17.9.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 319/23

---

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2014/C 319/10

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„OSSAU-IRATY“

Št. ES: FR-PDO-0417-01096 – 15.2.2013

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—

    ☐ ime proizvoda

—

    ☒ opis proizvoda

—

    ☐ geografsko območje

—

    ☒ dokazilo o poreklu

—

    ☒ metoda pridobivanja

—

    ☐ povezanost

—

    ☒ označevanje

—

    ☒ nacionalne zahteve

—

    ☐ drugo (navedite)

2.   Vrsta spremembe

—

    ☐ sprememba enotnega dokumenta ali povzetka

—

    ☒ sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena

—

    ☐ sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)

—

    ☐ začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3.   Spremembe

1.   Opis proizvoda

Dodana so pojasnila pri opisu sira: sir se izdeluje izključno iz nestandardiziranega surovega ovčjega mleka, je soljen in zorjen ter cilindrične oblike.

Dodana so pojasnila pri različnih velikostih sira (velikost modelov, teža).

Dodana je naslednja določba:

To omogoča boljše razločevanje sira „Ossau-Iraty“ od drugih sirov s stiskanim testom, ki se izdelujejo v regiji in se lahko prodajajo brez etikete.

2.   Dokazila o izvoru proizvoda z geografskega območja

Dodani so odstavki v zvezi z vodenjem registrov ter identifikacijo in deklarativnimi obveznostmi gospodarskih subjektov. V teh določbah so pojasnjeni vpisi v registre, ki jih je treba opraviti, in obveznosti subjektov, vključenih v pridelavo ZOP, da se omogoči sledljivost.

Dodan je odstavek v zvezi z identifikacijo proizvoda:

Identifikacija je način, kako se čim prej v postopku izdelave sira zagotovi razlikovanje proizvoda, namenjenega ZOP, od drugih proizvodov, še preden se označi z etiketo.

3.   Metoda pridobivanja

—

Pojasnjeni so načini vzdrževanja krmnih površin: „Dovoljena organska gnojila so: kompost, gnoj, gnojevka, gnojnica kmetijskega izvora, mešani kompost iz zelenih odpadkov, blato iz čistilnih naprav, mlekarski odpadki. Na planinskih pašnikih je dovoljeno raztrositi samo izločke živali iz planinskih ograd. Blato iz čistilnih naprav se lahko raztrosi le pod nekaterimi pogoji: takojšen zakop, najmanj osemtedensko latentno obdobje po raztrosu, analitsko spremljanje po parcelah. Povprečna letna uporaba mineralnih gnojil na travnikih je omejena na 100 enot dušika, 60 enot fosforja in 100 enot kalija na hektar.“ Namen teh ukrepov je omejiti intenzifikacijo in preprečiti čezmerno gnojenje, ki bi lahko porušilo naravno floro travnikov in planinskih pašnikov ter onesnažilo vodotoke. Raztros blata iz čistilnih naprav je dopusten pod nekaterimi pogoji, saj se lahko s tem v tla vnesejo neželene snovi, ki bi lahko prešle v krmo.

—	Natančneje sta opredeljena izraza čreda (vse ovce, prisotne na kmetijskem gospodarstvu in namenjene prireji mleka) in ovca (samica, ki je 1. novembra stara več kot šest mesecev).

—	Dodana je naslednja določba: „Živali, ki izhajajo iz genskega inženiringa, so prepovedane,“ da se ohrani lokalni značaj pasem.

—

Dodano je: „Molzno obdobje za celotno čredo ne sme presegati 265 dni na leto. Molža je septembra in oktobra prepovedana.“ S tem ukrepom je potrjena sezonska narava prireje mleka, da se prepreči kakršen koli morebiten sezonski odklon, in določeno obvezno obdobje ustavitve izločanja mleka, ki je nujno za dobro stanje ovac pred jagnjitvijo.

—	Dodano je: „V mlečnem letu (od 1. novembra do 31. oktobra naslednjega leta) povprečna količina mleka v čredi ne presega 300 litrov na ovco, povprečje uporabne suhe snovi pa je večje od 110 gramov na liter mleka.“

Ker proizvodnja „Ossau-Iraty“ po naravi temelji na ekstenzivnem sistemu, je prireja mleka omejena na ovco, da se preprečijo preveč intenzivni sistemi. Cilj minimalnega deleža uporabne suhe snovi je rejce usmeriti k izbiri živali, ki dajejo kakovostno mleko, in ne živali, ki dajejo velike količine mleka.

