EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014SC0425
COMMISSION STAFF WORKING DOCUMENT Assessment of the 2014 national reform programme and stability programme for SLOVENIA Accompanying the document Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on Slovenia’s 2014 national reform programme and delivering a Council opinion on Slovenia’s 2014 stability programme
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Ocena nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti za leto 2014 za SLOVENIJO
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Ocena nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti za leto 2014 za SLOVENIJO
/* SWD/2014/0425 final */
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Ocena nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti za leto 2014 za SLOVENIJO /* SWD/2014/0425 final */
Vsebina Povzetek. 3 1....... Uvod. 5 2....... Gospodarske razmere in
obeti 6 3....... Izzivi in ocena programa
politik. 7 3.1......... Fiskalna politika in
obdavčitev. 7 3.2......... Finančni sektor 15 3.3......... Prestrukturiranje
podjetij in državno lastništvo. 18 3.4......... Strukturni ukrepi za
spodbujanje trajnostne rasti in konkurenčnosti 20 3.5......... Trg dela, izobraževanje
in socialne politike. 27 3.6......... Modernizacija javne
uprave. 31 4....... Zaključki 34 Pregled
napredka. 35 Priloga. 40
Povzetek
Nedavni
podatki kažejo, da se v Sloveniji začenja šibko okrevanje. V letu 2013 je bil realni BDP 10 % nižji od najvišje
vrednosti iz leta 2008, vendar je bila četrtletna rast v vseh četrtletjih leta
2013 pozitivna, pri čemer se je najbolj povečala v zadnjem četrtletju. Zdi se, da je okrevanje široko, do izboljšanja pa je prišlo
tako pri izvozu kot pri domači potrošnji. Glede na okrepitev zaupanja
potrošnikov in podjetij naj bi se BDP v letu 2014 realno povečal za 0,8 %,
v letu 2015 pa še za dodatnih 1,4 %. Ključni gonili napovedanega okrevanja
sta nadaljevanje državnih investicij, večinoma prek projektov, ki jih financira
EU, in pozitivni prispevek izvoza. Slovenija
je pri izvajanju priporočil iz leta 2013 dosegla določen napredek. Precejšen napredek je dosegla pri stabilizaciji bančnega sektorja,
manjšega pa pri konsolidaciji javnih financ, zaščiti dolgoročne vzdržnosti
javnih financ, prestrukturiranju podjetniškega sektorja, privatizaciji in
izboljšanju poslovnega okolja. Nova zakonodaja o Slovenskem državnem holdingu
(SDH) je bila sprejeta konec marca 2014. Konec leta 2013 je bila sprejeta
pravna podlaga, potrebna za prestrukturiranje podjetniškega sektorja. Sprejetje
zakona o fiskalnem pravilu, ki bi zagotovil pravno podlago za pravilo o
uravnoteženih javnih financah, zamuja, prav tako se počasneje izvajajo tudi
druge pomembne reforme, opredeljene v priporočilih iz leta 2013 za Slovenijo. V programu stabilnosti in
nacionalnem reformnem programu za leto 2014 so določene prednostne naloge
politike in potek odprave čezmernih makroekonomskih neravnotežij. Program stabilnosti vsebuje makroekonomske in fiskalne napovedi za
Slovenijo do leta 2018 ter ponovno potrjuje zavezanost Slovenije k odpravi
čezmernega primanjkljaja do leta 2015. Nacionalni reformni program 2014 določa
prednostne naloge politike in strukturne reforme za naslednji dve leti. Vlada je
predstavila strategijo, ki temelji na treh stebrih, ter zajema finančni sektor
(nadaljnje prestrukturiranje in konsolidacija bank, prestrukturiranje in
razdolževanje podjetij, postopki zaradi insolventnosti), upravljanje državnega
premoženja v podjetniškem sektorju, vključno s privatizacijo (Slovenski državni
holding), ter nadaljnjo konsolidacijo javnih financ (vključno s sprejetjem
zakona o fiskalnem pravilu, srednjeročnim fiskalnim načrtovanjem in dolgoročno
vzdržnostjo javnega dolga). Ta strategija s tremi stebri določa dodatne
strukturne ukrepe, ki bi lahko podprli gospodarsko okrevanje in izboljšali
konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Glavni izzivi Slovenije so: ·
Fiskalna politika in dolgoročna fiskalna vzdržnost: Obstajajo tveganja glede zmanjšanja primanjkljaja Slovenije v
skladu s priporočilom iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Poleg
tega se je delež javnega dolga v BDP v zadnjih letih precej povečal in naj bi
po napovedih v letu 2014 presegel 80 % BDP. Visok javni dolg lahko ovira
možnosti za rast, saj zmanjšuje domače povpraševanje in produktivno javno
porabo. Staranje prebivalstva pomeni naraščajoč pritisk na vzdržnost javnih
financ, zlasti zaradi povečanja odhodkov v pokojninskem in zdravstvenem
sistemu. ·
Prestrukturiranje bančnega sektorja: V
stabilizacijo bančnega sektorja so bili vloženi precejšnji napori, vendar
prestrukturiranje še zdaleč ni zaključeno in država se še vedno sooča s
precejšnjimi izzivi. Število slabih posojil je v primerjavi z obdobjem pred
krizo še vedno visoko, kar zmanjšuje dobičkonosnost bank in jih odvrača od
izdajanja novih posojil, to pa vpliva na podjetniški sektor in zlasti MSP.
Morda bosta potrebni dodatna dokapitalizacija in konsolidacija v bančnem
sektorju, zlasti za male banke v državni lasti. ·
Prestrukturiranje podjetniškega sektorja Zakonodajni
okvir za insolventnost je bil spremenjen, da bi se omogočilo hitro reševanje
slabih posojil. V praksi se finančno prestrukturiranje in prestrukturiranje
poslovanja podjetniškega sektorja šele začenjata. Uspešno prestrukturiranje
pomembnih podjetij bi lahko znatno izboljšalo poslovno vzdušje v podjetniškem
sektorju, ki ga trenutno obremenjuje visoka stopnja zadolženosti. Zmanjšanje
previsoke zadolženosti sektorja bi lahko podprlo njegove zmogljivosti za
vlaganje v prihodnje projekte. ·
Boljše upravljanje podjetij v državni lasti ali pod državnim
nadzorom: Pravna podlaga za Slovenski državni holding je bila sprejeta
aprila 2014, strategija za klasifikacijo državnih naložb pa naj bi bila
sprejeta do julija 2014, kot je določeno v zakonu. Jasnejša strategija vlade za
upravljanje podjetij v državni lasti bi lahko skupaj z izboljšanim
korporativnim upravljanjem in preglednim procesom privatizacije prispevala k
ugodnejšemu poslovnemu okolju ter pripomogla k privabljanju neposrednih tujih
naložb. ·
Boljše poslovno okolje: Tekoča privatizacija in
prestrukturiranje podjetij ponujata številne nove priložnosti za zasebne
vlagatelje. Vendar zahtevno poslovno okolje z dolgotrajnimi birokratskimi
postopki in skritimi zasebnimi interesi Sloveniji
preprečujeta, da bi lahko izkoristila vse prednosti tega procesa. Poleg tega
omejitve na proizvodnih trgih ovirajo učinkovito konkurenco, zlasti na področju
storitev. ·
Trg dela: Reforma trga dela iz leta
2013 doslej prinaša pozitivne učinke in je malenkostno zmanjšala segmentacijo
trga dela. Čeprav je za učinkovanje reforme potreben čas, so bili v oceni,
objavljeni aprila 2014, izpostavljeni izzivi, ki jih je treba obravnavati (npr.
zaposlovanje starejših delavcev). ·
Izboljšanje učinkovitosti javne uprave: Večja
učinkovitost javne uprave bi izboljšala njene zmogljivosti za učinkovito
izvajanje in spremljanje strategij, zakonov in strukturnih reform. Gospodarstvo
obremenjuje visoka stopnja korupcije. Civilno sodstvo je kljub nedavnim
reformam in izboljšavam še vedno počasno in obremenjeno s sodnimi zaostanki.
1.
Uvod
Komisija je maja 2013
predlagala niz priporočil glede politik na področju gospodarskih in strukturnih
reform za Slovenijo. Svet Evropske unije je na podlagi teh priporočil julija
2013 sprejel devet priporočil za Slovenijo. Ta so se nanašala na fiskalno
politiko in dolgoročno fiskalno stabilnost (vključno s pokojninsko reformo in
dolgotrajno oskrbo), učinkovite prilagojene ukrepe aktivne politike
zaposlovanja, neusklajenost med kvalifikacijami in potrebami na trgu dela,
plače in segmentacijo trga dela, prestrukturiranje bančnega in podjetniškega
sektorja, vključno s Slovenskim državnim holdingom, privatizacijo, izbrane
vidike poslovnega okolja in učinkovitost javne uprave. Vse to ovira
konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V tem delovnem dokumentu služb Komisije
je ocenjeno stanje izvajanja teh priporočil v Sloveniji. V tem delovnem
dokumentu služb Komisije so ocenjeni ukrepi politike glede na ugotovitve iz
letnega pregleda rasti 2013, ki ga je pripravila Komisija[1],
in tretjega letnega poročila o mehanizmu opozarjanja[2];
dokumenta sta bila objavljena novembra 2013. Letni pregled rasti vsebuje
predloge Komisije, na podlagi katerih naj bi se zagotovilo skupno razumevanje,
katere so prednostne naloge politike pri ukrepanju na nacionalni ravni in ravni
EU v letu 2014. Določa pet prednostnih nalog za usmeritev držav članic k
ponovni rasti v letu 2014, ki so rasti prijazna fiskalna konsolidacija, ponovna
vzpostavitev običajnega kreditiranja gospodarstva, spodbujanje rasti in
konkurenčnosti za danes in jutri, zmanjševanje brezposelnosti in družbenih
posledic krize ter modernizacija javne uprave. Poročilo o mehanizmu opozarjanja
služi kot instrument za začetno preverjanje pri ugotavljanju neravnotežij ali
obstoja tveganja zanje v državah članicah. V poročilu o mehanizmu opozarjanja
so bili ugotovljeni pozitivni znaki, da se makroekonomska neravnotežja v Evropi
odpravljajo. Za zagotovitev celostnega in trajnega uravnoteženja je bila
Slovenija s 15 drugimi državami članicami izbrana za pregled gibanja kopičenja
in odpravljanja neravnotežij. Ti poglobljeni pregledi so bili skupaj s
sporočilom Komisije objavljeni 5. marca 2014[3]. Slovenija je glede na priporočila Sveta iz leta 2013, letni
pregled rasti, poročilo o mehanizmu opozarjanja in poglobljeni pregled 15.
aprila 2014 predložila nacionalni reformni program[4] za leto 2014, 28. aprila 2014 pa program stabilnosti[5]. Oba programa sta bila pripravljena in odobrena pred
razpustitvijo Državnega zbora maja 2014 in vsebujeta podrobne podatke o
napredku, doseženem od julija 2013, in o ukrepih, ki jih načrtuje vlada.
Nacionalni reformni program 2014 je bil predmet izčrpnih javnih posvetovanj.
Podatki iz teh programov so skupaj s podatki, predloženimi na več dvostranskih
sestankih, ki so potekali v letu 2014, podlaga za oceno v tem delovnem
dokumentu služb Komisije.
2.
Gospodarske razmere in obeti
Gospodarske razmere Nedavni
podatki kažejo na začetek šibkega okrevanja po daljši recesiji. Realni BDP Slovenije se je v letu 2013 skrčil za 1,1 % in je
bil 10 % nižji od najvišje vrednosti iz leta 2008. Vendar je gospodarstvo
v letu 2013 na četrtletni ravni vsako četrtletje raslo, rast pa je bila
najmočnejša v četrtem četrtletju. Zdi se, da ima okrevanje široke temelje z
izboljšanjem tako pri izvozu kot pri domači potrošnji. Izvozni rezultati so
bili skozi vse leto 2013 dobri, pri naložbah pa je bila zaradi projektov, ki
jih financira EU, zabeležena rahla rast. Brezposelnost se je s 4,4 % leta
2008 povečala na 10,2 %. Proračunski primanjkljaj se je v letu 2013 znatno
povečal, in sicer na 14,7 %, v veliki meri predvsem zaradi pomoči bankam
(4,4 % brez dokapitalizacije bank). Presežek na tekočem računu se je
v letu 2013 povečal na 5,3 % BDP. Gospodarski obeti V letu 2014 se pričakuje okrevanje. Glede na
pozitivna gibanja v letu 2013 ter okrepitev zaupanja potrošnikov in podjetij
naj bi se v skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2014 realni BDP v
letu 2014 povečal za 0,8 %, v letu 2015 pa na 1,4 %. Ključno gonilo
napovedanega okrevanja so nadaljnje državne investicije, večinoma prek
projektov, ki jih financira EU. Čeprav naj bi tekoči proces razdolževanja še
naprej obremenjeval domače povpraševanje, naj bi zasebna potrošnja v letu 2014
po pričakovanjih začela ponovno rasti, v letu 2015 pa naj bi se še povečala.
Šibko povečanje domačega povpraševanja bi moralo privesti do rasti realnega
uvoza, ki bo bolj usklajena z rastjo izvoza. Saldo menjave s tujino bi se moral
še izboljšati, tudi zaradi še vedno ugodnih trgovinskih pogojev. Zaposlovanje se
bo po pričakovanjih v letu 2014 stabiliziralo, nato pa naj bi v letu 2015 spet
nekoliko naraslo. Gibanja na področju delovne sile naj bi zaostajala za
dinamiko zaposlovanja in stopnja brezposelnosti naj bi bila v letu 2014
najvišja pri okoli 10 %. Po pričakovanjih se bodo plače v zasebnem
sektorju letos še naprej nekoliko povečevale, v letu 2015 pa nekoliko hitreje,
medtem ko so plače v javnem sektorju zamrznjene do konca leta 2014, vendar naj
bi se ob nespremenjeni politiki v letu 2015 povečale za 1,5 %. Zato se za
letos in naslednje leto napoveduje rahlo povečanje stroškov dela na enoto.
Zaradi zelo nizkega pritiska na inflacijo, ki izhaja iz uvoznih cen in stroškov
dela, bo inflacija v letu 2014 po napovedih še upadla na doslej najnižje
stopnje, v letu 2015 pa naj bi se nekoliko zvišala. Javnofinančni
primanjkljaj naj bi v letu 2014 znašal 4,3 % BDP, vključno z 0,9 %
BDP za načrtovano dokapitalizacijo Abanke in Banke Celje. Poleg tega so oblasti
podaljšale rok za dokapitalizacijo Gorenjske banke do 31. decembra 2014 ter se
zavezale, da bodo banko dokapitalizirale z državnimi sredstvi, če ne bo
sredstev iz zasebnih virov. V letu 2015 naj
bi ob nespremenjeni politiki primanjkljaj upadel na 3,1 % BDP, k čemur naj
bi pripomogli tudi boljši gospodarski obeti. V napovedi primanjkljaja za leto
2015 niso upoštevane nobene potrebe po dokapitalizacijah. Makroekonomski
scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije iz programa stabilnosti
in nacionalnega reformnega programa, je bil marca 2014 popravljen navzdol. Po
napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) se bo realni BDP v
letu 2014 povečal za 0,5 %, v letu 2015 za 0,7 %, v letu 2016 pa za
1,3 %. Glede na trenutno razpoložljive informacije, vključno z
napovedjo Komisije iz pomladi 2014 in notranjimi napovedmi za rast po letu
2015, se zdi makroekonomski scenarij UMAR za leti 2014 in 2015 konservativen.
3.
