimi parlamenti in kongresom Združenih držav Amerike je pokazala, da bi bilo mogoče v podporni strukturi Evropskega parlamenta še marsikaj izboljšati, zlasti v zvezi z neodvisnim znanstvenim svetovanjem. Predsedstvo je na osnovi priporočil skupne delovne skupine predsedstva in Odbora za proračun na seji 20. maja 2013 sklenilo ustanoviti nov generalni direktorat za parlamentarne raziskave (GD EPRS), ki bo tako parlamentarnim političnim organom kot posameznim poslancem zagotavljal neodvisno znanstveno svetovanje.

88.

Novi generalni direktorat, ki je bil ustanovljen 1. novembra 2013, združuje nekdanji direktorat za knjižnico in upravljanje dokumentarnega gradiva (razen oddelka za uradno pošto, ki je ostal v GD predsedstva), direktorat za oceno učinka in evropsko dodano vrednost, ki je bil prej del GD IPOL, in novi direktorat za raziskovalne storitve za poslance, ki je organiziran tematsko.

89.

Nova parlamentarna raziskovalna služba bo ponujala pomoč poslancem in bo dopolnjevala strokovne oddelke (24), ki bodo še naprej na voljo nosilcem funkcij in posebnih nalog, na primer poročevalcem. Narava teh dveh služb je različna, saj so bili strokovni oddelki ustanovljeni posebej za to, da čim hitreje odgovarjajo na poizvedbe odborov in parlamentarnih delegacij. Kljub vsemu bosta službi tesno sodelovali in si izmenjevali informacije, kot bi šlo v bistvu za eno samo službo. Sredstva bosta črpali iz obstoječe proračunske vrstice za izvedenska mnenja.

90.

Predsedstvo je na srečanju 15. aprila 2013 odobrilo pogajanja z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij v sklopu proračunskega postopka za leto 2014, da bi povečali učinkovitost na področju prevajanja v Parlamentu, kar bi delno omogočilo okrepitev službe za parlamentarne raziskave. Ko bo bila pogajanja uspešno zaključena, je predsedstvo na seji 9. decembra predsednika pooblastilo, da podpiše sporazum o sodelovanju z odboroma, ki zlasti uslužbencem prestrukturirane prevajalske službe odborov, ki imajo ustrezen profil, omogoča prerazporeditev v novi generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve v Parlamentu (največ 80 zaposlenih).

91.

Sodelovanje odborov s strokovnimi oddelki je zelo tesno, nepretrgano in vsestransko. Strokovni oddelki redno pripravljajo informativno gradivo, politične dokumente, študije in delavnice za odbore ter tako ponujajo neprecenljivo povezavo med strokovnim znanjem in oblikovanjem politik. Leta 2013 je začel izhajati skupni bilten strokovnih oddelkov, da bi povečali prepoznavnost in dostopnost njihovih proizvodov. Bilten vsebuje mesečni pregled dogodkov, ki jih bo organiziral Evropski parlament, povzetek glavnih študij, ki so v pripravi, in povezavo z izbranimi nedavno objavljenimi študijami. Strokovni oddelki so pred volilnim letom poskrbeli za obsežno posodobitev parlamentarnih preglednic dejstev.

92.

V skladu z Lizbonsko pogodbo mora EP po novem odobriti vse trgovinske sporazume, za izvedbene ukrepe skupne trgovinske politike pa se uporablja redni zakonodajni postopek. Odbor za mednarodno trgovino (INTA) je leta 2013 pripravil pomembna zakonodajna poročila o instrumentu za mednarodna javna naročila, uredbi o izvajanju, sporazumih o svežnjih Omnibus I in Omnibus II iz druge obravnave (uskladitev trgovinske zakonodaje Unije z Lizbonsko pogodbo), instrumentu za javna naročila in posodobitvi instrumentov Unije za trgovinsko zaščito. Skupine za spremljanje odbora INTA so tako kot v preteklosti spremljale trgovinska pogajanja. V zvezi z vsemi pooblastili za pogajanja, ki jih je predlagala Komisija, so bile sprejete resolucije.