—

   Dodano je: „Gojenje gensko spremenjenih organizmov je na kmetijskem gospodarstvu prepovedano za vse rastlinske vrste, ki bi se lahko uporabile v krmi za živali na kmetijskem gospodarstvu, in kulture take vrste, ki bi jih lahko okužile.“

Gre za omejitev tveganja okužbe krmnih rastlin, saj je krma, pridobljena iz transgenih sort, prepovedana za prežvekovalce na kmetijskem gospodarstvu. Cilj je ohraniti tradicionalni značaj krme za ta sir, ki je zelo znan kot gorski proizvod.

—

   Kar zadeva prehrano živali, je določba „prehrana temelji predvsem na paši na pašnikih v pašnem obdobju in obdobju laktacije ter sekundarni krmi in žitih,“ nadomeščena z naslednjimi odstavki:

—

„Prehrana črede ustreza naslednjim določbam: — krma izvira predvsem z opredeljenega geografskega območja. Oskrba (zunaj pašnikov) s krmo, ki ne izvira s tega območja, je v tržnem letu omejena na povprečno 280 kg suhe snovi na ovco in na leto; — ovce se pasejo najmanj 240 dni na tržno leto; — v molznem obdobju, ob dnevih, ko se ne pasejo, ovce prejmejo dnevni obrok, ki vsebuje najmanj 600 gramov suhe snovi z geografskega območja, opredeljenega v točki 3 spodaj;“.

Zaradi okrepitve povezanosti z geografskim okoljem večina krme, ki jo zaužijejo ovce, izvira z geografskega območja. Brez ukrepa, s katerim je določen dnevni minimum, bi bilo mogoče, da se štiri mesece ne bi dajala krma z geografskega območja, povrhu še v obdobju največje pridelave.

Z uvedbo minimalnega obdobja paše se okrepi povezanost proizvoda z njegovim geografskim območjem in upošteva tradicionalni način reje v regiji. Lokalne pasme so namreč še posebno prilagojene paši v katerem koli letnem času, gibanje pa je tudi nujno za njihovo zdravje. Izbrano trajanje, ki ustreza osmim mesecem od dvanajstih, je združljivo z razmerami v gorskem svetu.

—   Dodano je:

S temi ukrepi naj bi se v prehrani ohranila krma, ki ovcam omogoča ohranitev narave prežvekovalcev. Prehrana je najprej opredeljena s sestavo osnovnega obroka ter nato s sestavo dopolnil in koncentratov.

—   Dodano je:

Cilj je ohraniti lastnosti mleka. Uporaba fermentirane krme, ki lahko spodbudi nekatere mikrobne okužbe, je torej omejena. Balirana trava je poleg sena druga možnost spravila, ki se opravi v deževnih razmerah. Za začetek izvajanja te določbe je potreben rok, da bi lahko nekateri pridelovalci mleka vzpostavili sistem krmljenja, ki omogoča odpravo vnosa silaže v molznem obdobju.

Dodano je:

Namen tega ukrepa je prepovedati polne trgovske obroke, na izvor in sestavo katerih rejec pogosto nima vpliva in z uporabo katerih bi se spodbujala hlevska živinoreja brez povezave z geografskim okoljem.

—   Dodano je: „Delež koncentratov v dnevnem obroku ne sme presegati povprečno 800 gramov suhe snovi na ovco. V tržnem letu je povprečni delež koncentratov na ovco omejen na 150 kg suhe snovi.“

Namen te omejitve je, da bi ovce ohranile svoje posebnosti, ki jih imajo kot prežvekovalci. V povezavi z ukrepoma minimalnega letnega obdobja paše in minimalnega deleža krme, ki mora izvirati z območja, prispeva k povezanosti z območjem, ki se večinoma vzpostavlja s prehrano živali. Pri dveh pragovih, letnem in dnevnem, se upoštevajo velika sezonska nihanja krmnih virov in ciklus ovce.