Izzivi in ocena programa
politik
Nacionalni reformni program
2014 potrjuje, da je Slovenija dosegla določen napredek pri izvajanju priporočil,
ki jih je prejela leta 2013, vendar delo še zdaleč ni
zaključeno. V Sloveniji še naprej obstajajo makroekonomska neravnotežja, ki
zahtevajo posebno spremljanje in nadaljnje odločne ukrepe politike (glej okvir
3). Nacionalni
reformni program vsebuje pregled vladnih načrtov za odpravljanje obstoječih
čezmernih neravnotežij in reševanje izzivov pri politikah ter posledično tudi
pomembne nove zaveze, ki bi lahko pripomogli k uspešnemu reševanju izzivov, s
katerimi se srečuje Slovenija, če bodo dosledno in pravočasno izvedeni. Ocena napredka pri izvajanju posameznih priporočil za
Slovenijo iz leta 2013 je v oddelku 4. V nadaljevanju tega delovnega dokumenta
služb Komisije je predstavljena ocena programa politike glede na te izzive s
posebnim poudarkom na ugotavljanju, ali je ta program dovolj daljnosežen in
verodostojen za odpravo ugotovljenih čezmernih neravnotežij. V
programu stabilnosti 2014 je ponovno potrjena zavezanost Slovenije, da do leta
2015 odpravi čezmerni primanjkljaj v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim
primanjkljajem ter do leta 2017 doseže strukturno
uravnotežen proračunski položaj. Program vsebuje makroekonomske in fiskalne
napovedi za Slovenijo do leta 2018 ter je prva posodobitev napovedi, ki so jih
pripravili organi od sprejetja proračuna za leto 2014. Poleg tega
vsebuje podrobnosti načrtovanega ukrepanja glede dolga do leta 2018, ki naj bi
ves čas programa ostal nad referenčno vrednostjo 60 % BDP.
3.1.
Fiskalna politika in obdavčitev
Proračunska gibanja in dinamika dolga Cilja
proračunske strategije iz programa stabilnosti za leto 2014 sta odpraviti
čezmerni primanjkljaj do leta 2015 in doseči srednjeročni cilj do leta 2017. Čeprav program potrjuje prejšnji srednjeročni cilj uravnoteženega
proračuna, ki je v skladu z zahtevami Pakta o stabilnosti in rasti, napoveduje
tudi strukturni primanjkljaj za celotno obdobje svojega trajanja. V programu je
načrtovano zmanjšanje primanjkljaja pod 3 % BDP v letu 2015 v skladu s
ciljem, določenim v priporočilu v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
Za obdobje po letu 2015 je v programu predvideno enakomerno zmanjševanje
primanjkljaja in nato doseganje presežka v višini 0,3 % BDP leta 2018. Primanjkljaj se
je leta 2013 znatno povečal na 14,7 % BDP s 4 % leta 2012, kar je v
veliki meri posledica enkratne dokapitalizacije bančnega sektorja. Javnofinančni
primanjkljaj brez dokapitalizacije bank je znašal 4,4 % BDP v primerjavi s
ciljnimi 4,2 % v prejšnji dopolnitvi programa ter ocenjenimi 3,8 % v
osnutku proračunskega načrta (tudi brez dokapitalizacij) in je bil 0,7 odstotne
točke (o.t.) BDP višji od določenega v priporočilu iz postopka v zvezi s
čezmernim primanjkljajem v višini 3,7 %. Drugi ključni vzroki za
odstopanje so bili nefinančni enkratni ukrepi, ki takrat niso bili predvideni,
in sicer učinek sodb sodišč o plačah v javnem sektorju ter nadomestilih
izbrisanim iz registra prebivalcev po osamosvojitvi Slovenije, kar je povečalo
primanjkljaj za neto 0,7 % BDP. Strukturna
prilagoditev, ponovno izračunana v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo[6], ne
dosega zahteve iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za leto 2013. Razlika
znaša 0,6 % BDP v letu 2013. Podrobna ocena po pristopu „od spodaj
navzgor“, s katero je bil ocenjen dodaten fiskalni napor in ki je upoštevala
diskrecijske ukrepe na strani prihodkov ter gibanje odhodkov pod nadzorom vlade
od časa priprave osnovnega scenarija, ki je bil podlaga za priporočilo iz
postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem junija 2013, do priprave
pomladanske napovedi Komisije iz leta 2014, je pokazala, da skupni fiskalni
napor za leto 2013 znaša približno 1 % BDP, kar je na splošno v skladu z
1 % BDP dodatnih konsolidacijskih ukrepov, ki se v priporočilu iz postopka
v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz junija 2013 omenja kot ustrezen za dosego
strukturnega cilja za leto 2013. Okvir 1. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za
Slovenijo Za Slovenijo trenutno velja korektivni del Pakta za stabilnost in
rast. Svet je 2. decembra 2009 za Slovenijo začel postopek v zvezi s
čezmernim primanjkljajem in 21. junija 2013 priporočil, da se čezmerni
primanjkljaj odpravi najpozneje leta 2015. Priporočeno je bilo, da se doseže
ciljni nominalni primanjkljaj sektorja država v višini 4,9 % BDP v letu
2013 (3,7 % BDP brez enkratnega učinka odhodkov za dokapitalizacijo dveh
največjih bank v višini 1,2 % BDP, kot je bilo ocenjeno v času izdaje
priporočila), 3,3 % BDP v letu 2014 in 2,5 % BDP v letu 2015, kar je
skladno z letnim izboljšanjem strukturnega salda v višini 0,7 o.t. BDP v letu
2013, 0,5 o.t. BDP v letu 2014 in 0,5 o.t. BDP v letih 2014 in 2015.
Poleg tega je bilo v priporočilu navedeno, da bi morala Slovenija dosledno
izvajati že sprejete ukrepe za povečanje prihodkov iz posrednih davkov ter
zmanjšati plače v javnem sektorju in socialne transferje, hkrati pa biti
pripravljena dopolniti te ukrepe z dodatnimi, če njihovi rezultati ne bi
dosegli pričakovanih. Ob tem bi morala tudi opredeliti, sprejeti in izvesti
nove strukturne in konsolidacijske ukrepe, ki so potrebni za odpravo čezmernega
primanjkljaja do leta 2015. V letu po odpravi čezmernega primanjkljaja bo za Slovenijo veljal
preventivni del pakta, Slovenija pa bi morala zagotoviti zadosten napredek pri
doseganju srednjeročnega proračunskega cilja. Ker naj bi v letu 2015 napovedani
dolg v razmerju do BDP znašal 81,1 %, kar presega referenčno vrednost
60 % BDP, bo za Slovenijo tri leta po odpravi čezmernega primanjkljaja
veljal prehodni režim v zvezi z izpolnjevanjem merila dolga, v tem obdobju pa
bi morala zagotoviti zadosten napredek pri približevanju referenčni vrednosti
za dolg. Komisija je na podlagi svoje zimske napovedi iz leta 2014 menila,
da za Slovenijo obstajajo določena tveganja glede trajne odprave čezmernega
primanjkljaja do leta 2015. Glede na to je bilo 5. marca 2014 na Slovenijo
naslovljeno samostojno priporočilo Komisije, v katerem je bilo navedeno, da bi
si Slovenija morala prizadevati za dosledno izpolnitev priporočila Sveta z
dne 21. junija 2013 ter sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev,
da bo strukturni napor, ki ga priporoča Svet, dosežen. Po napovedih za
leto 2014 se bo nominalni primanjkljaj znatno izboljšal na 4,1 % BDP. To je
precej pod nominalnim primanjkljajem, predvidenim v osnutku
proračunskega načrta , v višini 6,7 % BDP, vendar je razlika posledica
časovnega načrtovanja dokapitalizacije bank. Brez dokapitalizacije bank je v
programu stabilnosti predviden primanjkljaj v višini 3,2 % BDP v
primerjavi s 3,3 % v osnutku proračunskega načrta. Glavni vzrok za
odstopanje od osnutka proračunskega načrta je odločitev Ustavnega sodišča RS o
razveljavitvi novega davka na nepremičnine, ki naj bi v letu 2014 zagotovil
dodatne prihodke v višini 0,5 % BDP. Vlada je uvedla več ukrepov za
povečanje prihodkov in zmanjšanje odhodkov, ki delno nadomeščajo ta izpad,
vendar ostaja nominalni primanjkljaj nad predvidenimi 3,3 % v priporočilu
iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Program
vključuje tudi enkratne prihodke v letu 2014 v višini 0,4 % BDP od prodaje
telekomunikacijskih licenc za uporabo omrežja 4G, ki naj bi bila zaključena
aprila 2014. Slovenski organi
za leto 2015 načrtujejo primanjkljaj v višini 2,4 % BDP, kar je nekoliko
nižje od 2,5 % BDP iz priporočila iz postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem. Program ne napoveduje nobenih dodatnih potreb
glede dokapitalizacije bank po letu 2014. Pričakuje se precejšnje dodatno
zmanjšanje plačne mase v javnem sektorju, in sicer v višini 5 % do leta
2015, kar bi bilo v veliki meri posledica še naprej zamrznjenih plač, o čemer
se je treba še dogovoriti s sindikati, in zmanjšanja zaposlovanja v javnem
sektorju, kar bo na poddržavni ravni težko zagotoviti. Program vključuje tudi
zmanjšanja drugih postavk odhodkov, ki jih je treba še podrobno določiti,
davčni prihodki pa naj bi se v letu 2015 zmanjšali, tudi zaradi pričakovane šibke
rasti nominalnega BDP, ob nadaljevanju fiskalne konsolidacije. V programu
napovedana konsolidacija se bo po pričakovanjih nadaljevala tudi v obdobju
2016–2018 in bo osredotočena predvsem na odhodke. Delež prihodkov
v razmerju do BDP naj bi se med letoma 2013 in 2018 povečal za 1,3 o.t., delež
skupnih odhodkov (brez enkratnih odhodkov) pa naj bi se v istem obdobju
zmanjšal za okoli 6 o.t. Ukrepi za
povečanje prihodkov, določeni v programu, so trajnejše narave od ukrepov za
zmanjšanje odhodkov. Proračunske posledice večine predvidenih
ukrepov so količinsko opredeljene tako za leto 2014 kot tudi za leto 2015 (glej
okvir 2). Poleg tega sta v programu predvidena okrepitev boja proti sivi
ekonomiji in izboljšanje pobiranja davkov, kar naj bi v letu 2014 prineslo 0,2
o.t. BDP. Več ukrepov, potrebnih za dosego ciljev glede primanjkljaja za leto
2015 in pozneje, ni natančno določenih. Komisija je
marca 2014 Sloveniji izdala samostojno priporočilo, v katerem je zaprosila, naj
Slovenija v celoti izpolni priporočilo iz postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem. Program ne vsebuje posebnega oddelka v
zvezi s samostojnim priporočilom Komisije niti ukrepov, sprejetih za njegovo
izvedbo, čeprav je to zahtevano v samostojnem priporočilu Komisije. V programu
so opredeljeni nekateri dodatni ukrepi, ki zmanjšujejo razliko med načrtovanim
fiskalnim naporom in naporom, priporočenim v postopku v zvezi s čezmernim
primanjkljajem. Glede na to se smatra, da program delno obravnava samostojno
priporočilo Komisije. Za zmanjšanje tveganja, ugotovljenega v samostojnem
priporočilu Komisije, bodo morda poleg ukrepov iz programa potrebni še dodatni
ukrepi. Na podlagi ocene
programa in napovedi Komisije iz pomladi 2014 obstajajo tveganja, da Slovenija
ne bo izpolnila svojih ciljev glede primanjkljaja za leto 2014 in s tem
zagotovila, da do leta 2015 verodostojno in trajno odpravi čezmerni
primanjkljaj.
V letu 2015 je tveganje, povezano z načrtovanim primanjkljajem, možna potreba
po dodatni kapitalski podpori bankam, ki izhaja iz pregleda kakovosti sredstev
in obremenitvenih testov iz leta 2013, saj je bil rok za dokapitalizacijo
Gorenjske banke podaljšan do konca leta 2014, vlada pa se je zavezala, da jo bo
dokapitalizirala z državnimi sredstvi, če to ne bo mogoče z zasebnimi. Obstaja
tudi tveganje, da v obdobju, ki ga zajema napoved, ne bodo sprejeti ukrepi, ki
bi zagotovili zadosten strukturni napor. V letu 2014 program (ponovno
izračunano) v
strukturnem smislu napoveduje izboljšanje v višini 0,8 o.t. BDP, kar je
nad priporočenim naporom v višini 0,5 o.t. Vendar Komisija v svoji
napovedi iz pomladi 2014 ne pričakuje izboljšanja v nepopravljenem strukturnem
smislu, v popravljenem strukturnem smislu pa pričakuje poslabšanje v višini ‑0,7 o.t.