93.

Parlamentarni odbori so tako kot ponavadi spremljali pogajanja o mednarodnih sporazumih. Odbor za zunanje zadeve (AFET) je spremljal predvsem okvir za pridružitvene sporazume s tretjimi državami, ki je v pripravi. Prav tako je postavil pod vprašaj navado Sveta, da odobritev Parlamenta zahteva šele, ko je postopek ratifikacije v državah članicah EU že skoraj končan. AFET je sprejet tudi resolucije o vseh državah kandidatkah in državah, ki so za ta status zaprosile, kar je že ustaljena praksa.

94.

Spremljanje dogodkov v Ukrajini je bilo okrepljeno, da bi Parlament lahko sprejel stališče do podpisa pridružitvenega sporazuma. AFET je organiziral srečanja interesnih skupin iz EU in Ukrajine ter sestavil resolucijo o sosedski politiki EU, ki obravnava tudi pridružitveni sporazum z Ukrajino (poleg Moldavije in Gruzije).

95.

Predsedstvo je 26. februarja 2013 sklenilo, da bo program Euronest Scola (25) organiziral in vodil GD EXPO v skladu z načeli obstoječega programa Euromed Scola (26), 15. aprila 2013 pa je odobrilo tudi razširitev programa za mlade politične voditelje iz Evrope, Palestine in Izraela, tako da bo vključeval vse sosedske države. Novembra in decembra 2013 so bili uspešno organizirani prvi program Euronest Scola in dva nova foruma za mlade politične voditelje (Magreb-EU in vzhodno partnerstvo-EU), kot konkreten izraz – prek upravnega delovanja – prednostne zaveze EP krepitvi in povečevanju vpliva civilne družbe v soseščini.

96.

Prizadevanje za izboljšanje podobe institucije in večjo privlačnost plenarnih zasedanj so se nadaljevala, oblikovana je bila zanesljiva zbirka statističnih podatkov o delu plenarne skupščine, spremenjen pa je bil tudi poslovnik in interni postopki, na primer za pisne izjave, zapisnike in glasovanje. Posodabljanje računalniških programov za plenarna zasedanja pa še vedno poteka.

97.

Kar zadeva pripravo zakonodajnih aktov, sta vsesplošna uvedba postopka za dokončno oblikovanje besedil pred njihovim sprejetjem, kar dopušča hitrejši podpis in objavo zakonodaje, in razvoj večjih zmogljivosti za načrtovanje omogočila, da je večina sklepov o večletnem finančnem okviru začela veljati še pred koncem leta. Napredek je bil dosežen tudi pri storitvah urejanja besedil na zahtevo, na primer z razvojem orodja e-Parlament (27) in orodja za pomoč pri pisanju besedil (28).

98.

Omeniti še velja, da se je število zakonodajnih dokumentov, ki jih je sprejel Parlament (in pripravil direktorat za zakonodajne akte), v primerjavi z letom 2012 podvojilo. Uvedba hrvaščine (objavljanje zakonodajnih in parlamentarnih besedil od dneva pristopa) je bila uspešna.

99.

Predsedstvo je 20. maja 2013 sprejelo kreativni koncept za institucionalno informacijsko in komunikacijsko kampanjo za volitve 2014, 7. junija 2013 pa je bila podpisana posebna pogodba o pripravi in izvedbi te kampanje. Poudarek je bil na politični naravi Evropskega parlamenta in novih pristojnostih, ki jih je dobil z Lizbonsko pogodbo, to sporočilo pa je bilo preneseno s stavkom „Zdaj je drugače“. Koncept temelji na pristopu v štirih fazah, osredotočenem okrog gesla „UKREPAJ, SODELUJ, VPLIVAJ“, ki naj bi Evropski parlament uveljavil kot prepoznavno blagovno znamko in zagotovil, da bo imela kampanja učinke še dolgo po letu 2014.

100.