Seznam dovoljene krme je dodan tudi zato, da bi se prednostno uporabljali proizvodi, ki izvirajo iz znanja in izkušenj rejcev. To je tudi način, da se zagotovijo natančne informacije o surovinah, ki se uporabljajo pri pripravi krmnih mešanic.

—	Zaradi spodbujanja ohranitve tradicionalnega značaja krme je dodan naslednji odstavek: „V krmi drobnice, prisotne na kmetijskem gospodarstvu, so dovoljene samo rastline, stranski proizvodi in dopolnilne krmne mešanice, ki ne izhajajo iz transgenih proizvodov.“

—	Zaradi določitve pravil za prehrano mladih živali, kot so določena za prehrano odraslih živali, je dodan pozitivni seznam dovoljene krme: „V prehrani jagnjet pred odstavitvijo so dovoljeni: mlečni proizvodi, kvasovke, konzervansi, rožičevi stroki. Uporaba zdravil je dovoljena samo za zdravljenje.“

—	Dodana je naslednja določba: „Izdelava je prepovedana septembra in oktobra.“

To potrjuje sezonsko naravo proizvodnje sira „Ossau-Iraty“, ki sledi prireji mleka, ki poteka od novembra/decembra do junija/julija, včasih avgusta.

—	Izrazi „surovo za domači sir“ so nadomeščeni z: „Zgoščevanje mleka z delnim odstranjevanjem vode pred koagulacijo je prepovedano. Toplotna obdelava mleka je dovoljena pri izdelavi, ki ne poteka na kmetiji.“

Ta določba potrjuje, da je treba mleko uporabiti surovo, brez druge obdelave, razen toplotne, ki pa ostaja prepovedana za domači sir, kar je v skladu s sedanjimi običaji.

—

   Določba „Sirno zrno se meša in segreva v kotlu pri temperaturi od 36 do 44 °C“ je nadomeščena z naslednjimi:

„Izdelava obsega izključno naslednje faze:

—	pri izdelavi, ki poteka na kmetiji, je dovoljena filtracija čez koprive;

—	edini dovoljeni dodatki v mleku: sirilo, kalcijev klorid (največ 3 cm3 na 10 litrov mleka), voda, neškodljive kulture bakterij, kvasovk, plesni, ki ne izhajajo iz genskega inženiringa;

—

sirilo se doda v 40 urah po prvi molži pri izdelavi, ki poteka na kmetiji, in v 48 urah po prvi molži pri izdelavi, ki ne poteka na kmetiji. Ta postopek se izvede pri temperaturi od 28 do 35 °C, tako da se doda sirilo v količini največ 3 cm3 na 10 litrov mleka, če se uporabi sirilo s koncentracijo 520 mg himozina na liter. Za razredčenje sirila je dovoljeno dodati pitno vodo;

—	postopki sirjenja, rezanja, mešanja, segrevanja in ponovnega segrevanja se opravijo pri temperaturi, ki ne presega 44 °C. Mešanje ne sme trajati dlje od ene ure. Velikost dobljenega zrna ne presega 1 cm3;

—

odstranjevanje mlečnega sladkorja je dovoljeno pri izdelavi, ki ne poteka na kmetiji: odvzeta količina sirotke ne presega 25 % količine mleka, uporabljenega pri izdelavi, količina pitne vode, dodane v sirnino, ne sme presegati 25 % količine mleka, uporabljenega pri izdelavi, temperatura te vode je med 25 in 60 °C;

—

vlivanje poteka v perforirane modele s platnom ali v mikroperforirane modele (premera od 25,5 do 26 centimetrov in višine od 9 do 12 centimetrov ali modele manjše velikosti s premerom od 18 do 20 centimetrov in višino od 7 do 10 centimetrov. Domači sir se lahko izdeluje v modelih s premerom od 24 do 28 centimetrov in višino od 9 do 15 centimetrov);

—	stiskanje, med katerim se domači sir vsaj enkrat obrne;

—	odstranitev iz modela, ki se opravi pri vrednosti pH največ 5,5;

—

soljenje s suho soljo ali v slanici. Suho soljenje se opravi pri sobni temperaturi, ki ne presega 15 °C, ne sme pa trajati več kot 24 ur na kg sira. Slanica je pripravljena iz vode in soli (v količini, ki ne presega 330 gramov na liter); lahko vsebuje ocetno in/ali mlečno kislino; njen pH znaša največ 5,5. Soljenje v slanici ne sme trajati dlje od 12 ur na kg sira. Njena temperatura ne presega 15 °C. Dovoljeno je filtriranje slanice.“