BDP. (Ponovno izračunani) strukturni saldo naj bi se v letu 2015 po
načrtih izboljšal za 0,6 o.t., kar je prav tako nekoliko boljše od
priporočenih 0,5 o.t. BDP. Nasprotno pa sta v napovedi Komisije, ki
temelji na predpostavki nespremenjene politike, napovedana nominalni
primanjkljaj v višini 3,1 % BDP in strukturna prilagoditev v višini samo
0,2 o.t. BDP v nepopravljenem smislu ter 0,1 o.t. BDP v popravljenem smislu. Skupni fiskalni napor v popravljenem strukturnem smislu v obdobju
2013–2014 je
za 1,4 % BDP manjši od priporočenega napora. Podrobna
ocena po pristopu „od spodaj navzgor“, s katero je bil ocenjen napovedani
fiskalni napor, kaže, da bo ta v letu 2014 znašal približno 1 % BDP, kar
je približno 0,5 o.t. manj od napora v primeru dodatnih konsolidacijskih
ukrepov, ki je v priporočilu iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz
junija 2013 naveden kot ustrezen za dosego strukturnega cilja za leto 2014. Okvir 2. Glavni ukrepi Javnofinančni ukrepi v letu 2014 so v veliki meri nadaljevanje politik, uvedenih v obdobju 2012–2013. Izpad davčnih prihodkov zaradi razveljavitve davka na nepremičnine bo po načrtih delno nadomeščen s kombinacijo novih in enkratnih ukrepov (npr. povečane dividende). Na strani odhodkov se načrtuje nadaljevanje izvajanja več politik tudi v letu 2015: zamrznitev usklajevanja prejemkov (že dogovorjena za pokojnine, načrtuje pa se tudi za plače v javnem sektorju), zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi ter nadaljnja znižanja vmesne potrošnje in subvencij. Podroben pregled proračunskih učinkov pomembnejših makrostrukturnih reform (npr. pokojninske reforme) v programskem obdobju ni na voljo. Glavni proračunski ukrepi Prihodki || Odhodki 2013 · znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 17 % (– 0,1 % BDP) · višje dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (letni učinek 0,1 % BDP) · novi davek na finančne storitve in sprememba davka na bilančno vsoto bank (0,1 % BDP) · dvig stopenj DDV od 1. julija (letni učinek 0,7 % BDP) · novi davek na loterijske srečke od 1. avgusta (letni učinek 0,05 % BDP) || · znižanje regresa v javnem sektorju (‑0,15 % BDP) · ukinitev usklajevanja plač v javnem sektorju (‑0,15 % BDP) · ustavitev napredovanj za leto 2013 (–0,15 % BDP) · višje subvencioniranje študentske prehrane (stalni ukrep) (0,1 % BDP) · dodatni ukrepi za omejitev plačne mase v javnem sektorju od 1. junija (letni učinek –0,2 % BDP) · nižja nadomestila za brezposelnost od 1. julija (letni učinek ‑0,05 % BDP) · nižji izdatki za investicije (letni učinek ‑0,3 % BDP) · nižja vmesna potrošnja (letni učinek ‑0,1 % BDP) 2014 · biogorivo – ukinitev oprostitve dela trošarin za biogoriva od aprila (0,05 % BDP v letu 2014 / letni učinek 0,1 % BDP) · dvig trošarin na energente, alkohol in tobačne izdelke od aprila (0,1 % BDP v letu 2014 / letni učinek 0,2 % BDP) · nadaljnji ukrepi za odpravljanje sive ekonomije (0,2 % BDP) || · ukinitev usklajevanja pokojnin (–0,1 % BDP) · ukinitev usklajevanja plač v javnem sektorju (‑0,15 % BDP) · ustavitev napredovanj za leto 2014 (–0,15 % BDP) · nižji transferji posrednim proračunskim uporabnikom (‑0,1 % BDP) · plačilo zneskov zaradi napredovanj za obdobje 2011–2012 (+0,2 % BDP) 2015 · dohodnina – razširitev 4. davčnega razreda – načrtovano (0,04 % BDP) · davek na zavarovalniške pogodbe – načrtovano (0,10 % BDP) || · ukinitev usklajevanja pokojnin (–0,1 % BDP) · ukinitev usklajevanja plač v javnem sektorju – načrtovano (–0,15 % BDP) · nižji transferji posrednim proračunskim uporabnikom (‑0,1 % BDP) Opomba: Proračunski učinek v tabeli je učinek, ki je bil naveden v programu, se pravi, kot so ga izračunali nacionalni organi ali je naveden v vzporednih proračunskih dokumentih. Pozitiven predznak pomeni, da se kot posledica tega ukrepa povečajo prihodki / odhodki. Raven podrobnosti odraža vrsto informacij, ki so na voljo v programu stabilnosti in drugih proračunskih dokumentih. V obdobju, ki ga
zajema program, se konsolidacija javnih financ po letu 2015 po odpravi
čezmernega primanjkljaja postopoma zmanjšuje. (Ponovno
izračunani) strukturni saldo naj bi se v poznejših letih programa po načrtih še
naprej izboljševal, vendar počasneje, in sicer za 0,5 o.t. BDP v letu 2016, 0,2
o.t. v letu 2017 in 0,5 o.t. v letu 2018. To ni povsem skladno z zahtevo iz
preventivnega dela Pakta o stabilnosti in rasti, ki določa izboljšanje za
najmanj 0,6 o.t. BDP, ko se proizvodna vrzel zmanjša nad ‑1,5 %
BDP, kar naj bi se zgodilo z letom 2016. Bruto javni dolg
naj bi ves čas programa ostal nad referenčno vrednostjo 60 % BDP. Dolg
se je v zadnjih letih močno povečal, v letu 2013 na 71,7 % BDP, ter naj bi
v obdobju programa še naprej naraščal do 80,9 % v letu 2014 zaradi napovedane
hitre rasti izdatkov za obresti in še vedno negativnega primarnega salda. Po
napovedih se bo delež dolga v letu 2015 ustalil na 81,1 % BDP. To je na
splošno skladno z napovedjo Komisije iz pomladi 2014, v kateri je dolg za leto
2014 ocenjen v višini 80,4 % BDP, za leto 2015 pa 81,3 % BDP. V
obdobju 2016–2018 naj bi dolg postopoma upadal do 70,4 % BDP v letu 2018
zaradi povečanja primarnih presežkov in boljših stopenj rasti proizvodnje. Javnofinančni okvir Slovenija pri izboljšanju svojega fiskalnega
okvira ni dovolj napredovala. Slovenija je leta 2013
dobila priporočilo glede sprejetja pravila o uravnoteženih javnih financah,
uvedbe zavezujočega, vseobsegajočega in preglednega srednjeročnega
proračunskega okvira ter okrepitve vloge neodvisnih teles, ki nadzorujejo
fiskalno politiko. Analiza v tem delovnem dokumentu služb Komisije kaže, da je
Slovenija doslej dosegla le malo napredka pri izvajanju tega priporočila. Nacionalni organi
trenutno pripravljajo prenovo zakonodaje, ki določa fiskalni okvir Slovenije, v skladu s Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v
ekonomski in monetarni uniji ter sekundarno zakonodajo EU o fiskalnem
upravljanju (zlasti Direktivo Sveta 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s
proračunskimi okviri držav članic). Maja 2013 je bila
slovenska ustava spremenjena tako, da zagotavlja podlago za pravilo o
uravnoteženih javnih financah. Organi so kljub temu zamudili rok za sprejetje
potrebne zakonodaje, to je zavezujočega zakona o fiskalnem pravilu, ki je bil
novembra 2013[7]. Pripravljen je bil predlog zakona, ki ga je
Komisija prejela sredi marca 2014. V programu je predvideno, da bo Državni zbor
sprejel zakon o fiskalnem pravilu z dvotretjinsko večino, niso pa navedeni roki
za njegovo sprejetje. Glede na sedanje politične razmere v Sloveniji obstaja
tveganje, da ta zakon ne bo sprejet. Fiskalni svet je bil
ustanovljen leta 2009, vendar je bila njegova učinkovitost zaradi nejasnih pristojnosti
omejena in trenutno ni aktiven. Zakon o fiskalnem pravilu je priložnost za okrepitev vloge fiskalnega
sveta ter povečanje njegove prepoznavnosti in virov, tako da bo lahko
zagotavljal dejansko večletno perspektivo fiskalne politike. Priprava
makroekonomske napovedi, ki je podlaga za pripravo načrtov splošnega proračuna,
naj bi bila še naprej naloga Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki
je vladna služba, odgovorna za spremljanje in analiziranje tekočih in
strukturnih gospodarskih gibanj. Vlada poleg zakona o fiskalnem pravilu
načrtuje tudi sprejetje zakona o javnih financah, ki bi vseboval zelo podrobne
določbe za pripravo, izvrševanje in spremljanje proračuna vseh vladnih
proračunskih uporabnikov. Ta zakon bi urejal pripravo
in izvrševanje proračunov, in sicer s posebnim poudarkom na mehanizmih nadzora
in sankcij, da se zmanjšajo fiskalna neravnotežja in tako zagotovi srednjeročna
vzdržnost. V nacionalnem reformnem programu ni
določen rok za njegovo sprejetje, zato ni mogoče izključiti, da bo njegovo
sprejetje morda odloženo. Dolgoročna vzdržnost Kaže, da se
Slovenija sooča s tveganji za vzdržnost v srednjeročnem obdobju. Vrzel v
srednjeročni vzdržnosti[8], ki
kaže strukturno prilagajanje do leta 2020, potrebno za zmanjšanje deleža dolga
na 60 % BDP v letu 2030, znaša 1,9 % BDP, kar je povezano predvsem z
visoko stopnjo državnega dolga (po napovedih 81,3 % BDP v letu 2015) in
napovedanimi stroški staranja prebivalstva (ki prispevajo 0,9 o.t. BDP na leto
do leta 2030). Kaže, da se
Slovenija dolgoročno sooča z visokimi tveganji za fiskalno vzdržnost, ki so
povezana predvsem z napovedanimi stroški staranja prebivalstva, zlasti pri
pokojninah.
Stroški staranja prebivalstva naj bi na zelo dolgi rok prispevali 6 o.t. BDP.
Vrzel v dolgoročni vzdržnosti[9] kaže,
da je za preprečevanje naraščanja deleža dolga v BDP potrebno strukturno
prilagajanje v višini 6,6 o.t. BDP. Tveganja bi bila večja, če bi se primarni
strukturni saldo zmanjšal na vrednosti, ki jih je dosegal v preteklosti, kot je
na primer povprečna vrednost za obdobje 2004–2013. Zato je primerno, da
Slovenija zmanjša državni dolg in še dodatno omeji rast odhodkov, povezanih s
staranjem prebivalstva[10], kar bo
srednjeročno in dolgoročno prispevalo k vzdržnosti javnih financ. Tveganja
za dolgoročno vzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema
dolgotrajne oskrbe, kot so opredeljena v priporočilih za Slovenijo iz leta
2013, so še vedno prisotna. Slovenija je leta 2013 dobila
priporočilo o krepitvi dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema ter
izboljšanju učinkovitosti in gospodarnosti dolgotrajne oskrbe. Analiza v tem
delovnem dokumentu služb Komisije kaže, da je Slovenija dosegla le malo
napredka pri izvajanju tega priporočila. Pokojninska reforma, ki je bila
sprejeta decembra 2012 in velja od januarja 2013, je kljub začetnemu prehodnemu
obdobju že prinesla prve pozitivne rezultate. Čeprav
so bili v letu 2013 doseženi določeni fiskalni prihranki, se v obdobju
2014–2020 pričakuje nadaljnja stabilizacija odhodkov za pokojnine, potem pa bo
sistem postal nevzdržen (kot kažejo napovedi za obdobje po letu 2020). Višina starostnih
pokojnin je ostala v veliki meri nespremenjena, vendar je bilo z Zakonom o
izvrševanju proračunov usklajevanje pokojnin začasno zamrznjeno za leti 2014 in
2015. Število novih upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino, se je v letu
2013 zmanjšalo za skoraj 40 % v primerjavi z letom 2012[11]. Tako nizko stopnjo v letu 2013 bi bilo mogoče pojasniti s
pričakovanimi učinki nove ureditve. Ljudje, ki so izpolnjevali pogoje za
upokojitev, so se upokojili po starem zakonu, ki je omogočal dodatne pravice za
leta študija in služenja vojaškega roka. Pokojninska reforma iz leta 2012
kljub nekaterim pozitivnim dosežkom ne povezuje upokojitvene starosti s
podaljšanjem pričakovane življenjske dobe in ne obravnava ukrepov za
spodbujanje zasebnih prispevkov v drugi steber. Te možnosti bi bilo mogoče
raziskati v okviru bele knjige, ki bi sprožila javno posvetovanje o celostni
pokojninski reformi po letu 2020, kot je predlagano v nacionalnem reformnem
programu. Za
preprečevanje neučinkovitih linearnih proračunskih znižanj bi bila koristna
ciljno usmerjena reorganizacija zdravstvenega sistema, da se raziščejo možnosti
notranjih sinergij in realizirajo prihranki. V zadnjih dveh
letih so bila prizadevanja osredotočena na ukrepe za konsolidacijo proračuna,
vključno z nižanjem cen zdravstvenih storitev ter zvišanjem deleža zasebnega
financiranja in stopenj prispevkov za nekatere skupine. Hkrati se je število
pacientov na čakalnih listah (s čimer se meri dostop do zdravstvenih storitev)
močno povečalo s približno 40 000 za 52 storitev (konec leta 2011) na
62 000 za 46 storitev (konec leta 2012). Organi so zaprosili Svetovno
banko za tehnično pomoč pri pregledu odhodkov zdravstvenega sistema, da bi
izboljšali njegovo stroškovno učinkovitost, kakovost in izvajanje storitev. Kot
je navedeno v nacionalnem reformnem programu, so organi zavezani reorganizaciji
zdravstvenega sektorja, ki bi prinesla precejšnje prihranke s skupnimi javnimi
naročili in regionalno organizacijo zalednih storitev, vendar časovni načrt
ukrepanja ni jasen. Izveden je bil pilotni projekt skupnega javnega naročanja,
ki je prinesel precejšnje prihranke ter dokazal, da bi bilo koristno razširiti
takšen pristop na celoten sistem. Vendar bi lahko povečanje obsega ponudb v
okviru javnega naročanja povečalo tveganje[12]
previsokih cen ali dobave izdelkov nezadovoljive kakovosti. Da bi se ustrezno upoštevale pretekle obtožbe o korupciji,
bi morala biti uvedba skupnih razpisov pregledna z zadostnim preverjanjem in
mehanizmi za nadzor kakovosti. Pritiski
na dolgoročno vzdržnost so posledica naraščajočega povpraševanja po dolgotrajni
oskrbi.
Vlada je konec leta 2013 sprejela načrt za reformo dolgotrajne oskrbe,
zakonodaja o tem pa naj bi bila v skladu z nacionalnim reformnim programom
sprejeta do novembra 2014. Vendar obstaja tveganje, da bo sprejetje zakonodaje
odloženo zaradi njene povezanosti z zdravstveno reformo. Financiranje
dolgotrajne oskrbe je namreč povezano s prerazporeditvijo obstoječega
financiranja iz več virov, vključno s sedanjim sistemom zdravstvenega zavarovanja.
Reforma je korak v pravi smeri za omejitev rasti stroškov dolgotrajne oskrbe
zaradi staranja prebivalstva, hkrati pa naj bi zagotovila dostop do kakovostnih
storitev. Uvedla naj bi enotno vstopno točko, enotni strokovni postopek za
ocenjevanje potreb po dolgotrajni oskrbi, individualne zdravstvene načrte,
ukrepe za usposabljanje neuradnih negovalcev in oskrbovalcev ter večji poudarek
na preprečevanju in rehabilitaciji. Davčni sistem Skupni
delež davkov v BDP je bil v Sloveniji s 37,7 % (v letu 2013) nekoliko
nižji od povprečja EU (38,8 % v letu 2011). Obdavčitev dela
se je zmanjšala, kot kaže implicitna davčna stopnja na delo, ki se je znižala s
37,3 % leta 2006 na 35,2 % leta 2011. Čeprav je implicitna stopnja
obdavčitve potrošnje nad povprečjem EU, je obdavčitev kapitala, zlasti dohodkov
pravnih oseb, med najnižjimi v EU. Prihodki iz okoljskih davkov so se od leta
2006 v odstotku BDP povečali, zlasti so bili prihodki iz obdavčitve energije v
letu 2012 najvišji v EU. Vlada je v podporo fiskalni konsolidaciji julija 2013
zvišala stopnje DDV, kar je po ocenah v letu 2013 prineslo dodatnega
0,35 % BDP, v letu 2014 pa se pričakuje kumulativno povečanje v višini
0,7 % BDP. V letu 2014 so se zvišale tudi trošarine na fosilna goriva,
biogoriva, alkohol in tobačne izdelke, predhodno načrtovano znižanje stopenj
davka od dohodka pravnih oseb pa je bilo lani umaknjeno. Davki na
premoženje so v Sloveniji nizki, prihodki od njih so v letu 2012 znašali
0,5 % BDP. Nepremičninski davek, ki naj bi začel veljati januarja
2014 in bi nadomestil obstoječe dajatve, je bil ključni element vladnega
proračunskega načrta za leto 2014. Predlagani davek naj bi letno prinesel
dodatnih 200 milijonov EUR, vendar je slovensko Ustavno sodišče marca 2014
razveljavilo nepremičninski zakon z utemeljitvijo, da ne določa metod
vrednotenja nepremičnin. Glede na to se bo v letu 2014 še naprej uporabljalo
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Vlada v programu stabilnosti
navaja, da bo raziskala možnosti za predlog novega nepremičninskega davka ob
upoštevanju pripomb Ustavnega sodišča, vendar ni določen jasen časovni načrt za
uvedbo novega nepremičninskega davka niti niso v proračunskih načrtih
upoštevani prihodki od njega. Vlada je sprejela program za zmanjšanje posledic
„sive ekonomije“, vključno z ukrepi za preprečevanje zaposlovanja na črno. Obseg neregistrirane ekonomije v Sloveniji je
ocenjen na več kot 10 % BDP[13]. V priporočilu iz leta 2013 je bilo zaradi večje
fiskalne konsolidacije priporočeno izboljšanje izpolnjevanja davčnih
obveznosti. Na podlagi analize v tem delovnem dokumentu
služb Komisije je mogoče zaključiti, da je bil pri izvajanju tega priporočila
dosežen določen napredek, vendar je še vedno prisotnih precej izzivov. Zaposlovanje na črno bo obravnavano z uvedbo posebnega
sistema vrednotnic. Državni zbor je zakon sprejel aprila 2014 in bi se moral
začeti pravočasno izvajati. Obseg davčnih goljufij se je zajezil s strožjimi
pravili o uporabi virtualnih davčnih blagajn. Prvi znaki kažejo, da je program,
uveden julija 2013, prinesel pozitivne rezultate, in organi pričakujejo, da
bodo dodatni prihodki v letu 2014 znašali 0,2 % BDP. Da bi ugotovili, ali
bi bili koristni dodatni ukrepi, kot so celostni spletni sistemi, je potrebna
podrobnejša ocena uspešnosti dosedanjih ukrepov. V pripravi so tudi
predlogi za strožje omejitve gotovinskega poslovanja, koristna pa bi bila tudi
nadaljnja posodobitev davčne uprave.