Institucionalna informacijska in komunikacijska kampanja se je uradno začela v Strasbourgu 10. septembra 2013, hkrati z govorom o stanju v Uniji, ta priložnost pa je bila simbolično izbrana zato, da bi opozorili na novo vlogo Evropskega parlamenta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Dogodek je bil deležen precejšnje pozornosti medijev, saj se je tiskovne konference udeležilo približno 160 novinarjev. Medijske novice in živahne izmenjave v družabnih medijih pričajo o tem, da je bil uradni začetek velik uspeh, kar zadeva ozaveščanje javnosti. Decembra 2013 je bilo objavljeno uradno spletno mesto kampanje.

101.

Zadnji meseci leta 2013 so bili posvečeni izvajanju druge, tematske faze kampanje in pripravi naslednjih faz (volilne in povolilne).

102.

Tematska faza kampanje je poleg tradicionalnih komunikacijskih kanalov vključevala številne nove dejavnosti, s katerimi naj bi dosegli državljane, na primer organizacijo dogodkov „ReACT“ v petih največjih mestih.

103.

Prvi dogodki, organizirani v Parizu, Varšavi in Frankfurtu, so obravnavali osrednje teme, kot so delovna mesta, gospodarstvo, proračun EU in strukturni skladi, in zbudili precejšnje zanimanje civilne družbe in deležnikov. Naslednja dva dogodka o kakovosti življenja in EU v svetu bosta organizirana v letu 2014 v Rimu in Madridu.

104.

Informacijske pisarne so odigrale osrednjo vlogo pri izvedbi kampanj, promovirale orodja, razvita v državah članicah, vključile deležnike in medije kot multiplikatorje, da bi povečale doseg kampanje, ter skrbele za stike prek družabnih medijev na lokalni ravni.

105.

Vzporedno z institucionalno informacijsko in komunikacijsko kampanjo bo organizirana tudi evropska prireditev za mlade (EYE). Predsedstvo je koncept za ta dogodek, namenjen krepitvi evropske identitete med mladimi, sprejelo 1. julija 2013.

106.

Prireditev z motom „Ideje za boljšo Evropo“ bo potekala v Strasbourgu maja 2014, udeležilo pa se je bo do 5  000 mladih iz vse Evrope. Prijava je mogoča od oktobra 2013.

107.

Predsedstvo je zasnovo stalne razstave sprejelo na seji 22. oktobra 2012. V letu 2013 jo je nadalje razvilo oblikovalsko podjetje in jo tudi dokončalo.

108.

Skupina, odgovorna za Hišo evropske zgodovine, je poleg stalne razstave začela snovati tudi prihodnjo ponudbo za obiskovalce, vključno z začasno in potujočo razstavo, prireditvami, konferencami, pestro spletno vsebino in izobraževalnimi programi za različne starostne skupine. Hiša evropske zgodovine je sestavni del ponudbe za obiskovalce v Evropskem parlamentu in strategije za obiskovalce, ki se še razvija.

109.

Dela v stavbi Eastman, ki bo gostila Hišo evropske zgodovine, so v letu 2013 precej napredovala in naj bi bila dokončana do izteka leta 2014. Hiša evropske zgodovine s stalno razstavo naj bi bila uradno odprta konec leta 2015, prva začasna razstava pa naj bi bila postavljena leta 2016.

110.

Pri izboljšavah storitev za obiskovalce je bil v letu 2013 dosežen napredek zahvaljujoč dvema sporazumoma o sodelovanju z avtonomnim pristaniščem Strasbourg in regijo Alzacija (Memorial Alsace-Moselle), sklenjenima na osnovi sklepa predsedstva z dne 18. novembra 2013: zmogljivost prostorov EP v Strasbourgu za sprejem obiskovalcev bo povečana, saj se v volilnem letu pričakuje porast njihovega števila, prav tako pa jim bo na voljo širši zgodovinski pregled v novem muzejskem projektu EU-PHORIA v Schirmecku.

111.