Ker se opis zgolj faze mešanja in segrevanja sirnega zrna v kotlu zdi nepopoln v smislu opisa metode pridobivanja proizvoda, je tako podrobneje opredeljena vsaka faza izdelave sira od uporabe mleka do soljenja. Ciljne vrednosti, ki se nanašajo zlasti na roke in temperature, ki jih je treba upoštevati, so opredeljene v skladu s sedanjimi navadami v sirarstvu. Ker poleg tega v trenutno veljavni specifikaciji niso določeni pogoji glede odstranjevanja mlečnega sladkorja, so bila za to tehniko, ki se uporablja samo pri izdelavi v mlekarni, ker je prilagojena mešanicam mleka, določena pravila v smislu največje količine odvzete sirotke, največje količine dodane vode in temperature.

—	Uporaba obdelave in dodatkov za sire je bila urejena s splošnimi predpisi. Vendar se je izkazalo, da bi lahko nove tehnike, med katerimi se jih nekaj nanaša na obdelovalne postopke in dodatke, vplivale na značilnosti sira „Ossau-Iraty“.

Postalo je torej nujno, da se v specifikaciji natančno opredelijo sedanje prakse glede uporabe obdelovalnih postopkov in dodatkov v zvezi z mlekom in pri izdelavi sira „Ossau-Iraty“, da bi tako preprečili, da bi prihodnje prakse, ki ne bi bile urejene s predpisi, škodovale njegovim značilnostim.

Dodane so naslednje določbe:

„Shranjevanje surovin, proizvodov med izdelavo, sirnine ali svežega sira na temperaturi pod ničlo (v stopinjah Celzija) je prepovedano.

Tehnika vakuumskega shranjevanja je dovoljena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

—	sveži sir je treba vakuumsko zapakirati v 10 dneh po njegovem odvzemu iz slanice ali končanem soljenju;

—	temperatura mora biti ves čas vakuumskega shranjevanja med 0 in 4 °C;

—	najdaljše obdobje vakuumskega shranjevanja je 10 mesecev in vse sire, izdelane v enem letu, je treba iz vakuumskega pakiranja vzeti najpozneje 20. decembra istega leta;

—	čas zorenja se v primeru vakuumskega shranjevanja šteje od dneva, ko je sir odstranjen iz vakuumskega pakiranja.“

Zamrzovanje, s katerim se spremenijo organoleptične lastnosti sira, je prepovedano. Vakuumsko shranjevanje omogoča zorenje in trženje sira vse leto kljub sezonski naravi prireje mleka in s tem izdelave. To je obdobje čakanja svežega sira v vakuumu pred zorenjem, ker je čas vakuumskega shranjevanja izključen iz časa zorenja.

—

   Določba „Zorenje poteka na območju označbe 90 dni, pri čemer se lahko ta čas skrajša na 60 dni za Petit ‚Ossau-Iraty‘,“ je nadomeščena z naslednjo:

S podaljšanjem časa zorenja se izboljšajo lastnosti proizvodov. Poleg tega so zagotovljena pojasnila v zvezi s postopki zorenja, da bi se določila natančna pravila zorenja.

—	Dodana je naslednja določba, s katero je opisana tradicionalna nega sira: „Med zorenjem se sir obrača in ščetka. Za ščetkanje se lahko uporabijo voda, sol in površinski encimi zorenja ter pire rdeče paprike.“

—	Zaradi ohranitve teh tradicionalnih praks je na površini prepovedano uporabiti barvilo(-a) za skorjo in natamicin (E235). Začetek izvajanja prepovedi uporabe polivinil acetata je treba odložiti do 1. novembra 2014, da bi lahko vsi gospodarski subjekti zagotovili drugo sredstvo.

4.   Posebni elementi označevanja

Z novim besedilom sta natančneje določena obvezno označevanje proizvoda in velikost črk.

Obveznost uporabe logotipa INAO je črtana in nadomeščena z obvezno uporabo simbola ZOP Evropske unije, pri čemer se lahko navede tudi „zaščitena označba porekla“.