3.2.
Finančni sektor
Slovenija je v letu 2013 dobila priporočilo o
pregledu kakovosti sredstev bank v celotnem sistemu, izvedbi celovite
strategije za bančni sektor in odprodaji državnih deležev v bankah. Pri izvajanju tega priporočila je dosegla precejšen
napredek. Vlada je odločno ukrepala, vendar delo še zdaleč ni opravljeno in za
popolno prestrukturiranje bančnega sektorja je potrebno usmerjeno ukrepanje. Dvomi o dejanskem stanju
slovenskega bančnega sektorja so izpostavili potrebo po pregledu kakovosti
aktive in obremenitvenih testih[14]. Za ponovno pridobitev zaupanja trgov in zagotovitev potrebne
jasnosti glede obetov je bil izveden pregled kakovosti sredstev bank v celotnem
sistemu, kot je bilo zahtevano v priporočilu za Slovenijo iz leta 2013. Pregled[15] so izvedli neodvisni strokovnjaki, ki so ugotovili slabosti v
bančnem sektorju, zlasti pri korporativnem upravljanju in sistemih za
obvladovanje tveganj (npr. omejene zmogljivosti za prestrukturiranje in
zmanjševanje obsega slabih posojil ter slabosti v ocenjevanju tveganj,
kakovosti podatkov, postopku odobravanja posojil in statističnih razkritjih).
Te slabosti je treba celostno obravnavati, da se čim bolj zmanjša tveganje
ponovnega kopičenja izgub. Organi so decembra 2013 napovedali strategijo za
bančni sektor, vendar je dosedanji napredek omejen. Banke so bile na podlagi
rezultatov tega pregleda hitro dokapitalizirane v skladu s pravili o državni
pomoči. Obremenitveni testi so pokazali kapitalski primanjkljaj v višini
do 4 778 milijonov EUR po negativnem scenariju[16]. Evropska komisija je 18. decembra 2013 potrdila ukrepe za
dokapitalizacijo za dve največji banki v državni lasti (NLB, NKBM). Hkrati je
začasno odobrila pomoč za reševanje Abanke in sprejela
sklep o odobritvi likvidacije Probanke in Factor banke. Po sprejetju teh
sklepov je bila izvršena dokapitalizacija teh petih bank v skupni višini
3 214 milijonov EUR[17]. Prenosi slabih posojil na
Družbo za upravljanje terjatev bank so končani, vendar je treba strategijo za
prestrukturiranje in zmanjšanje obsega slabih posojil še podrobneje določiti. Decembra 2013 so bila na Družbo za upravljanje terjatev bank
prenesena posojila z dveh največjih bank (NLB in NKBM) v bruto vrednosti
3 301 milijon EUR, in sicer za 1 012 milijonov EUR, kar pomeni
povprečni popust v višini 69 %. Posojila Abanke, tretje največje slovenske
banke, v bruto vrednosti okoli 1 150 milijonov EUR naj bi bila prenesena,
ko bo Evropska komisija potrdila predloženi načrt prestrukturiranja. Strategija
Družbe za upravljanje terjatev bank za prestrukturiranje in zmanjšanje obsega
slabih posojil še ni jasna. Vlada se je v nacionalnem reformnem
programu zavezala, da bo poslovni načrt in strategijo Družbe za upravljanje
terjatev bank sprejela do septembra 2014. Izčrpen
poslovni načrt bi zagotovil večjo jasnost glede strategije za zmanjšanje obsega
slabih posojil za vsako skupino naložb ter podrobnosti o želeni višini
povračil, proračunu, načrtih za upravljanje naložb in pričakovanih donosih.
Uprava še ni vzpostavila vse potrebne infrastrukture in ureditev za
upravljanje, da bi zagotovila preglednost in pripomogla k izterjavi čim večje
vrednosti za državo. Pomembno je, da so vsi nadaljnji prenosi z drugih bank
načrtovani tako, da Družba za upravljanje terjatev bank prejme glavnino
neodplačanih posojil v glavnih primerih prestrukturiranja, kar ji bo omogočilo
prevzeti vodilno vlogo v procesu prestrukturiranja. V
letu 2014 se bodo nadaljevali privatizacija bank v državni lasti ter obsežno
prestrukturiranje in konsolidacija bančnega sektorja. Skupna
sredstva slovenskega bančnega sektorja so se med letoma 2009 in 2013 po štirih
zaporednih letih krčenja bilanc stanja in prenosov sredstev zmanjšala za
petino. Septembra 2013 je bil v skladu s strategijo Banke Slovenije za
konsolidacijo sektorja sprejet sklep o postopni ukinitvi
poslovanja dveh manjših domačih bank (Probanke in Factor banke). Obe banki se bosta v letu 2014 verjetno umaknili s trga. Kljub obsežni konsolidaciji obstaja verjetnost nadaljnjega krčenja
bančnih bilanc stanja[18].
Banka Celje, manjša domača banka v zasebni lasti, je konec aprila 2014
zaprosila za državno pomoč in pripravlja načrt prestrukturiranja. Gorenjska
banka trenutno izpolnjuje kapitalske zahteve Banke Slovenije, vendar mora v
skladu z rezultatom obremenitvenega testa povečati svoj kapital. Vlada se
je zavezala, da bo uporabila državna sredstva, če ne bo sredstev iz zasebnih
virov. Z združitvami, zlasti med manjšimi domačimi
bankami, bi se lahko izkoristile stroškovne sinergije, kar bi lahko imelo za
posledico ustanovitev tretje največje domače banke. Vlada je decembra 2013
napovedala, da namerava v celoti odprodati deleža v NKBM in Abanki ter srednjeročno
zmanjšati svojo udeležbo v NLB na 25 % plus ena delnica[19]. V nacionalnem reformnem programu je potrdila zavezanost
privatizaciji bank v skladu s časovnim okvirom, dogovorjenim z Evropsko
komisijo v načrtih za prestrukturiranje NLB in NKBM z državno pomočjo.
Takojšnja izvedba teh ukrepov bi pomenila močan signal za trge ter olajšala
nadaljnje prestrukturiranje sektorja. Zmogljivost bank za
prestrukturiranje in zmanjšanje slabih posojil bi se lahko okrepila. S prenosom slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank
so se bančne bilance stanja izboljšale, vendar so glede na ravni takih posojil
pred krizo še vedno visoke in jih je treba reprogramirati na vzdržen način.
Uspešno reprogramiranje slabih posojil bi bilo ključno za ponovno vzpostavitev
vzdržnosti in dobičkonosnosti tako v bančnem kot prezadolženem podjetniškem
sektorju. Čeprav
je v nacionalnem reformnem programu priznana pomembnost tega vprašanja, bi
lahko konkretnejši ukrepi (kot del širšega akcijskega načrta za
prestrukturiranje) pospešili proces. Povečanje
notranje zmogljivosti bank za prestrukturiranje in zmanjšanje obsega slabih
posojil je eden ključnih pogojev za uspešno prestrukturiranje in bi lahko
vključevalo okrepitev notranjih služb za upravljanje premoženja in upravljavske
spodbude. Oddelki za prestrukturiranje, namenjeni zmanjševanju obsega slabih
posojil, ki bi si prizadevali za zagotovitev čim večje vrednosti izterjanih
sredstev ter celostno in strateško obravnavo portfeljev posojil, bi lahko
zmanjšali možnosti za dodatne finančne injekcije države v prihodnosti. Odobrene načrte
prestrukturiranja je treba v celoti izvesti.
Načrta prestrukturiranja za NLB in NKBM ter s tem povezane zaveze zagotavljajo
(i) okrepljeno korporativno upravljanje, namenjeno preprečevanju nepotrebnega
vpliva države na banke, (ii) boljši okvir za obvladovanje tveganj, (iii)
odprodajo neključnih dejavnosti, (iv) zmanjšanje izpostavljenosti slabim
posojilom, (v) ustrezne kapitalske ravni v obdobju prestrukturiranja ter (vi)
večjo učinkovitost in uvedbo ustreznega določanja cen za ponovno vzpostavitev
dobičkonosnosti bank. Takojšnja izvedba načrtov bo pomagala ponovno vzpostaviti
dobičkonosnost in dolgoročno vzdržnost sektorja. Okrepila pa bo tudi
privlačnost bank kot možnih naložb. Okvir 3: Zaključki poglobljenega pregleda za
Slovenijo iz leta 2014 Tretji poglobljeni pregled za Slovenijo je bil objavljen 5. marca
2014. Komisija je na podlagi tega pregleda že drugo leto zapored prišla do
zaključka, da v Sloveniji še vedno obstajajo makroekonomska neravnotežja, ki
zahtevajo posebno spremljanje in nadaljnje dosledno politično ukrepanje. Ta
neravnotežja so se v zadnjem letu zmanjševala zaradi makroekonomskega
prilagajanja in odločnega ukrepanja Slovenije na področjih politik. Vendar
obseg potrebnega popravka pomeni, da še vedno obstajajo precejšnja tveganja.
Posebno pozornost je treba nameniti tveganjem, ki izhajajo iz gospodarske
strukture, za katero so značilni neučinkovito korporativno upravljanje, velika
vpletenost države v gospodarstvo, izgube stroškovne konkurenčnosti, presežek
dolga podjetij in povečanje javnega dolga. Čeprav je bil dosežen znaten
napredek pri čiščenju bilanc stanja bank, so še vedno potrebni odločni ukrepi
za popolno izvedbo celostne strategije za bančni sektor, vključno s prestrukturiranjem,
privatizacijo in okrepljenim nadzorom. Glavna opažanja in ugotovitve analize iz poglobljenega pregleda
so: ·
Slovenija je v letu 2013
sprejela odločne ukrepe politike, s katerimi je stabilizirala bančni sektor,
vendar sta za obnovitev dolgoročne vzdržnosti in dobičkonosnosti sektorja
potrebna nadaljnje prestrukturiranje in konsolidacija. ·
Veliko povečanje javnega dolga
v zadnjih letih, čeprav z razmeroma nizke ravni, pomeni nove izzive in
tveganja, zaradi katerih je še večja potreba po trajnih ukrepih politike. ·
Precejšnja izguba deležev na
izvoznih trgih v zadnjih petih letih kaže, da Slovenija ne konkurira uspešno na
svetovnih trgih. ·
Ponovna vzpostavitev naložbenih
zmogljivosti in okrevanje slovenskega gospodarstva kot celote sta počasnejša
zaradi odlaganja finančnega prestrukturiranja uspešnih podjetij. ·
Zapletene povezave državnega
lastništva omejujejo prilagajanje in izkrivljajo dodeljevanje virov, zlasti pri
novih naložbah. V poglobljenem
pregledu so obravnavani izzivi na področju politik, ki bi jih bilo mogoče
preučiti za odpravo ugotovljenih neravnotežij in tveganj: ·
Za povrnitev dolgoročne
vzdržnosti in dobičkonosnosti finančnega sektorja sta poleg napredka,
doseženega v letu 2013, potrebna nadaljnje prestrukturiranje in konsolidacija. ·
Za ohranitev zaupanja trgov in
zagotovitev vzdržnosti dolga v srednjeročnem obdobju je potrebna preudarna in
verodostojna fiskalna politika, vključno s pokojninsko reformo in reformo
dolgotrajne oskrbe. ·
Omejitev stroškov dela, tudi z
reformo sistema določanja minimalnih plač, obdavčitve dela in plač v javnem
sektorju, je bistvena za okrevanje. ·
Izboljšanje upravljanja v
podjetniškem sektorju in zagotavljanje orodij za učinkovito odpravljanje
presežkov dolga bosta pomagala sprostiti produktivnost. ·
Spodbujanje zasebnega
lastništva in celostna strategija za upravljanje strateških/ključnih naložb bi
lahko povečala zmogljivost realnega gospodarstva za prilagajanje.
3.3.
Prestrukturiranje podjetij in
državno lastništvo
Prestrukturiranje podjetij V letu 2013 so bile sprejete
reforme pravnega okvira za lažje hitro prestrukturiranje uspešnih podjetij in
pospešitev prestrukturiranja. Med novimi postopki, ki so
bili maja in decembra 2013 dodani v Zakon o finančnem poslovanju, postopkih
zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, sta postopek poenostavljene
prisilne poravnave in postopek preventivnega prestrukturiranja (v obdobju pred
insolventnostjo). Novi zakon ima pomanjkljivosti, med drugim tudi to, da v
okviru načrta prestrukturiranja ni mogoče zahtevati odbitka glavnice pri
terjatvah, če je upnik zavarovan. Učinkovitost teh in drugih postopkov zaradi
insolventnosti bi bilo treba skrbno spremljati in ocenjevati na podlagi
ustreznih kazalnikov na združeni ravni, kot so stopnje izterjave pri vseh
vrstah postopkov zaradi insolventnosti, vrste ukrepov, dogovorjenih v načrtu
prestrukturiranja, ter njihova uporabnost in učinkovitost, delež dogovorjenega
odbitka glavnice, kjer je relevantno, in znesek dolga, ki je predmet
prestrukturiranja (po poslovnih sektorjih in velikosti podjetij). Gospodarska
sodišča opažajo porast števila primerov zaradi insolventnosti in njihova
zmogljivost za reševanje teh primerov se še ni stabilizirala. Pri stečajnih
postopkih za pravne osebe je stopnja reševanja upadla s 83 % leta 2012 na
67 % leta 2013, kar je povzročilo povečanje števila nerešenih primerov za
32 %. Reforme vodenja postopkov na gospodarskih sodiščih še niso prinesle
stabilnih izboljšav pri postopkih zaradi insolventnosti. Vendar se je kljub
naraščajočemu številu novih primerov delež postopkov zaradi insolventnosti
pravnih oseb, ki so bili rešeni v devetih mesecih, nekoliko izboljšal, in sicer
s 57 % leta 2009 na 63 % leta 2013[20]. Finančno prestrukturiranje
in prestrukturiranje poslovanja podjetniškega sektorja se morata kljub nedavnim
spremembam pravnega okvira v večjem obsegu šele začeti. V skladu s prvotnim načrtom bi morala imeti ključno vlogo pri
spodbujanju prestrukturiranja podjetij Družba za upravljanje terjatev bank. Po
prenosu sredstev decembra 2013 se Družba za upravljanje terjatev bank sooča s
težavami pri prevzemanju vodilne vloge pri številnih večjih primerih
prestrukturiranja zaradi razdrobljenosti prenesenih posojil in njihovega
manjšinskega položaja v primerjavi z drugimi upniki. Centraliziran in celosten
pristop k različnim kreditnim izpostavljenostim v bančnem sistemu bi lahko
pospešil proces prestrukturiranja in zmanjšanja obsega slabih posojil ter
olajšal pogajanja o prestrukturiranju, zlasti pri zapletenih vzajemno povezanih
skupinah s številnimi dvostranskimi pogodbami in navzkrižnimi interesi. Delovna
skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh deležnikov (vključno z vlado, Banko
Slovenije in morebitnimi zunanjimi strokovnjaki), bi lahko zagotovila potrebno
strokovno znanje, usmerjanje in svetovanje ter olajšala pogajanja med vsemi
vpletenimi deležniki. Prav tako bi lahko še naprej vodila pogajanja pri
številnih večjih primerih s pripravo seznama podjetij, ki jih je treba najprej
prestrukturirati, in določitvijo prednostnih nalog v akcijskem načrtu za
celoten proces privatizacije. Poleg tega bi lahko za relevantne deležnike
zagotovila praktično usposabljanje glede uporabe prenovljenega okvira za
insolventnost, spodbujala uporabo razpoložljivih pravnih mehanizmov in
najboljših mednarodnih praks ter preučila tuje in domače zasebne naložbe kot
vire financiranja. Vlada se je v nacionalnem
reformnem programu zavezala, da bo ustanovila delovno skupino, ki bo
usklajevala procese prestrukturiranja.