V skladu z omenjenim sklepom so sočasno potekale priprave za odprtje manjšega kinematografa za 360o-projekcije v Strasbourgu in Berlinu ter uvedbo igre vlog v Strasbourgu, podobne tisti v Bruslju.

112.

V proračunu predvidena delovna mesta (skupaj 124) so bila zapolnjena z začasnimi uslužbenci s 1. julijem 2013, ko so bili na voljo rezultati natečaja za hrvaške državljane, pa so bili ti začasni uslužbenci nadomeščeni z uradniki na preskusni dobi.

113.

Od 1. aprila 2012 je parlamentarno delo (plenarna zasedanja, odbore, politične skupine) spremljalo dvanajst hrvaških opazovalcev, ki so 1. julija 2013 postali redni poslanci.

114.

V okviru izvajanja srednjeročne nepremičninske strategije, ki jo je predsedstvo sprejelo 24. marca 2010, je bila sprejeta odločitev o več projektih, oziroma so se ti začeli izvajati, kot je predstavljeno v nadaljevanju.

115.

Za projekt Trebel je bilo 30. aprila 2013 izdano lokacijsko dovoljenje, pri čemer se je prvotno načrtovano območje zmanjšalo za približno 8 %. Zaradi te spremembe projekta se predvideva, da se bodo pisarniški prostori do leta 2017 zmanjšali za dodatnih 2.562 m2.

116.

Pri iskanju začasne rešitve do vselitve v stavbo Trebel, ki bo po napovedih leta 2017, je bila kot najprimernejša opredeljena stavba na Square de Meeûs št. 8 (glej sklepe predsedstva z dne 30. novembra 2011, 14. januarja 2013 in 11. marca 2013 ter sklep Odbora za proračun z dne 28. februarja 2013). 28. marca 2013 je bila podpisana 12-letna pogodba o pravici do uporabe, ki vsebuje določbo, da se je v stavbo mogoče vseliti 31. marca 2014. Leta 2013 se je začelo izvajati načrtovanje postopne selitve, ki bo potekala od leta 2014 naprej, zajemala pa oddelke, ki trenutno delujejo v drugih stavbah (vsaj 1  000 oseb), in opravljati dela v trenutnih in prihodnjih pisarnah poslancev in njihovih asistentov.

117.

Kar zadeva projekt Konrad Adenauer, je bila v okviru sporazuma o partnerstvu, podpisanega 16. januarja 2012 z Luksemburgom, opravljena splošna analiza dela pisarne, ki je bila sprva zadolžena za projekt, pri čemer je bilo sprejeto, da se storitve pisarne prekinejo. 2. januarja 2013 je bil objavljen razpis za zbiranje ponudb za razširjeno vodenje projekta in nadzor nad delom, na podlagi katerega je bilo imenovanih pet subjektov, ki pod vodstvom vodilnega koordinatorja oblikujejo ekipo za vodenje projekta. Nova ekipa je začela opravljati storitve sredi leta 2013. Poleg tega so prizadevanja za zmanjšanje stroškov projekta in ponovna izvedba poziva za zbiranje ponudb za dela na vzhodni konstrukciji omogočila izbiro ponudb, ki so bile v skladu z dodeljenim proračunom. Gradbena dela so se začela septembra 2013. 20. decembra 2013 je bilo pridobljeno dodatno zemljišče (Façades), za katerega je bila 6. januarja 2014 podpisana ustrezna pogodba.

118.

Sprejeta finančna ureditev je bila prvič uporabljena v praksi. Prve račune pogodbenih izvajalcev je plačala nepremičninska družba, ustanovljena v ta namen. 25. novembra 2013 je bila z banko BGL podpisana fiduciarna pogodba. Njen namen je zagotoviti zneske, pripisane na račun nepremičninske družbe, in omogočiti varen prenos sredstev, ki jih je proračunski organ namenil projektu Konrad Adenauer. Posledično so bila na fiduciarni račun decembra 2013 prenesena prva sredstva. V skladu s pogodbenimi obveznostmi so bila 31. decembra 2013 črpana prva sredstva posojila.