Možnost uporabe navedb „domači“ in „gorski“ in pogoji uporabe teh so črtani, ker te določbe niso več ustrezne.

5.   Nacionalne zahteve

Dodane so glavne točke specifikacije, ki jih je treba preverjati.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (3)

„OSSAU-IRATY“

Št. ES: FR-PDO-0417-01096 – 15.2.2013

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime

„Ossau-Iraty“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

„Ossau-Iraty“ je sir, ki se izdeluje izključno iz nestandardiziranega surovega ovčjega mleka, ki se mu doda sirilo. Je soljen in zorjen, cilindrične oblike, ima rahlo stiskano nekuhano testo, raven ali nekoliko izbočen obod, vsebuje najmanj 50 % maščobe v skupnem suhem ekstraktu, vsebnost suhe snovi pa ne sme biti manjša od 58 gramov na 100 gramov sira. Domači sir „Ossau-Iraty“ se izdeluje izključno iz surovega mleka.

Dimenzije modelov in teža sira:

—	modeli premera od 25,5 do 26 cm in višine od 9 do 12 cm za zorjene sire s težo od 4 do 5 kg;

—	ali modeli premera od 18 do 20 cm in višine od 7 do 10 cm za zorjene sire s težo od 2 do 3 kg.

Domači sir „Ossau-Iraty“ se lahko izdeluje v zgoraj opisanih modelih ali – za večjo velikost – v modelih premera od 24 do 28 cm in višine od 9 do 15 cm ter lahko doseže 7 kg.

Testo je od slonokoščene do jantarjevo kremne barve, ki je odvisna od zorenja. Je gladko, njegova tekstura sega od čvrste do kremaste. V njem so lahko drobne luknjice.

Skorja je od oranžno rumene do sive barve.

Zorenje traja najmanj 80 dni za sire s težo od 2 do 3 kg in 120 dni za sire s težo od 4 do 7 kg.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

„Ossau-Iraty“ se izdeluje izključno iz mleka ovac baskovsko-bearnske pasme ali pasem Manech tête noire ali Manech tête rousse.

V mlečnem letu (od 1. novembra do 31. oktobra naslednjega leta) povprečna količina mleka v čredi ne presega 300 litrov na ovco. Prireja mleka je sezonska: molzno obdobje za čredo ne sme presegati 265 dni na leto, molža pa je prepovedana septembra in oktobra.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Krma črede izvira predvsem z opredeljenega geografskega območja. Oskrba (zunaj pašnikov) s krmo, ki ne izvira s tega območja, je v tržnem letu omejena na povprečno 280 kg suhe snovi na ovco.

Osnovni obrok je sestavljen iz paše, sveže, suhe in dehidrirane krme, slame in fermentirane krme. Krma črede mora biti sestavljena na podlagi pozitivnega seznama surovin za osnovni obrok in dopolnila. Krma ne sme vsebovati transgenih proizvodov.

Ovce se pasejo najmanj 240 dni na leto. V molznem obdobju, ob dnevih, ko se ne pasejo, ovce prejmejo dnevni obrok, ki vsebuje najmanj 600 gramov suhe snovi z geografskega območja.

Kar zadeva prehrano črede v molznem obdobju:

—	do 31. januarja 2018 je delež fermentirane krme omejen na povprečno 1,5 kg bruto koruzne silaže in 1 kg bruto balirane trave ali travne silaže na dan na ovco;

—	od 1. februarja 2018 je uporaba silaže prepovedana, delež balirane trave je omejen na povprečno 1 kg bruto na dan na ovco.

Ti določbi se uporabljata, če je vsebnost suhe snovi v balirani travi najmanj 70-odstotna.

Delež koncentratov v dnevnem obroku ne sme presegati povprečno 800 gramov suhe snovi na ovco. V tržnem letu je povprečni delež koncentratov na ovco omejen na 150 kg suhe snovi.

Zasaditev transgenih kultur je prepovedana na vseh površinah kmetijskega gospodarstva, na katerem se prideluje mleko, namenjeno predelavi v ZOP. Ta prepoved velja za vse rastlinske vrste, ki bi se lahko uporabile v krmi za živali na kmetijskem gospodarstvu, in kulture take vrste, ki bi jih lahko okužile.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Prireja ovčjega mleka, izdelava in zorenje sira potekajo na geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

„Ossau-Iraty“ se lahko prodaja v obliki predpakiranih kosov, če vsak predpakirani kos vsebuje del s skorjo, ki je značilna za označbo, in etiketo z navedbami, določenimi v točki 3.7 spodaj.