Delovna skupina bo odgovorna za nadziranje nekaterih največjih zadev, za spremljanje,
pospeševanje in usklajevanje procesov prestrukturiranja. Pripravila bo tudi
akcijski načrt o izboljšanju korporativnega upravljanja v prestrukturiranih
družbah. Za usmerjanje procesa je vlada sprejela nezavezujoča načela za
prestrukturiranje, kot jih je priporočilo Združenje bank Slovenije, čeprav
njihova učinkovitost še ni bila preizkušena. Medtem bi hitro in učinkovito
dokončanje nekaterih nujnih tekočih primerov pripomoglo k oblikovanju
najboljših praks za prestrukturiranje podjetij v Sloveniji. Poleg tega so
uvedba močnih upravljavskih spodbud in tehničnih zmogljivosti v notranjih
oddelkih bank za upravljanje premoženja ter zagotavljanje, da imajo podjetja
dovolj izkušeno vodstvo za izvedbo načrtov sprememb, prav tako sestavni del
prestrukturiranja podjetij. Državno lastništvo Raven državnega lastništva
in vpliva, ki prevladuje v Sloveniji, je resna ovira za izboljšanje
zmogljivosti realnega gospodarstva za prilagoditev.
Podjetja v državni lasti ali pod državnim nadzorom predstavljajo šestino dodane
vrednosti v Sloveniji ter so povezana v zapleteno mrežo domačih bank,
zavarovalniških skupin in nefinančnih podjetij. Navzkrižno lastništvo in raven
vpliva države v Sloveniji povzročata precejšnja tveganja za javne finance, tako
neposredno kot posredno z jamstvi[21],
glede na to, da podjetja v državni lasti ali pod državnim nadzorom še naprej
ustvarjajo izgube in so močno zadolžena. Neoptimalno upravljanje podjetij,
neučinkovite vladne subvencije, politično vmešavanje in skriti zasebni interesi
so glavni razlogi za nizko uspešnost podjetij ter nezanimivost poslovnega
okolja za neposredne tuje naložbe in nestabilnost bančnega sektorja. Nedavne
študije[22] kažejo, da so politične povezave v podjetjih v državni lasti ali
pod državnim nadzorom ali v podjetjih v lasti občin pogostejše kot v zasebnih
podjetjih. Strankarska pripadnost članov nadzornih svetov negativno vpliva na
produktivnost podjetja, medtem ko sodelovanje nestrankarskih članov v nadzornem
svetu povečuje produktivnost in učinkovitost, kar je zlasti očitno v
nemenjalnem sektorju. Slovenija je glede na te izzive v letu 2013 prejela
priporočilo za boljše upravljanje podjetij v državni lasti.
Vlada je dosegla omejen napredek pri izvajanju tega priporočila. Organi so maja 2013 pripravili seznam 15 podjetij za hitro
privatizacijo. Čeprav doseženi
napredek ni enoten, nacionalni reformni program vsebuje zavezo vlade, da bo ta
podjetja privatizirala v letih 2014 in 2015. Doslej sta zaključeni prodaji dveh
podjetij s seznama[23]. Privatizacija Elana je v zaključni fazi, sporazum
o prodaji pa naj bi bil sklenjen do poletja 2014. Privatizacija Telekoma
Slovenije (največje naložbe na seznamu) naj bi bila v skladu z zavezo vlade zaključena
do julija 2014. Privatizacija NKBM (druge največje slovenske banke v Sloveniji in
edine banke na seznamu) napreduje počasi. Prodaja podjetij Aerodrom Ljubljana
in Adria Tehnika napreduje, pri čemer je bil za prvo objavljen razpis za
prijavo interesa, za drugo pa prejete nezavezujoče ponudbe. Organi so za vse
preostale prodajne postopke predložili časovni načrt, vendar je bilo doslej
doseženega malo napredka[24]. Nova
zakonodaja o Slovenskem državnem holdingu je bila sprejeta konec marca 2014. Slovenija je v letu 2013 prejela priporočilo, naj postane Slovenski
državni holding v celoti operativen do septembra 2013, da se bosta
konsolidacija lastništva in upravljanje državnih deležev v podjetjih izvajala
pod eno streho, ter pripravi celovito strategijo in natančno klasifikacijo
državnih naložb. Če bo nedavno sprejeta zakonodaja
izvedena v skladu z načrti, bi lahko pomagala odpraviti neposredna tveganja, ki
so posledica zapletenih povezav državnega lastništva. Slovenski državni
holding bo operativen šele, ko bo temeljil na učinkoviti strategiji za
klasifikacijo državnih naložb, ki bi bile lahko razvrščene med strateške,
pomembne in portfeljske naložbe. Strategija je
trenutno v pripravi in vlada naj bi jo predlagala julija 2014 (rok je določen v
zakonu in predlagan v nacionalnem reformnem programu). Vendar glede na trenutne
politične razmere obstaja konkretno tveganje, da bo sprejetje strategije
zamujalo. Za Slovenski državni holding in podjetja, ki jih upravlja, je še
vedno treba imenovati izkušene in sposobne uprave in nadzorne svete. To bo
ključno za zagotavljanje uspešnosti Slovenskega državnega holdinga kot
učinkovitega in neodvisnega upravljavca državnega premoženja. Vlada se ni odločila za popolno konsolidacijo lastništva in
upravljanja državnega premoženja v okviru Slovenskega državnega holdinga. V Slovenskem državnem
holdingu bo konsolidiran le del državnega premoženja. Slovenski državni holding bo
rezultat preoblikovanja Slovenske odškodninske družbe, d. d. (SOD),
odškodninskega sklada, in bo imel pristojnosti, določene v novem zakonu,
zajemal pa bo tudi več drugih holdingov. Toda Kapitalska družba, d. d. (KAD),
sklad pokojninskega zavarovanja, in njeno premoženje ter premoženje v
elektrodistribucijskem sektorju ne bodo preneseni na Slovenski državni holding. Slovenski državni holding bo lahko neodvisno
upravljal svoje in državno premoženje. Med njegovimi
nalogami je vodenje procesa privatizacije, pod določenimi pogoji pa bo
usklajeval in vodil prodajne postopke tudi pri naložbah KAD. Organi
menijo, da različne lastniške strukture (država, Slovenski državni holding in
KAD) ne zmanjšujejo pooblastil Slovenskega državnega holdinga, saj naj bi ta
deloval samostojno v skladu s pooblastili, ki mu jih določa zakon. Slovenski državni holding deluje tudi kot skrbnik
korporativnega upravljanja s spodbujanjem najboljših praks in kodeksov, ki se
uporabljajo pri upravljanju državnih naložb. V zakonu
so določeni različni mehanizmi za zagotavljanje integritete, preprečevanje
nasprotij interesov, preprečevanje korupcije ter povečanje preglednosti.
Imenovanja v nadzorni svet in upravo bodo potrdila, ali se zadevne določbe
uporabljajo tudi v praksi. Podobna vprašanja bodo obravnavana v napovedanem
kodeksu korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti, ki bo pripravljen
do septembra 2014, kot je navedeno v nacionalnem reformnem programu. Če bo ta kodeks
pravilno sestavljen in izvajan, bi moral prispevati k učinkovitejšemu in bolj
neodvisnemu upravljanju državnega premoženja. Nova pravna podlaga za Slovenski državni holding je kljub
pomanjkljivostim dobrodošel korak v pravo smer. Med
slabostmi, ki izhajajo iz sprejete zakonodaje, so: nejasne opredelitve in
nedoslednosti, več vrst izvedbenih aktov, zapletena razmerja med državo,
Slovenskim državnih holdingom, KAD in predlaganim demografskim skladom,
nejasnosti glede razmerja med prvimi 15 podjetji, določenimi za privatizacijo,
in možna vključitev drugih holdingov. Zmogljivosti
uprave in nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga ter podjetij pod
njegovim okriljem (to velja tudi za KAD) bodo ključne za izvajanje politik
dobrega upravljanja in doseganje ciljev iz zakona. Člane
nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga bo imenoval parlament na
predlog vlade, vendar bi bilo treba sprejeti vse ukrepe, da se zagotovi
strankarsko neodvisen organ. Uprava in
nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga bosta lahko uspešna samo, če bosta
svoje delo izvajala dosledno na podlagi svojih pristojnosti, prav tako pa mora
biti upoštevana ločitev državnih funkcij.
3.4.
Strukturni ukrepi za spodbujanje trajnostne rasti in konkurenčnosti
Osredotočeni ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti in
produktivnosti realnega sektorja gospodarstva lahko Sloveniji pomagajo
sprostiti potencial za rast. V
slovenski industriji prevladujejo nizko- do srednjetehnološki in delovno
intenzivni izdelki. Osredotočenost na segmente z visoko dodano vrednostjo, ki
bi v prihodnjih letih ohranjali delež države na izvoznih trgih, je premajhna.
Šibko okrevanje Slovenije poganja izvoz, vendar je za gospodarstvo značilen
majhen pritok neposrednih tujih naložb (34,1 % BDP v letu 2012; povprečje
EU: 47,1 % BDP ). Povečanje neposrednih
tujih naložb bi pomagalo zagotoviti svež kapital, nove tehnologije, večjo
produktivnost in boljše korporativno upravljanje. Privatizacija in
prestrukturiranje podjetij ponujata številne nove priložnosti za zasebne vlagatelje,
vendar se mora poslovna kultura prilagoditi, da bo pripravljena na nove razmere
in jih v celoti izkoristila. Največja ovira za poslovanje podjetij je zapletena
mreža podjetij v državni lasti ali pod državnim nadzorom, vključno z bankami
(glej oddelek 3.3). Poleg tega domača podjetja ovirajo slabo zasnovani ukrepi
politike, katerih cilj je izboljšati poslovno okolje. Poslovno okolje bi moralo
omogočati lažje poslovanje ter zagotavljati zanesljiv zakonodajni okvir,
učinkovito birokracijo in neodvisno delovanje Javne agencije RS za varstvo
konkurence. Študija OECD o regulaciji
proizvodnih trgov iz leta 2013[25] kaže, da ima Slovenija zelo
regulirano poslovno okolje, v katerega je država močno vpletena, zlasti v
mrežnih dejavnostih. Poslovno in konkurenčno okolje, ki ustvarja nepotrebna
bremena, dolgotrajni in dragi postopki izdaje dovoljenj[26], vpletenost države in zapletena mreža navzkrižnega
lastništva slovenskih podjetij zavirajo tako domače kot tuje naložbe, ki so
potrebne za ustvarjanje potrebne dodane vrednosti in zagotovitev vzdržne
gospodarske rasti. Slovenija je zaradi teh razmer leta
2013 prejela priporočilo glede izboljšanja poslovnega okolja. Medtem ko je potreben čas, da se bodo učinki sprejetih
reform v celoti materializirali, je vlada dosegla omejen napredek pri izvajanju
tega priporočila. Oblikovanje enotne strategije za podporo podjetništvu Slovenija bi veliko pridobila z izboljšanjem poslovnega
okolja in oblikovanjem enotne celovite strategije za podporo podjetništvu. Slovenija bi trenutno potrebovala sklop jasnih in
doslednih ciljev za izboljšanje poslovnih pogojev in obnovitev (v nekaterih
primerih) konkurenčnosti. Pripravljene so bile različne strategije, vendar so
kljub temu, da jih upravlja isto ministrstvo, nepovezane in nedosledne. Ob
odsotnosti točno določenih prednostnih nalog, izvajanja in praktičnih naknadnih
kontrol za potrebe nadzora je verodostojnost teh strategij vprašljiva.
Strategija za slovensko industrijsko politiko iz leta 2013, ki naj bi do leta
2020 povečala produktivnost v državi s trenutnih 60 % na 80 %, da bi
se odpravila razlika v produktivnosti, se ne izvaja, podobna usoda pa je
doletela tudi raziskovalno in inovacijsko strategijo iz leta 2011. Strategija
pametne specializacije, povezana s črpanjem sredstev iz evropskih strukturnih
in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020, bo zagotovila priložnost za
osredotočanje na ključne ukrepe, kot je ustvarjanje inovativnih proizvodov, s
katerimi se bo lahko trgovalo, vendar njena priprava zamuja. Glede na trenutne razmere z manjšimi javnimi
investicijami in neposrednimi tujimi naložbami te strategije omogočajo
priložnost, da se viri osredotočijo na zagotavljanje čim večjih donosov iz
naslova evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Poročilo OECD[27]
za Slovenijo pri analizi politike inovacij navaja, da so glavne slabosti
sistema neenakomerni dosežki na področju inovacij, proliferacija orodij
politike in različna stališča deležnikov. Slovenija bi tako z izboljšanjem
okvirnih pogojev veliko pridobila. Čeprav nacionalni reformni program temu ne
namenja velike pozornosti, partnerski sporazum v okviru tematskega cilja
številka ena predlaga ukrepe za povečanje raziskav, tehnološkega razvoja in
inovacij. Slovenija dosega povprečne rezultate pri inovacijah ter
raziskavah in razvoju[28]. Od
leta 2000 se je raven naložb v raziskave in razvoj v Sloveniji močno povečala
in Slovenija je zdaj šesta med državami članicami EU v smislu intenzivnosti
raziskav in razvoja. Vendar nižja uvrstitev pri rezultatih na področju inovacij
kaže na to, da je kakovost naložb vprašljiva[29].
Izboljšanje upravljanja in določitev jasnih
prednostnih nalog na področju raziskav in inovacij v okviru pametne
specializacije z večjim poudarkom na prenosu znanja ostajata glavna izziva za
slovenski sistem raziskav in inovacij. Delitev pri upravljanju raziskav in inovacij je privedla do
razdrobljenosti in pomanjkanja sodelovanja z deležniki iz trikotnika znanja, pa
tudi do znatnih zamud pri izvajanju, zaradi česar je ogrožena uspešna in
učinkovita uporaba razpoložljivih virov. Ocena učinkovitosti porabe bi
zagotovila koristno analizo za vse nadaljnje ukrepe na tem področju. Ukrepi za
spodbujanje prenosa znanja in komercializacijo rezultatov raziskav, kot so
uvedba financiranja, povezanega z rezultati raziskav, odprava ovir za
ustanavljanje odcepljenih podjetij univerz ter čezmejnih naložb tveganega
kapitala, bi prispevali k ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja za inovativna
podjetja v ključnih sektorjih. Čeprav državne subvencije niso
najučinkovitejši način za podporo podjetništvu, bi lahko bila koristna tudi
razvoj novih, posodobljenih finančnih instrumentov in tesnejše sodelovanje
zadevnih deležnikov, da bi se vzpostavila povezana strategija za spodbujanje
raziskav, inovacij in industrijske politike z jasnim ciljem čim večje ekonomske
dodane vrednosti in ustvarjanja delovnih mest. Nizka stopnja zaposlenosti v hitro rastočih inovativnih
podjetjih bi lahko bila povezana z nizko ravnjo tveganega kapitala v Sloveniji,
zlasti zagonskega kapitala, stanje pa je slabše tudi zaradi nizkih stopenj
neposrednih tujih naložb. Glede na partnerski sporazum si
bo Slovenija prizadevala za povečanje deleža aktivno inovativnih podjetij ter
števila raziskovalcev in razvijalcev v gospodarstvu. Financiranje potenciala za prihodnjo rast Na poslovne dejavnosti vplivata konsolidacija javnih financ
in kreditni krč[30], kar kaže na potrebo po
alternativnih virih financiranja. Trajalo
bo kar nekaj časa, preden se bodo materializirali pozitivni učinki
stabilizacije bančnega sektorja. Medtem bo zaradi odvisnosti MSP od bančnih
posojil in redkih alternativnih virov financiranja dostop do posojil verjetno
še naprej omejen, kar bo še dodatno poslabšalo razmere za MSP, ki so sposobna
preživetja, ter zavrlo njihovo rast in konkurenčnost. Slovenski podjetniški
sklad, ki se sofinancira iz strukturnih skladov, zagotavlja financiranje za MSP
prek državnih jamstev ter je podprl nekaj lokalnih skladov tveganega kapitala.