119.

Dokler ne bo nova stavba Konrad Adenauer končana, je treba do 31. decembra 2017 podaljšati najem stavbe Goldbell in namesto stavbe President, najeti stavbo Geos. Za stavbo Goldbell je bilo mogoče ob zaključitvi pogajanj z lastnikom glede na trenutne pogoje najema ustvariti precejšne prihranke in decembra 2013 podpisati dodatno pogodbo o najemu, ki jo je predsedstvo potrdilo na seji 21. oktobra 2013 (29). Analiza stroškov in koristi je pokazala, da bi s selitvijo iz stavbe President v stavbo Geos leta 2014 v obdobju od 1. aprila 2014 do 31. decembra 2017 ustvarili večji prihranek, kot če bi stavbo President obdržali v najemu pod novimi pogoji, ki jih je predlagal lastnik. Zaradi tega je bila 13. avgusta 2013 podpisana pogodba o najemu stavbe Geos, potem ko je predsedstvo na seji 2. julija 2013 (30) dalo soglasje.

120.

7. julija 2011 je bila podpisana predhodna pogodba o nakupu nove stavbe v Sofiji v vrednosti 9 milijonov EUR, ki pa zaradi slabega upravljanja in neskladnosti gradbenih del s predpisi leta 2012 ni bila prevzeta. Potem ko je lastnik odpravil vse pomanjkljivosti in je bila stavba prevzeta, je bila 4. junija 2013 v Sofiji podpisana notarska pogodba o nakupu. Selitev je potekala 11. junija 2013 in od julija 2013 v stavbi deluje hiša Evrope.

121.

Še vedno potekajo prizadevanja, da bi Parlament in Komisija podpisala sporazum o sodelovanju na področju skupnega upravljanja hiš Evrope, s čimer bi po eni strani vzpostavili okvir za večletno načrtovanje nepremičninskih študij v zvezi z nakupom ali najemom, po drugi strani pa poenostavili upravne in finančne postopke za njihovo vsakodnevno upravljanje.

122.

Leta 2013 je bila izvedena zunanja revizija, da bi v novem zakonodajnem obdobju pripravili začetno oceno politike okrepljenega vzdrževanja. Predsedstvo je 26. februarja 2013 odobrilo načrt notranjih in zunanjih revizij, ki se bodo izvajale v vseh zakonodajnih obdobjih, določila pa se bodo tudi sredstva, ki jih je treba zbrati v ta namen.

123.

Potem ko so bile septembra 2012 med pregledom strehe, opravljenim v okviru veljavne politike pregledov in preventivnega vzdrževanja infrastrukture Parlamenta, odkrite razpoke v treh stropnih nosilcih polkrožne dvorane, je bilo odločeno, da se območje A stavbe Paul-Henri Spaak začasno zapre. Po natančni analizi prednosti in pomanjkljivosti rešitev za zagotovitev varnosti strukture, so strokovnjaki izbrali rešitev, s katero glede na čas, potreben za študije, preglede, javne razpise, izvajanje del in obnovo, dvorana ne bo na voljo pred začetkom leta 2014. Pogodba o ponovni zagotovitvi varnosti dvorane (popravila strešne strukture in obnova dvorane) je bila podpisana 26. junija 2013, z njo pa so se lahko začela izvajati dela za okrepitev strešne strukture.

124.

Kar zadeva pomanjkljivosti glede požarne varnosti (izolacija) na strešnih nosilcih stavbe Louise Weiss, skupina strokovnjakov, ki jih je imenovalo okrožno sodišče v Strasbourgu, izvaja preglede, ki bodo potekali do konca prvega četrtletja 2014. Kljub temu je lahko Parlament na podlagi zaključkov strokovnjakov, sprejetih po začetnih študijah, začel načrtovati uvodna dela, ki so potrebna, da bodo strešni nosilci dvorane izpolnjevali zakonodajo na področju požarne varnosti. V zvezi s tem sta bila objavljena razpisa za zbiranje ponudb. Prvi, ki zadeva zgoraj navedena dela, je bil začasno ustavljen, dokler ne bodo strokovnjaki objavili končnega poročila, odločitev pa bo sprejeta pred majem 2014. Drugi je bil izpeljan do konca in zajema pripravo študije požarne varnosti, ki bo opredelila načine, na katere je mogoče preostanek strukture uskladiti z zakonodajo. Praktični ukrepi, potrebni v okviru drugega poziva, bodo opravljeni v prvem četrtletju 2014.