3.7   Posebna pravila za označevanje

Ne glede na zakonsko predpisane navedbe, ki veljajo za vse sire, mora biti na etiketi vsakega sira navedeno ime označbe porekla, zapisano s črkami, ki niso več kot za tretjino manjše od največjih črk na etiketi.

Na etiketi sira mora biti obvezno simbol ZOP Evropske unije.

Etiketa lahko vsebuje tudi navedbo „zaščitena označba porekla“.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje sestavljajo občine ali deli občin

—

departmaja Pyrénées-Atlantiques: — vse občine kantonov Accous, Anglet, Aramits, Arudy, Biarritz, Bidache, Espelette, Hasparren, Hendaye, Iholdy, Laruns, Lasseube, Mauléon-Licharre, Navarrenx, Nay, Oloron, Saint-Etienne-de-Baïgorry, Saint-Jean-de-Luz, Saint-Jean-Pied-de-Port, Saint-Palais, Sauveterre-de-Béarn, Tardets-Sorholus, Ustaritz; — občine Aressy, Assat, Auterrive, Ayherre, Bellocq, Bérenx, Bosdarros, Briscous, Carresse-Cassaber, Castagnède, Castetner, Cuqueron, Escos, Gan, Gelos, Hours, Isturits, Jurançon, Laà-Mondrans, La-Bastide-Clairence, Labastide-Villefranche, Labatmale, Lahonce, Lahourcade, Lanneplaà, Léren, Loubieng, Lucgarier, Lucq-de-Béarn, Mazères-Lezons, Meillon, Monein, Mouguerre, Mourenx, Narcastet, Noguères, Ozenx-Montestrucq, Parbayse, Rontignon, Saint-Dos, Saint-Faust, Saint-Pé-de-Léren, Saint-Pierre-d’Irube, Salies-de-Béarn, Salles-Mongiscard, Sarpourenx, Sauvelade, Uzos, Vielleségure, Villefranque; — deli občin Abos, Abidos, Arbus, Argagnon, Artigueloutan, Artiguelouve, Barzun, Bayonne, Bésingrand, Biron, Bizanos, Castétis, Denguin, Espoey, Gomer, Idron, Lacq, Labastide-Cézeracq, Lagor, Lahontan, Laroin, Lée, Lescar, Livron, Lons, Maslacq, Mont, Nousty, Orthez, Os-Marsillon, Ousse, Pardies, Pau, Pontacq, Siros, Soumoulou, Tarsacq, Urcuit, Urt. Načrti za te občine so na voljo v mestni hiši. Te občine ležijo na levem bregu reke Ousse, nato Gave de Pau, Gaves réunis, nato Adour po njihovem sotočju, del občine Lons pa leži na desnem bregu Gave de Pau;

—	departmaja Hautes-Pyrénées, ki meji na departma Pyrénées-Atlantiques: Arbéost, Arrens-Marsous, Ferrières.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Območje označbe obsega baskovsko in bearnsko gorovje in njegovo vznožje.

Naravne razmere na geografskem območju, njegovo oceansko podnebje z rednimi in obilnimi padavinami (najmanj 1 200 in do 1 800 mm/leto) ter razmeroma majhnimi temperaturnimi nihanji so ugodne za travinje in s tem za rejo ovac za mleko. Prav tako se je kmetijstvo zaradi reliefa, hribčkov, nizkega gorovja in sredogorja ter nadmorske višine usmerilo v živinorejo, predvsem ekstenzivno.

Pasme ovac, ki se uporabljajo za prirejo mleka, so tradicionalne. To sta lokalni pasmi Manech tête noire in Manech tête rousse ter baskovsko-bearnska pasma, ki so še posebno prilagojene razmeram na geografskem območju: prehrani na osnovi trave in sena, zelo deževnemu podnebju, ki mu kljubujejo zaradi svojega „neprepustnega“ volnenega kožuha. Pasejo se vse dni, tudi pozimi, razen v primeru snega ali izjemnih razmer; prilagojene so sezonski selitvi na primerna pašna območja, ki se izvaja pri treh četrtinah čred. Te lokalne pasme dajejo mleko samo pozimi, spomladi in na začetku poletja.