Slovenski podjetniški sklad je glede na izkušnje iz obdobja 2007–2013 razvil
instrumente, ki so se šteli za uspešne, saj so dosegali boljše rezultate kot
tradicionalne subvencije. Kljub majhnemu črpanju (tj. v primeru programa SID
banke)[31] in v nekaterih primerih prekrivanju financiranja,
so programi, ki sta jih ponujala Slovenski podjetniški sklad in SID banka,
dobro delovali ter pomagali MSP z zagotavljanjem jamstev in subvencioniranih
posojil. Vendar ti instrumenti niso bili dovolj, da bi nadomestili zmanjšanje
financiranja s strani bank. V skladu z regulativnim okvirom strukturnih skladov
se izvaja ocena vrzeli v potencialu za finančne instrumente na slovenskem trgu.
Trenutno se pripravljajo novi finančni instrumenti, ki so osredotočeni na
novoustanovljena podjetja in hitro rastoča mikropodjetja ter podjetja v prvih
fazah rasti, ki so jih obstoječi instrumenti zanemarili. Poleg
tega bi lahko zaradi omejenega trga lastniških vrednostnih papirjev pri razvoju
alternativnih virov financiranja za manjša podjetja, ki so sposobna preživetja,
obstajale možnosti za dodatno spodbujanje naložb tveganega kapitala iz tujih
virov, saj trenutno davčne olajšave koristijo samo lokalno ustanovljeni skladi. Vendar slovenski organi v nacionalnem reformnem programu
preučujejo možnosti za vzpostavitev enotnega kanala za finančne instrumente, ki
bi podprl sredstva, prejeta iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Regulacija trga storitev in konkurenca Povečanje konkurence v storitvenem sektorju bi lahko
sprostilo potencial za nadaljnjo rast. Slovenija je za več storitev (npr. dimnikarstvo, pogrebne
storitve, ohranjanje narave in okolja) uvedla sistem koncesij, ki omejuje
število ponudnikov storitev s količinskimi in ozemeljskimi omejitvami ter
določanjem tarif. Te koncesije, ki se večinoma upravljajo na lokalni ravni,
predvsem ovirajo domača podjetja, da bi vstopila v sektor storitev, pa tudi
čezmejno opravljanje storitev. Omejena izbira v smislu
kakovosti in višjih stroškov teh storitev, ki predstavljajo vložke za podjetja,
negativno vpliva na potencialno rast slovenskega gospodarstva. Sosednje države nimajo tako številnih predpisov v zvezi z
dovoljenji. Predpisi o dovoljenjih morajo biti v skladu z načeli notranjega
trga, zlasti pa s predpisi, določenimi z direktivo o storitvah. Deregulacija reguliranih poklicev bi prispevala k povečanju
števila domačih in tujih ponudnikov storitev in tako k večji konkurenci. Leta 2012 se je začel proces deregulacije
reguliranih poklicev in do zdaj se je število reguliranih poklicev zmanjšalo s
323 na 262. Dosežen je bil določen napredek, vendar je ta počasnejši, kot je
bilo sprva načrtovano. S sprejetjem Obrtnega zakona julija 2013 se je
število reguliranih obrtnih dejavnosti v Sloveniji zmanjšalo s 64 na 24. Poleg
tega so zdaj za vrsto obrtnih dejavnosti pridobljeno znanje in izkušnje
priznani pri dokazovanju zahtevanih kvalifikacij. Spremembe zakonodaje o
poklicih v gradbeništvu in turizmu bi morale biti zaključene v prvi polovici
leta 2014. Na poti je tudi drugi sveženj sprememb sektorske zakonodaje, ki bi
moral biti sprejet do konca oktobra 2014. Nacionalni reformni program vsebuje
tudi zavezo vlade, da bo zmanjšala število reguliranih poklicev za 100, pri
čemer bo upoštevala potrebe gospodarstva in potrebo po čezmejni mobilnosti pri
opravljanju storitev. Potekajoče vzajemno ocenjevanje reguliranih poklicev na
evropski ravni bi lahko pomenilo priložnost, da slovenski organi pospešijo
proces reform. Proizvodni in storitveni trgi potrebujejo učinkovit nadzor,
vendar se Javna agencija RS za varstvo konkurence še vedno sooča z grožnjami za
njeno neodvisnost. Agencija je
bila pri dodelitvi sredstev iz proračuna za leto 2014 deležna velikih rezov
(sredstva za agencijo so se zmanjšala za okrog 10 %, kar je veliko več od
povprečnega zmanjšanja stroškov v javnem sektorju), kar vpliva na njeno
poslovanje, zlasti na sposobnost izvajanja inšpekcij, ter ji skoraj onemogoča
udeležbo pri evropskem in mednarodnem sodelovanju. Poleg tega je njene izdatke
s proračunskega vidika zelo podrobno pregledalo Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo, česar zakonodaja ne zahteva. Ta čezmeren nadzor nad
izdatki agencije in nenehne upravne preiskave dejavnosti agencije, vključno s
končnimi odločitvami, ki jih je potrdilo sodišče, vplivajo na njeno neodvisnost
in tekoče poslovanje ter lahko prek informacij, ki uhajajo medijem, škodijo
njenemu ugledu. Za razliko od drugih agencij Agencija RS za varstvo konkurence
tudi nima pooblastil za neposredno nalaganje glob podjetjem, če izda upravno
odločbo, s katero je bila ugotovljena kršitev predpisov EU o konkurenci.
Namesto tega mora po sprejetju upravne odločbe izvesti ločene postopke v zvezi
z manjšimi prekrški, v katerih opredeli odgovorne fizične osebe, da lahko
naloži globo vpletenim podjetjem. Postopek je še bolj zapleten zaradi dejstva,
da se je na upravno odločbo in odločbo glede manjšega prekrška, s katerim se
naložijo globe, mogoče pritožiti pri različnih pritožbenih sodiščih. To
podvajanje postopkov zmanjšuje učinkovitost agencije in bi lahko privedlo celo
do omejenega nalaganja glob ali nezadostnega odvračanja. Onemogočanje pritožb zmanjšuje dostop do revizijskih
postopkov in omejuje konkurenco na trgu javnih naročil. Kljub uradnim zagotovilom o neodvisnosti Državne
revizijske komisije pritožbe na odločitve Državne revizijske komisije niso
možne, kar negativno vpliva na dostop do postopkov revizije javnih naročil. Okvir 4:
Potencialen vpliv strukturnih reform na rast – primerjalna analiza Strukturne reforme so
ključne za povečanje rasti. Zato je pomembno, da so potencialne koristi teh
reform znane. Koristi strukturnih reform se lahko ocenijo s pomočjo ekonomskih
modelov. Komisija uporablja svoj model QUEST za določanje, kako bi strukturne
reforme v dani državi članici vplivale na rast, če bi država članica zmanjšala
razliko v primerjavi s tremi najuspešnejšimi državami v EU pri ključnih
kazalnikih, kot sta raven konkurence v gospodarstvu ali udeležba na trgu dela.
Izboljšanja teh kazalnikov bi lahko v desetih letih zagotovila povečanje
slovenskega BDP za 5,3 %. Nekatere reforme bi
lahko imele učinke tudi v relativno kratkem obdobju. Simulacije modelov
potrjujejo analizo iz oddelkov 3.4 in 3.5, v skladu s katero bi (i) marže v
sektorju končnih proizvodov (npr. prek večje konkurence na proizvodnih in
storitvenih trgih ter s tem boljšim delovanjem Javne agencije RS za varstvo
konkurence) in (ii) izvajanje reform na trgu dela, osredotočenih na povečanje
udeležbe starejših delavcev, zagotovili še posebej velike koristi. Tabela
1: Strukturni kazalniki, cilji in potencialni učinki na BDP[32] Vir:
službe Komisije. Opomba: V
simulacijah je predvideno, da vse države članice izvedejo reforme, ki zmanjšajo
njihovo strukturno vrzel za polovico. Tabela prikazuje prispevek posamezne
reforme k skupnemu BDP po petih in desetih letih. Če je država pri določenem
kazalniku nad referenčno vrednostjo, se na tem področju ne simulira učinka
reformnih ukrepov. Vendar lahko ima zadevna država članica še vedno koristi od
ukrepov, ki jih sprejmejo druge države članice[33]. *Dolgoročni učinek povečanja deleža visokokvalificiranih
delavcev bi lahko znašal 2,2 % BDP, učinek zmanjšanja deleža
nizkokvalificiranih delavcev pa 2,0 % BDP. **Referenčna vrednost je
povprečje EU. Energetika in infrastruktura Neučinkovito upravljanje
infrastrukture vpliva na gospodarske rezultate.
Omejitve prometne infrastrukture v Sloveniji pomembno vplivajo na njen
potencial za rast kot tranzitne države. Slovenija je še naprej močno odvisna od
cestnega prometa, medtem ko imajo železnice pri prevozu potnikov in tovora še
vedno stransko vlogo. Tržne ovire v železniškem sektorju onemogočajo pravilno
delovanje trga. Železniška infrastruktura in prevozniki v železniškem prometu
niso v celoti ločeni in ostajajo v državni lasti. Poleg tega pomanjkanje
upravnih zmogljivosti ogroža izvajanje sofinanciranih projektov ter pripravo
celovite prometne strategije. Ta strategija bo ključna za naložbe v okviru
evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Instrumenta za povezovanje
Evrope v obdobju 2014–2020, z njo pa se bo poskušalo odpraviti vsa ozka grla v
vseh prometnih sektorjih, zlasti nezadostno razvitost železniške
infrastrukture. Velik del slovenskega omrežja TEN-T ne izpolnjuje standardov
TEN-T, kar ustvarja ozka grla za gospodarstvo (enotirna proga Divača–Koper je
glavno logistično ozko grlo za prevoz tovora iz Luke Koper, osrednjega
pristanišča TEN-T). Večina velikih železniških in okoljskih infrastrukturnih
projektov, sofinanciranih iz Kohezijskega sklada v obdobju 2007–2013, zamuja
zaradi dolgotrajne priprave projektov ter postopkov za dovoljenja in javna
naročila. Če
ne bodo zaključeni do konca leta 2015, Slovenija tvega, da bo izgubila
razpoložljiva sredstva ter ne bo izpolnjevala zavez iz pristopne pogodbe glede
okoljske zakonodaje EU. Nepredvidljivo zimsko vreme
in poplave[34] so
poškodovali velik del energetske in železniške infrastrukture. Naravne katastrofe so razkrile resnost nezadostnega vlaganja v
vzdrževanje, hkrati pa povzročile znatne gospodarske izgube za podjetja in
prebivalstvo. Vendar je to priložnost za naložbe v moderno infrastrukturo. Obstaja neizkoriščen
potencial za boljšo izrabo in povečanje učinkovitosti električnega omrežja z uporabo pametnih omrežij, ki bi tudi izboljšala delovanje
elektroenergetskega trga. V letih 2012–2013 se je konkurenca na trgu električne
energije povečala, največji ponudniki pa so izgubili nekaj tržnega deleža na
račun konkurenčnih ponudnikov GEN-I in Petrola, ki sta skupaj dosegla
12,5-odstotni tržni delež. Slovenski industriji je uspelo obdržati razmerje med
stroški energije in dodano vrednostjo precej pod povprečjem EU, pri čemer je v
proizvodni strukturi ohranila relativno pomembnost energetsko zelo intenzivnih
sektorjev, kot so kemična, plastična, kovinska in papirna industrija[35]. Uvoz energije je dobro diverzificiran. Delež energije iz obnovljivih
virov v Sloveniji se je postopoma povečal z 19,4 % leta 2011 na
20,2 % leta 2012. Vendar se lahko cilj iz strategije Evropa 2020
(25 %) doseže samo, če bodo sprejeti dodatni ukrepi. Obnovljivi viri
energije, ki se uporabljajo za električno energijo (31,4 % leta 2012),
prihajajo predvsem iz vodnih virov. Ogrevanje z energijo iz obnovljivih virov
temelji skoraj izključno na trdi biomasi. Februarja 2014 je bil sprejet nov,
celovit Energetski zakon, vendar je še prezgodaj, da bi se lahko ocenil njegov
vpliv na energetski trg. Slovenija v svojo zakonodajo še ni prenesla tretjega
svežnja. Pred Sodiščem Evropske unije sta odprta dva postopka za ugotavljanje
kršitev, sodba pa bi bila lahko izdana kadar koli. Slovenija je s pobudami
politike dosegla napredek pri povečanju energetske učinkovitosti podjetij in
posameznikov. Vendar raven energetske intenzivnosti
ostaja visoka zaradi zelo visoke energetske intenzivnosti prometnega sektorja,
kar se deloma lahko pojasni z geografsko lokacijo in vlogo Slovenije kot
tranzitne države. Poleg tega Slovenija še naprej izstopa zaradi visokih stopenj
emisij CO2, ponovno predvsem v prometnem sektorju in gospodinjstvih,
kjer je ogljična intenzivnost ena najvišjih v EU. Viri uvoza energije so precej diverzificirani, vendar je prispevek
energije k trgovinskemu primanjkljaju približno dvakrat večji od povprečja EU. Obeti glede energetske
učinkovitosti so dobri, vendar bodo rezultati odvisni od zavezanosti
uresničevanju ciljev politik in zagotovljenih finančnih sredstev. Slovenija je
pripravila sveženj odločnih ukrepov za industrijski sektor, vključno s
trošarinami za plin in električno energijo nad minimalnimi stopnjami EU ter
davkom na CO2. Poleg tega je uporabila finančna sredstva iz naslova
kohezijske politike za obnovo zgradb (javnih in zasebnih), čeprav je bilo treba
delo upočasniti zaradi proračunskih omejitev. Načrti politike za prihodnost so
dobro razviti in izčrpni ter predstavljajo dobro osnovo za popoln in hiter
prenos ter učinkovito izvajanje direktive o energetski učinkovitosti (prenesena
naj bi bila do junija 2014). V Sloveniji je prišlo do skromnega povečanja
deleža porabe energije iz obnovljivih virov[36], vendar bo cilje strategije Evropa
2020 dosegla samo, če bo izvedla dodatne ukrepe. Za dodatno povečanje
energetske učinkovitosti bi se lahko storilo več. Odstotek
MSP v Sloveniji, ki izvajajo ukrepe za učinkovito rabo virov (varčevanje z
energijo, zmanjševanje količine odpadkov, varčevanje z materiali in vodo), je
pod povprečjem EU[37]. Obstajajo možnosti za dodatno
podporo podjetjem, da bi se zmanjšala raba virov in ohranila delovna mesta.
Znatni prihranki so mogoči prek programov podpore, ki MSP pomagajo pri
izvajanju ukrepov za učinkovito rabo virov: usmerjena in celovita podpora MSP
bi lahko omogočila povprečne prihranke v višini 8 000 EUR za energetska
podjetja in več kot 19 000 EUR za okoljske tehnologije[38].
3.5.