125.

Parlament pri boju proti podnebnim spremembam poslal jasen signal in sprejel celovito strategijo za zmanjševanje in plačila nadomestil za ogljikove emisije, pri čemer si je zastavil ambiciozen cilj, da bo do leta 2020 zmanjšal emisije za 30 %. Leta 2013 je dosegel zmanjšanje za 26,4 %, pri tem pa nadomestil 28 % ogljičnega odtisa (stavbe, misije, službena vozila).

126.

Parlament je prvič po začetku registracije EMAS leta 2007 (ki je zajemala 9 stavb) povečal število registriranih stavb. Leta 2013 je dodal tri nove stavbe (WIB, JAN in PFL). Zaradi tega je bilo treba opraviti okoljsko analizo in revizije za stavbe. Poleg tega je bilo na podlagi pogodbe naročenih več pregledov, ki so olajšali razumevanje okoljske zakonodaje in zagotovili popolno skladnost uprave Parlamenta (zahteva uredbe EMAS). Potem ko so bile maja in junija 2013 opravljene zunanje revizije, je lahko Parlament zaprosil za podaljšanje registracije EMAS za nadaljnja tri leta.

127.

7. novembra 2013 je bila s podjetjem ECOACT podpisana pogodba o nadomestilu za 28  747 ton CO2 v okviru projekta za povečanje energetske učinkovitosti sistema mestnega ogrevanja v Perniku (Bolgarija). Pridobljeni dobropisi so v skladu s pravili, ki urejajo sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS).

128.

V treh krajih dela so bile v letu 2013 organizirane tri prireditve: zeleni teden, teden mobilnosti in teden odpadkov.

129.

V letu 2013 je Parlament začel izvajati strukturno reformo gostinskih storitev, s katero naj bi jih do leta 2019 povsem posodobil. V zvezi s tem je predsedstvo na seji 10. junija 2013 sprejelo obvestilo generalnega sekretarja o „novi politiki gostinskih storitev Parlamenta v obdobju 2014–2019 – smernice za posodobitev“ in opredelilo strateške smernice za razvoj tega sektorja v prihodnje.

130.

Sklep predsedstva ne zajema zgolj vprašanj infrastrukture ter operativnih in prehranskih vidikov, pač pa tudi ekonomske cilje. Prvi učinki izvajanja strukturne reforme skupaj s spremembo cen (ki so bile nespremenjene 12 let), ki je bila izvedena v začetku leta 2013 v restavracijah, samopostrežnih restavracijah, kavarnah in barih Parlamenta, so izboljšali stanje v proračunski postavki 1 6 5 2 (stroški delovanja restavracij in menz).

131.

Cilj je, da se z boljšim nadzorom nad stroški, večjo storilnostjo, konkurenco med dobavitelji in realističnimi cenami do konca zakonodajnega obdobja 2014–2019 doseže ravnovesje med prihodki in odhodki.

132.

Uresničevanje programov, kot so e-Parlament (predlogi sprememb in elektronski podpisi, portal za poslance EP ipd.), brez papirja (e-odbor (31), e-seja (32) ipd.) in upravljanje znanja, omogoča prehod na povsem spletni EP in popolno mobilnost. Navedene programe dopolnjuje uvedba (ki poteka) tabličnega računalnika kot standardnega delovnega orodja. Proces je pospremila tudi posodobitev programske opreme (migracija na Windows 7 in Outlook 2010) in precejšnje izboljšave omrežja za videokonference in omrežja Wi-Fi.