Metoda pridobivanja je prilagojena tej sezonski prireji: zato sta molža in izdelava sira septembra in oktobra prepovedani.

Mleko ovac z geografskega območja je še posebno bogato; tako metoda pridobivanja zagotavlja povprečje uporabne suhe snovi (maščobe + beljakovine), ki presega 110 gramov na liter mleka.

Postopki in parametri izdelave so prilagojeni tej bogatosti mleka. Tako je testo sira v trenutku, ko se prenese v klet, primerno za spremembe, lipolizo in proteolizo, ki potekata med zorenjem.

Postopki, ki jih med zorenjem izvajajo pridelovalci (obračanje, ščetkanje, prepoved vseh protiglivičnih sredstev), prispevajo k temu, da se površinska flora preoblikuje v različne koristne flore, ki zagotovijo razvoj arome.

5.2   Posebnosti proizvoda

„Ossau-Iraty“ je sir iz ovčjega mleka z rahlo stiskanim testom, v obliki tomme z ravnim ali rahlo izbočenim obodom. Njegova skorja je trda, debela nekaj milimetrov, njegova barva sega od oranžno rumene do sive. „Ossau-Iraty“ tehta najmanj 2 kilograma, kar omogoča dolgo zorenje, najmanj od 80 do 120 dni, odvisno od velikosti sira.

Testo je od slonokoščene do jantarjevo kremne barve, ki je odvisna od zorenja. Njegova tekstura je gladka, čvrsta, se topi v ustih in sega od kremaste do trde. V njem so lahko drobne luknjice.

Vonj je subtilen, včasih spominja na cvetice ali sadje. Okus je uravnotežen med zaznavanjem rahle kislosti in maščobe; je intenziven, ne pretirano slan, pogosto se začuti lešnikova ali sadna aroma.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Geografsko območje obsega baskovsko in bearnsko gorovje in njegovo vznožje, ki ju večinoma prekrivajo naravni ali začasni travniki, najsi so to planinski pašniki, kamor se vsako poletje preseli večina čred, ali travniki na kmetijskih gospodarstvih, na katerih rejci dajejo prednost pridelavi krme za pašo in seno.

Ta rastlinska odeja omogoča pridelavo krme z geografskega območja, ki jo sestavljajo predvsem seno, otava in paša na pašnikih z različnimi rastlinskimi vrstami.

Ti krmni viri se izkoriščajo za rejo ovac izključno lokalnih pasem (pasmi Manech tête noire in Manech tête rousse ter baskovsko-bearnska pasma).

Uporaba teh lokalnih pasem, prehrana, ki temelji na paši in uživanju sena, ter pogoji reje, ki omejujejo intenzifikacijo, omogočajo prirejo mleka, odličnega za izdelavo sira.

Ovčji sir se v zahodnem delu Pirenejev izdeluje že najmanj od srednjega veka. Spolovinarske pogodbe iz 14. stoletja in notarsko overjeni dokumenti iz začetka 15. stoletja potrjujejo izdelavo ovčjega sira v regiji.

Zaradi težkih pogojev transporta med planinskimi pašniki v visokogorju in dolinami so pastirji zelo hitro začeli mleko na kraju samem predelovati v sir, ki so ga lahko prenesli v doline in ga tam prodajali.

„Ossau-Iraty“ spada v kategorijo sirov s „stiskanim nekuhanim testom“: zaradi svoje teže več kilogramov, stiskanega testa, oblike in dolgega zorenja, zaradi katerega dobi razmeroma trdo skorjo, je proizvod, ki izpolnjuje ta cilj preprostega transporta. Ker je primeren za shranjevanje, sta imela pastir in njegova družina vse leto zagotovljen vir beljakovin.

Čeprav je danes transport lažji, se je tradicija dolgega zorenja ohranila. Lastnosti sira z različnimi aromami izhajajo iz vseh teh prilagojenih postopkov izdelave, zlasti tega dolgega zorenja sira.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (4))

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCOssau-Iraty.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(4)  Glej opombo 3.

---