Trg dela[39], izobraževanje in socialne politike
Zaposlitveni
in socialni kazalniki za Slovenijo so se v letu 2013 poslabšali. Brezposelnost se je povečala, kar je prizadelo mlade in dolgotrajno
brezposelne. Leta 2013 je stopnja brezposelnosti dosegla 10,3 %, stopnja
brezposelnosti med mladimi 21,6 %, stopnja dolgotrajno brezposelnih pa je
dosegla najvišjo vrednost pri 5,2 %. Povečanje
deleža mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET),
s 6,5 % leta 2008 na 9,3 % leta 2012 je prav tako zaskrbljujoče.
Zaradi visokih stopenj brezposelnosti v letih 2012–2013 in povišanja stopnje
DDV je v Sloveniji prišlo do četrtega najvišjega padca bruto razpoložljivega
dohodka gospodinjstev glede na povprečje EU, neenakost pri porazdelitvi dohodka
pa je ostala nizka v primerjavi s povprečjem EU[40]. Poleg tega na konkurenčnost slovenskega gospodarstva vpliva tudi
nizka produktivnost dela. Segmentacija trga dela, izkrivljajoča
uporaba študentskega dela ter neučinkovitost politike trga dela in določanja
plač, ki so jih izpostavila priporočila za Slovenijo iz leta 2013, ostajajo
pomembni izzivi za državo. Vlada je dosegla omejen
napredek pri izvajanju priporočil iz leta 2013, ki so se nanašala na probleme
na trgu dela. Na področju socialne politike je bil
dosežen omejen napredek pri dolgoročni vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega
sistema ter dostopu do storitev dolgotrajne oskrbe in zdravstvenih storitev. Problemi na trgu dela Slovenija
je leta 2013 sprejela reformo trga dela. Cilj
reforme je bil zmanjšati segmentacijo in zagotoviti večjo prilagodljivost trga
dela z zmanjšanjem zaščite zaposlitev za nedoločen čas, poenostavitvijo
postopkov odpuščanja in zmanjšanjem stroškov odpuščanja. Poleg tega je
zaostrila zakonodajo o pogodbah za določen čas ter omejila uporabo začasnega
dela prek agencij. Ocena reforme je bila predstavljena aprila 2014. Prvi
rezultati kažejo na zmanjšanje segmentacije trga dela in povečanje uporabe
pogodb za nedoločen čas ter ukrepov za prilagodljivost v podjetjih, kar je
privedlo do ponovnih pogajanj za sedem različnih kolektivnih pogodb, da bi se
raziskale možnosti za omejitev stroškov dela. Kljub nižjim prispevkom za
socialno varnost in uvedbi občasnega dela za upokojence se stopnja zaposlenosti
starejših delavcev (nad 55 let) ni povečala, uporaba drugih oblik pogodbene
zaposlitve pa se je nekoliko povečala. Polni učinki reforme bodo vidni šele v
daljšem obdobju. Produktivnost
dela v Sloveniji je trenutno pod povprečjem EU[41]. To je posledica številnih dejavnikov,
med katerimi so neustrezna razporeditev delovne sile med podjetji in sektorji,
visoka zaposlenost v podjetjih v državnih lasti, za katera je značilna nizka
produktivnost, a nesorazmerno visoka rast plač, nizka raven vhodnih neposrednih
tujih naložb, majhen prenos tehnologije ter neusklajenost kvalifikacij in
potreb na trgu dela. Nominalna plača na zaposlenega je med letoma 2008 in 2011
rasla, čeprav je rast spremljalo upadanje produktivnosti[42]. Plače so se začele počasi prilagajati leta 2012. Leta 2013 so se
plače prilagodile v vseh sektorjih, razen v sektorju javnih služb (električna
energija in plin), ki je v državni lasti, kjer so neto plače v obdobju
2008–2013 zrasle za 13 %[43].
Plače javnih uslužbencev so bile začasno znižane za povprečno 1,25 %
(poleg 3-odstotnega znižanja junija 2012), v okviru konsolidacije javnih
financ pa so bila znižana tudi nekatera nadomestila delavcem. Uvedle so se
spodbude za zaposlovanje mladih in starejših delavcev z zmanjšanjem prispevkov
za socialno varnost. Dosežen
je bil omejen napredek pri zagotavljanju, da trendi na področju plač podpirajo
konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. Minimalna
plača se usklajuje samo z inflacijo, vendar pa Zakon o minimalni plači omogoča tudi
usklajevanje z drugimi gospodarskimi parametri, ki v zakonu niso opredeljeni.
Poleg tega struktura minimalne plače vključuje vrsto različnih nadomestil.
Minimalna plača se je januarja 2014 povečala, kar je privedlo do nadaljnjega
povečanja stroškov dela in s tem do dodatnega pritiska na stroškovno
konkurenčnost gospodarstva. Čeprav so se socialni partnerji zaradi različnih
interesov znašli v slepi ulici, je v nacionalnem reformnem programu predvideno,
da bi moral biti socialni sporazum dogovorjen do aprila 2014. Glede na
nacionalni reformni program vlada načrtuje celovito obravnavo stroškov dela, v
okviru katere bo razpravljala tudi o spremembah minimalne plače. Spremembe
minimalne plače lahko vplivajo na razpoložljivi dohodek gospodinjstev in na
izdatke za socialna nadomestila. Januarja 2014 je več kot 46 700 (oz. 8 %)
zaposlenih prejemalo minimalno plačo, najpogosteje v proizvodnji (skoraj
četrtina zaposlenih v tem sektorju)[44]. Slovenija je dosegla omejen
napredek pri razvoju ukrepov za povečanje stopnje zaposlenosti ogroženih
skupin. Slovenija je v letu 2013 uvedla novo aktivno politiko
zaposlovanja, katere učinkovitost se bo pozorno spremljala in ocenjevala v
okviru Evropskega socialnega sklada, ki je glavni vir financiranja. Delež BDP,
vložen v aktivne politike zaposlovanja, je nizek, vendar je bil leta 2013 večji
kot leta 2012, tako da se je povečalo tudi število udeležencev. Delež starejših
delavcev ostaja nizek (15,9 % leta 2013), čeprav naj bi se glede na
napovedi njihova udeležba na trgu dela nekoliko povečala zaradi višje
upokojitvene starosti. Leta 2014 je bil sprejet program javnih del v skupni
vrednosti 43 milijonov EUR, ki je namenjen dolgotrajno brezposelnim.
Program spodbuja nove dejavnosti v socialnih podjetjih za ogrožene skupine,
vendar ne obravnava posebnih potreb nizkokvalificiranih ali starejših delavcev.
Ukrepi za prilagoditev delovnih okolij za potrebe daljše delovne dobe bi bili
pomembni, vendar se strategija za aktivno in zdravo staranje ne pričakuje pred
letom 2016. V nacionalnem reformnem
programu sta napovedani analiza aktivnih politik zaposlovanja in uvedba
dodatnih prilagojenih ukrepov v obdobju 2014–2015. Študentsko delo in brezposelnost mladih Začasno
delo je med študenti pogosto, kar je posledica trenutne zakonodajne ureditve. Sedanja zakonodaja študente odvrača od tega, da bi pravočasno
končali študij, vodi do pozne vključitve na trg dela ter obremenjuje proračun z
velikodušnimi ugodnostmi za študente. Glede na nacionalni reformni program naj
bi bil novi zakon o študentskem delu sprejet do poletja 2014. Predlagani zakon
študentom še naprej dovoljuje dodaten zaslužek, vendar bo uvedba prispevkov za
socialno varstvo povečala skupni strošek študentskega dela za 43 %. S tem
bo to postalo manj privlačno, kar bo zmanjšalo nepošteno konkurenco
študentskega dela in s tem segmentacijo trga dela. Vzpostavitev centralne
evidence za študente bo povečala preglednost in nadzor, da se prepreči zloraba
študentskega statusa. Čeprav veliko študentov
dela, mladi diplomanti vedno težje najdejo redno zaposlitev. Povečanje brezposelnosti med mladimi je bilo leta 2012 eno od
največjih v EU-28 (4,9 o.t.). Problem rastoče brezposelnosti med mladimi in
mladimi diplomanti se poskuša reševati z izvedbenim načrtom Jamstva za mlade,
ki je bil sprejet januarja 2014. Načrt, ki zajema mlade do 29. leta
starosti, vključuje ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi z
zagotavljanjem pripravništev in vajeništev, olajšanjem prehoda od izobraževanja
k zaposlitvi ter vključitvijo podjetništva v vse ravni izobraževanja s ciljem
okrepiti vlogo in položaj mladih. Vendar so v Sloveniji še vedno prisotni
številni izzivi za učinkovito uporabo jamstev za mlade[45]. Tako še ni vzdržne dolgoročne strategije, ki bi presegala
trenutno načrtovani dvoletni časovni okvir, mladim, ki niso zaposleni in se ne
izobražujejo ali usposabljajo, pa se ne namenja dovolj pozornosti in podpore[46]. Državni zavod za zaposlovanje bo moral imeti ustrezne
zmogljivosti za zagotovitev, da se bodo mladi registrirali za program. Izobraževanje Čeprav
je izobraževalni sistem v Sloveniji dober, še vedno prihaja do neusklajenosti
kvalifikacij in potreb na trgu dela. Kakovost nižje
sekundarne izobrazbe je neenakomerna[47]. Hitra menjava vlad je upočasnila reforme na področju
izobraževanja in usposabljanja, zaradi česar se neusklajenost kvalifikacij in
potreb na trgu dela ni odpravila. Glede na nacionalni reformni program je
sprememba Zakona o osnovni šoli omogočila večjo osredotočenost na posebne
interese in učenje tujega jezika ter izboljšala kakovost izobraževanja.
Slovenski zavod za zaposlovanje na podlagi pilotnega projekta pripravlja načine
za napovedovanje prihodnjih potreb na trgu dela. Vzpostavljen bo celovit sistem
vseživljenjske karierne orientacije na vseh ravneh izobraževanja, ki bo povezan
s sistemom državnega zavoda za zaposlovanje. Poklicno izobraževanje in
usposabljanje ni dovolj privlačno, da bi pritegnilo talentirane mlade. Mladi se raje vpisujejo v programe splošne izobrazbe, vendar
slovenska industrija ponuja predvsem zaposlitve, ki zahtevajo srednje- in
nizkokvalificirano delovno silo. To je privedlo do tega, da se vedno več
izobraženih mladih izseljuje[48]. Glavni izziv za poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti
na višji sekundarni ravni, je ustaviti upadanje števila vpisov in okrepiti
sodelovanje z delodajalci (tako pri določanju učnih načrtov kot pri
zagotavljanju vajeništev). Ta naloga od
vlade zahteva ciljno usmerjen načrt ukrepov, saj gospodarstvo večinoma
sestavljajo MSP, ki takega sistema ne morejo vzpostaviti sama. Spremembe Zakona
o višjem strokovnem izobraževanju, sprejete novembra 2013, so okrepile povezavo
med izobraževanjem in gospodarskimi subjekti[49]. Vlada namerava v letih 2016–2017 ponovno uvesti dvojni sistem
poklicnega usposabljanja, čeprav v nacionalnem reformnem programu niso navedeni
konkretni ukrepi v zvezi s to tematiko. Vendar je v nacionalnem reformnem
programu navedena zaveza vlade, da bo povečala financiranje štipendij za dijake
in študente, ki se pripravljajo na vstop v deficitarne poklice. Neusklajenost kvalifikacij
in potreb na trgu dela ter dolgo trajanje študija ostajata pomembna problema za
sektor višjega izobraževanja. Za osebe s terciarno
izobrazbo je manj verjetno, da jih bo organizacija, za katero so delali v
preteklosti[50],
zaposlila, univerzam pa je bila zagotovljena večja avtonomija pri določanju
študijskih vsebin. Izobraževalne institucije morajo učiti dodatne spretnosti in
znanja, kot so podjetniška znanja, študenti pa bi morali razmisliti o poklicih,
ki bolj ustrezajo potrebam na trgu dela. Trenutno se razpravlja o dodatnih
spremembah Zakona o visokem šolstvu, ki bi obravnavale kakovost in financiranje
univerz. Strožja opredelitev statusa študenta in vzpostavitev elektronske
evidence študentov bi morala prispevati k skrajšanju trajanja študija. Socialne politike Socialne razmere v Sloveniji
se še naprej slabšajo. Sprva je imela kriza samo
zmeren učinek na dohodek gospodinjstev, ker je sistem socialnega varstva dobro
deloval kljub razmeroma nizkim izdatkom za socialno varstvo (kot delež BDP). Ko
pa se je kriza nadaljevala, se je učinkovitost avtomatičnih stabilizatorjev
poslabšala in dohodek gospodinjstev je padel, kar je zmanjšalo zasebno
potrošnjo. To je deloma tudi posledica reforme socialne politike iz leta 2012,
ki je povečala usmerjena socialna nadomestila (kot so socialna pomoč, dodatna
nadomestila in otroški dodatek). Leta 2013 se je prejemanje socialne pomoči
ponovno povečalo, pri čemer je več kot 75 % upravičencev socialno pomoč
prejemalo več kot eno leto. Eden od najbolj ogroženih segmentov prebivalstva so
starejši, zlasti ženske. Rastoče razmerje med dolgom in dohodkom skupaj z vedno
manjšim varčevanjem kaže, da obstaja pritisk na dohodek in zadolženost
gospodinjstev. Kljub temu je zadolženost gospodinjstev v primerjavi z drugimi
državami članicami EU še vedno zelo nizka[51]. Ti trendi so privedli do povečanega tveganja revščine in
socialne izključenosti, spremembe pri obdavčenju pa naj bi še dodatno zmanjšale
razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Vendar zaradi potreb po konsolidaciji
javnih financ v nacionalnem reformnem programu niso predvideni nobeni ukrepi za
obravnavo teh vprašanj izven okvira sredstev kohezijske politike. Pri ohranjanju ustreznosti
pokojnin je bil dosežen omejen napredek. Pokojninska
reforma iz leta 2012 je uvedla nova pravila za izračun pokojninske osnove, s
čimer naj bi se zaustavilo postopno zniževanje pokojnin[52]. Glede na oceno pokojninske reforme iz leta 2012 je razlika med
povprečno pokojnino in povprečno plačo v letih 2012 in 2013 ostala bolj kot ne
konstantna, nadomestitvena stopnja pa se je leta 2013 stabilizirala. Vendar je
bilo usklajevanje pokojnin za leti 2014 in 2015 zamrznjeno in prejemanje
varstvenih dodatkov se je zaradi sprejetja socialne reforme leta 2012 močno
zmanjšalo, kar je povečalo tveganje revščine med starejšimi. Zato so bile
decembra 2013 sprejete spremembe reforme, da bi se omilili pogoji glede dohodka
in premoženja za upravičenost do socialnih nadomestil ter podaljšala
upravičenost do varstvenega dodatka za starejše. Konkretne informacije o finančnem
učinku teh sprememb na proračun še niso na voljo.
3.6.
Modernizacija javne uprave
Letni pregled rasti
iz leta 2014 navaja prednostne naloge na področju javne uprave, kot so boljše
storitve, izboljšanje poslovnega okolja in večja učinkovitost z boljšo
koordinacijo in sodelovanjem z deležniki. Slovenija mora obravnavati te izzive,
če želi izboljšati verodostojnost in zaupanje v javno upravo ter ustvariti
enostavnejše poslovno okolje. Glede na jesenski barometer 2013[53]
je zaupanje v nacionalne organe v Sloveniji zelo nizko. Na primer, zaupanje v
parlament (6 %) je med najnižjimi med vsemi državami članicami in državami
kandidatkami, vključenimi v raziskavo, zaupanje v vlado pa je drugo najnižje
(10 %). Učinkovitejše sodstvo Pri povečanju učinkovitosti pravosodnega
sistema je bil dosežen določen napredek. Reforma
vodenja sodnih postopkov na področju gospodarskega in civilnega prava je
izboljšala delovanje pravosodnega sistema, vendar so sodne obravnave še vedno
dolgotrajne. Nedavni pozitivni trendi v zvezi s sodnimi postopki v civilnih in
gospodarskih zadevah so se ohranili. Čas, potreben za izdajo sodne odločbe, se
je skrajšal s 431 dni leta 2010 na 348 dni leta 2013, število nerešenih zadev,
ki čakajo na obravnavo, pa se je zmanjšalo za 17 %. Sodišča so v letih 2012 in
2013 večinoma uspela rešiti več zadev, kot so jih prejela[54].