133.

Kot odgovor na časopisne članke, ki so poročali o vdoru v nezaščiteno brezžično omrežje Parlamenta, je bila sprožena preiskava, ki bo preučila obseg in naravo napada. Predsedstvo je na seji 9. decembra 2013 soglasno odobrilo takojšnje in srednjeročne ukrepe, ki jih je za izboljšanje varnostnih predpisov Parlamenta v zvezi z uporabo mobilnih naprav predlagal generalni sekretar.

134.

Odnosi z nacionalnimi parlamenti so se dodatno poglobili med evropskim parlamentarnim tednom, ki je potekal od 28. do 30. januarja 2013, na njem pa so poslanci Evropskega parlamenta z nacionalnimi poslanci razpravljali o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik.

135.

Prva medparlamentarna konferenca o gospodarskem in finančnem upravljanju Evropske unije, ki jo predvideva člen 13 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, je potekala 16. in 17. oktobra 2013 v Vilni.

136.

S tehničnega vidika je pomembno omeniti razvoj podatkovne zbirke EP „Connect“, ki vsebuje dokumente nacionalnih parlamentov in v skladu z določbami Pogodbe o subsidiarnosti in sorazmernosti omogoča lažje širjenje njihovih mnenj in prispevkov. Uspešno je bil končan pilotni projekt o videokonferencah, ki so izjemno pomembne za medparlamentarno sodelovanje. Po zaslugi razvoja podatkovnih zbirk ECPRD (Evropski center za parlamentarne raziskave in dokumentacijo) in IPEX (Medparlamentarna izmenjava informacij o EU) so se precej izboljšale informacije, ki so na voljo poslancem in tretjim osebam.

137.

Po sprejetju sklepa predsedstva junija 2012 o internalizaciji splošne varnostne službe je bila sprejeta vrsta pripravljalnih ukrepov za začetek izvajanja postopka, začenši s postopkom izbire 1  221 kandidatov izmed 2  443 prijavljenih oseb, na podlagi česar je mogoče postopno zaposliti pogodbeno osebje na treh krajih dela Parlamenta, pri tem pa dosledno upoštevati akcijski načrt, ki ga je odobrilo predsedstvo.

138.

V nadzornem centru je od septembra 2013 zaposleno izključno osebje Parlamenta, notranje osebje pa je oktobra 2013 prevzelo tudi varovanje jasli, Parlamentariuma in vhodov v stavbo ASP.

139.

Internalizacija je kompleksen in večplasten proces, ki ne zajema zgolj obsežne dejavnosti zaposlovanja kandidatov, pač pa tudi in predvsem njihovo usposabljanje, prilagajanje in vključevanje ter organizacijo dejavnosti, torej dejavnosti, ki jih poprej niso opravljali notranji uslužbenci. Kompleksnost procesa izvira tudi iz dejstva, da bodo morale v prehodnem obdobju vse do popolne uvedbe sedanje zunanje varnostne službe sodelovati z osebjem Parlamenta.

140.

Kot je navedeno v akcijskem načrtu, ki ga je potrdilo predsedstvo, bo proces internalizacije v Bruslju in Strasbourgu izveden postopoma v obdobju 2013–2016. Kar zadeva Luxembourg, je proces internalizacije odvisen od nepremičninske politike in del na stavbi KAD. To pomeni, da sta ocenjevanje in izvajanje internalizacije vezana na napredek pri navedenih delih.

141.

Predsedstvo se je na seji 9. decembra 2013 seznanilo z vzpostavitvijo ene same točke za parlamentarne storitve za poslance in jo odobrilo. Pri tem je šlo za nadaljnjo obravnavo zaključkov z vrste posvetovanj med poslanci in osebjem Parlamenta o tem, kako bi bilo mogoče izboljšati in posodobiti organizacijske zmogljivosti Parlamenta. Služba, namenjena temu, bo del direktorata za logistiko, osebje pa bo zaposleno z notranjimi premestitvami. Postopoma bo začela delovati v začetku leta 2014, s polno paro pa po volitvah.

142.

Cilj portala za socialne in finančne pravice poslancev je zagotoviti edinstveno intranetno vstopno točko, prek katere lahko poslanci pridobijo informacije o stanju in trendih v zvezi s finančnimi in socialnimi pravicami, ki izhajajo iz statuta za poslance in izvedbenih ukrepov. Tako bo poslancem precej lažje upravljati finančne in socialne pravice. Leta 2013 je postala aktivnim poslancem dostopna prva izdaja portala, ki ga je mogoče uporabljati v prostorih Parlamenta in dostopati do omejenega nabora obrazcev in podatkov. Do decembra 2015 so predvideni nadaljnji koraki (na primer dodatne funkcije za poslance, vključno z elektronskim podpisom, dostopnostjo zunaj prostorov EP, portalom za nekdanje poslance in njihove upravičence, plačilne posrednike, arhivi), s katerimi bi izpopolnili sistem.

143.

V letu 2013 je Parlament na podlagi predlogov predsedstva in po posvetovanju skupne delovne skupine predsedstva in Odbora za proračun v okviru proračunskega postopka za leto 2014 (33) opredelil potrebo po okrepitvi štirih področij dejavnosti:

144.

Skupna delovna skupina je prav tako opredelila sedem področij, na katerih lahko Parlament poveča učinkovitost, da bi se lahko štiri zgoraj navedena področja dejavnosti razvijala na finančno odgovoren način:

145.

Priprave na izvajanje novih kadrovskih predpisov so se izvajale tudi v celotnem letu 2013. Ker so skoraj vse nove določbe začele veljati 1. januarja 2014, je bilo spreminjanje pravil in določenih postopkov ter posodabljanje sistema IT opravljeno z zelo kratkimi roki. Dejavnosti (predvsem prilagajanje zakonodajnega okvira in delo na področju informacijske tehnologije) se bo deloma nadaljevalo tudi v letu 2014, in sicer na področjih, ki v letu 2013 niso bila opredeljena kot prednostna.

146.

V okviru priprav na konec zakonodajnega obdobja in začetek novega so bili sprejeti ukrepi za organizacijo prekinitve pogodb približno 1  700 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, pomoč temu osebju pri upravnih postopkih in prihodu več sto novih pomočnikov ter podporo ukrepom, ki jih morajo sprejeti politične skupine, če bodo rezultati evropskih volitev leta 2014 prinesli pomembnejše spremembe v sestavi sekretariatov določenih skupin. Vzpostavljena je bila denimo platforma za prenos dokumentov (APA-People), pa tudi točka za prihode in odhode, ki bo odprta dlje časa in bo parlamentarnim pomočnikom in osebju političnih skupin ponujala podporo pri upravnih postopkih.

147.

Predsedstvo je na svoji seji 2. julija 2012 sprejelo nov model upravljanja dokumentov in arhivov. Ta temelji na identifikaciji različnih etap življenja dokumentov in na primernem upravljanju celotnega cikla. Poleg tega Parlamentu omogoča, da se lažje uskladi s pravili, ki urejajo dostop javnosti do dokumentov.

148.

Pripravljen je načrt za začetek izvajanja pravil za upravljanje dokumentov. Predsedstvo je na seji 15. aprila 2013 odobrilo odločitev o obdelavi tajnih dokumentov v EP, 10. julija 2013 pa sprejelo letno poročilo o upravljanju zaupnih dokumentov. Svet je odobril tehnične vidike načrta za odprtje zavarovane čitalnice, ki je medtem odprla svoja vrata.

149.

Skupaj je bilo leta 2013 ustvarjenih 59 novih delovnih mest, da bi pokrili glavne potrebe, ki so povzete v nadaljevanju:

150.

Glavne spremembe organizacijske sheme in upravljanja Parlamenta so povzete v spodnji razpredelnici.

Razpredelnica 11

Povzetek prestrukturiranj generalnega sekretariata v letu 2013