Kljub temu napredku zaostanki pri izvršilnih zadevah ostajajo veliki v
primerjavi z drugimi državami[55] in cilj, ki je bil določen v
nacionalnem reformnem programu iz leta 2013, ni bil dosežen. Trenutna
statistična metodologija, ki se uporablja za spremljanje izvršilnih zadev na
lokalnih sodiščih, ne prikazuje točnega stanja izvršilnega procesa. Elektronski
sistem za izvršbo verodostojnih dokumentov je še naprej omogočal hitro reševanje
zadev. Glede na nacionalni reformni program iz leta 2014 bodo uvedene spremembe
zakonodaje na področju izvršb za izboljšanje odločanja in učinkovitosti. Izzivi v zvezi z javno upravo Slovenija je prevzela pobudo
za uporabo e-uprave. Od leta 2015 se bo pri
poslovanju z javnimi organi uporabljalo samo še izdajanje elektronskih računov.
Računi v papirni obliki se ne bodo več sprejemali. V celoti operativna točka,
kjer je mogoče vse urediti na enem mestu, omogoča brezplačno spletno
registracijo podjetja. Vendar enotna kontaktna točka, vzpostavljena v okviru
direktive o storitvah, še zdaleč ni dokončana in zaenkrat še ne more
zaključevati postopkov prek spleta. Poleg tega prehod na e-naročanje še ni v
celoti zaključen. Leta 2012 je bil vzpostavljen elektronski portal, vendar
elektronskih prijav na razpise ni mogoče vlagati. Slovenija je ena redkih držav
članic EU, v katerih še vedno ni mogoče predložiti prijav na razpise v
elektronski obliki. Nova strategija naj bi
zmanjšala birokratske ovire za 25 % in s tem izboljšala zakonodajno in
poslovno okolje ter povečala konkurenčnost. Strategijo
sestavlja sklop ukrepov, ki so jih prispevali različni deležniki in naj bi se
izvedli na srednji rok. Te ukrepe je treba najprej prednostno razvrstiti, nato
pa spremljati njihovo izvajanje, da bo mogoče oceniti učinkovitost ukrepov
politike. Vendar vladi ni uspelo izvesti celovitega testa ustreznosti za MSP
(test je še vedno v pilotni fazi) glede možnega učinka predlaganih ukrepov na
majhna podjetja, to pa pomeni potencialno tveganje, da nova zakonodaja ne bo
naklonjena MSP. Razdrobljenost na občine in neučinkovitost uprave predstavljata
veliko breme za podjetja, saj dolgotrajni in dragi postopki prostorskega
načrtovanja ter zamude pri izdaji gradbenih dovoljenj pomembno ovirajo vstop v
slovensko poslovno okolje, tako za lokalne in zlasti tuje vlagatelje kot za
črpanje sredstev EU. Vlada se je v nacionalnem reformnem programu zavezala, da
bo zmanjšala birokratske ovire ter obremenitve za podjetja, vključno z
razrešitvijo problema dolgotrajnih postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj.
Vendar se problem razdrobljenosti na občine lahko odpravi samo z optimizacijo
javnih izdatkov in spremenjenim načinom financiranjem občin, kar bo nato
privedlo do združevanja manjših občin, ne pa z izčrpnim analiziranjem in
načrtovanjem najustreznejšega načina za združevanje občin. Če bi Slovenija
učinkovito uporabljala svoje vire, bi lahko zmanjšala stroške poslovanja in
spodbudila trgovino. Izziv za prihodnost je zagotoviti visoko
kakovost javnih storitev. Hitra menjava vlad ter številne menjave ministrov so negativno
vplivale na rezultate pri izvajanju politik na več ministrstvih, zlasti na
področju zdravstva. Ciljno usmerjena reorganizacija zdravstvenega sistema, ki
bi izkoristila notranje sinergije in zagotovila potrebne prihranke, je ena od
reform na seznamu vlade, ki še vedno čaka na obravnavo. Kljub vsej politični
retoriki se zdi, da ni veliko politične volje za odpravo nakopičenih problemov.
Slovenija je v zgodnjih fazah priprave celovite reforme javnega sektorja
(sprejeta naj bi bila do januarja 2015), s katero naj bi se zagotovila večja
kakovost in dostopnost storitev, in sicer s prenovo upravljanja človeških virov
ter strateškega načrtovanja pravnih, organizacijskih in postopkovnih vidikov.
Pripravljene so bile različne strategije, vendar je izvajanje nezadostno. Obstaja potreba po
zagotovitvi zadostnih upravnih zmogljivosti v službi za upravljanje sredstev
kohezijske politike, da se bodo lahko sredstva programov v celoti izkoristila. V letu 2014 se bodo
nakopičile dejavnosti, povezane z dvema programskima obdobjema. Organ
upravljanja bo treba okrepiti tako kadrovsko kot z vidika upravnih
zmogljivosti, da bo kos zahtevnim nalogam v zvezi z zaključkom obdobja
2007–2013 in začetkom obdobja 2014–2020. To bo zahtevalo posebno strokovno
znanje zlasti na področjih javnih naročil, državne pomoči in vodenja projektov,
da se bosta zagotovila skrbno spremljanje in racionalizacija projektov.
Potrebna je tudi močnejša vodilna vloga organa upravljanja v odnosu do drugih
ministrstev in občin, da se bodo zagotovile potrebne sistemske spremembe ter
omogočilo pravočasno reprogramiranje odločitev, kar bo privedlo do polnega
črpanja sredstev. Brez izboljšanega upravljanja kohezijske politike v Sloveniji
in brez obravnave ključnih ozkih grl (dolgotrajni postopki javnega naročanja in
izdaje dovoljenj) bi lahko bil učinek vseh prizadevanj ogrožen. Breme države
pri izvajanju kohezijske politike bi se lahko močno zmanjšalo, če bi se v večji
meri uporabljala tehnična pomoč v okviru operativnega programa. Slovenija ima
zaenkrat eno najnižjih stopenj dodelitve sredstev za tehnično pomoč med vsemi
državami članicami. Verodostojnost
javne uprave Slovenija
mora obnoviti kakovost in verodostojnost javne uprave, izboljšati upravljanje
strukturnih skladov in povečati transparentnost.
Slovenija se že drugo leto zapored sooča z ustavitvijo vmesnih plačil za
operativne programe zaradi obtožb o korupciji in sistemskih problemov v zvezi z
nadzorom. Komisija je marca 2014 ustavila izplačilo zahtevkov (v skupnem znesku
185 milijonov EUR) na podlagi revizije, ki jo je izvedla in s katero je
ugotovila pomanjkljivosti v revidiranih programih v Sloveniji. Te
pomanjkljivosti se nanašajo na upravljavske preglede na prvi stopnji, ki jih izvaja
organ upravljanja. Komisija je ugotovila tudi, da so odhodki na potrjenem
izkazu odhodkov povezani z resnimi nepravilnostmi pri uporabi pravil o javnih
naročilih. Iz
poročila EU o boju proti korupciji iz leta 2014 je razvidno, da so se politična
prizadevanja za odpravo korupcije zmanjšala[56]. V letih 2013–2014 je bilo veliko
pozornosti javnosti namenjene obtožbam o korupciji, vmešavanju politike in
dvomom o integriteti višjih uradnikov tako v javni upravi na državni in lokalni
ravni kot tudi v podjetjih v državni lasti. V javnomnenjski raziskavi
Eurobarometer 2013 o korupciji je 76 % vprašanih iz Slovenije (drugo
najvišje število v EU) menilo, da se je korupcija povečala, 88 % pa jih je
menilo, da je najlažji način za dostop do javnih storitev prek zvez in
poznanstev. V tem kontekstu mora Komisija za preprečevanje korupcije, ki je
sicer dosegla določene rezultate pri odkrivanju korupcije, ohraniti svojo
neodvisnost in vpliv. Vendar je nedavni postopek imenovanja vodstva Komisije za
preprečevanje korupcije omajal njen ugled in bil nedvoumno označen za
neustreznega. Napredek pri varovanju operativne neodvisnosti organov za boj
proti korupciji in organov tožilstva, specializiranih za boj proti finančnemu
kriminalu, ni bil zadosten, da bi se lahko vzpostavili učinkoviti sistemi za
boj proti korupciji v podjetjih v državni lasti ali pod državnim nadzorom ali
pri javnih naročilih in privatizacijskih postopkih. Še naprej so prisotne
vrzeli med pravnim in strateškim okvirom ter učinkovitim pregonom zaradi šibkih
mehanizmov nadzora tako na državni kot na razdrobljeni lokalni ravni. Pri
javnih naročilih so bile kljub omejenemu napredku pri doseganju
transparentnosti ugotovljene splošne pomanjkljivosti v sektorjih energetike,
gradbeništva, urbanističnega načrtovanja in zdravstva, kjer varovala pred
korupcijo ne delujejo, tudi zaradi tega, ker niso zaščiteni pred močnimi
političnimi vplivi. O obtožbah o korupciji se poroča tudi pri dodeljevanju
subvencij. Glede na Eurobarometer 2013 94 % slovenskih podjetij (največ v
EU) verjame, da konkurenco v njihovi državi ovira favoriziranje.
4.
Zaključki
Strukturne pomanjkljivosti
slovenskega gospodarstva vplivajo na njegove rezultate. Konsolidacija javnih financ ni bila v celoti izvedena. Veliko
povečanje javnega dolga v zadnjih letih, čeprav z razmeroma nizke ravni, bi
lahko predstavljalo pomemben vir dolgoročne ranljivosti. Ponovna vzpostavitev
naložbenih zmogljivosti in okrevanje slovenskega gospodarstva kot celote sta
počasnejša zaradi odlaganja finančnega prestrukturiranja uspešnih podjetij.
Zapletene povezave državnega lastništva omejujejo prilagajanje in izkrivljajo
dodeljevanje virov, zlasti pri novih naložbah. Na podlagi analize v tem
dokumentu je mogoče zaključiti, da je Slovenija pri izvajanju priporočil iz
leta 2013 dosegla določen napredek. Dosežen je bil znaten
napredek pri čiščenju bilanc stanja bank, vendar sta še vedno potrebna
nadaljnje prestrukturiranje in konsolidacija, da se bo zagotovila ponovna
dolgoročna vzdržnost sektorja. Ukrepi politike so vključevali preglede
kakovosti sredstev, obremenitvene teste, dokapitalizacijo bank v državni lasti
in prenos naložb. Trgi so pozitivno sprejeli hitro dokapitalizacijo s strani
vlade ter napovedano strategijo za prestrukturiranje, kar je razvidno iz
nedavnega znižanja donosov na državne obveznice. Vendar je bil napredek pri
konsolidaciji javnih financ, zaščiti dolgoročne vzdržnosti javnih financ,
prestrukturiranju podjetniškega sektorja, privatizaciji in izboljšanju
poslovnega okolja, omejen. Prednostne naloge iz
nacionalnega reformnega programa 2014 odražajo glavne izzive, ki so bili
opredeljeni v poglobljenem pregledu za Slovenijo iz leta 2014 in tem dokumentu
služb Komisije. Ti ukrepi kažejo na več kot dobrodošla prizadevanja
za reforme, ki bi lahko pripomogle k uspešnemu reševanju izzivov, s katerimi se
srečuje Slovenija, če bodo dosledno in pravočasno izvedene. V programu stabilnosti je
potrjena zavezanost Slovenije, da do leta 2015 odpravi čezmerni primanjkljaj v
skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter do leta 2017 doseže
strukturno uravnotežen proračunski položaj.
Poleg tega vsebuje podrobnosti načrtovanega ukrepanja glede dolga do leta 2018,
ki naj bi ves čas programa ostal nad referenčno vrednostjo 60 % BDP. Več
podrobnosti o nadaljnjih ukrepih za konsolidacijo javnih financ, potrebnih za
trajnostno doseganje navedenih ciljev programa, bi še dodatno povečalo
zanesljivost dokumenta.
Pregled napredka
Zaveze iz leta 2013 || Povzetek ocene[57] Priporočila za Slovenijo Priporočilo 1: V letu 2013 in v prihodnjih letih izvajati in okrepiti proračunsko strategijo, podprto z dovolj natančno določenimi strukturnimi ukrepi, da se bosta na vzdržen način zagotovila odprava čezmernega primanjkljaja do leta 2015 in izboljšanje strukturnega salda, določeno v priporočilu Sveta glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Po odpravi čezmernega primanjkljaja izvajati strukturno prilagajanje, ki bo Sloveniji omogočilo, da bo srednjeročni cilj, ki bi moral biti določen v skladu s Paktom za stabilnost in rast, dosegla do leta 2017. Trajna odprava fiskalnih neravnotežij zahteva izvajanje ambicioznih strukturnih reform, ki bi povečale sposobnost prilagajanja gospodarstva ter potencial za rast in zaposlovanje. Ohranjati rasti naklonjeno potrošnjo, sprejeti ukrepe za večje izpolnjevanje davčnih obveznosti in na strani odhodkov izvesti ukrepe, podprte s sistematičnimi pregledi javnih izdatkov na vseh ravneh države. Da se bo povečala verodostojnost konsolidacije, do konca leta 2013 zaključiti sprejetje pravila o uravnoteženih javnih financah v strukturnem smislu, narediti srednjeročni proračunski okvir zavezujoč, vseobsegajoč in pregleden ter okrepiti vlogo neodvisnih teles, ki nadzorujejo fiskalno politiko. Sprejeti ukrepe za postopno zmanjšanje pogojnih obveznosti države. || Slovenija je dosegla omejen napredek pri izvajanju priporočila 1: · Slovenija je dosegla omejen napredek pri zagotavljanju fiskalne vzdržnosti. Potem ko je bil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem podaljšan do leta 2015, je vlada izvedla več strukturnih reform tako na strani prihodkov (povečanje stopenj DDV z julijem 2013 in drugih dajatev) kot na strani odhodkov (nominalne plače v javnem sektorju so se poleg 3-odstotnega znižanja junija 2012 leta 2013 še dodatno začasno znižale za 1,25 %, prav tako so se znižala nekatera nadomestila). Komisija je potrdila, da je osnutek proračuna za obdobje 2014–2015 v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast, čeprav brez manevrskega prostora. Konsolidacija javnih financ napreduje počasi, predvsem z reformami za povečanje prihodkov in podrobno revizijo odhodkov. · Slovenija je dosegla omejen napredek pri zagotovitvi trajne odprave fiskalnih neravnotežij. Maja 2013 je bila slovenska ustava spremenjena tako, da zagotavlja podlago za pravilo o uravnoteženih javnih financah. Določeno je bilo, da bo zakon o fiskalnem pravilu, ki naj bi podrobno določal uporabljene pojme in mehanizme, sprejet v roku šestih mesecev (do novembra 2013), vendar se s sprejetjem zakona zamuja. Priporočilo 2: Okrepiti dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema v obdobju po letu 2020 z nadaljnjo prilagoditvijo vseh ustreznih parametrov, vključno z navezavo zakonsko predpisane upokojitvene starosti na podaljšanje življenjske dobe, hkrati pa ohranjati zadostno raven pokojnin. Omejiti s staranjem prebivalstva povezane stroške dolgotrajne oskrbe in izboljšati dostop do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu, izboljšanjem usmerjanja nadomestil ter povečanjem preventive za zmanjšanje invalidnosti/odvisnosti. || Slovenija je dosegla omejen napredek pri izvajanju priporočila 2: · Slovenija je dosegla omejen napredek pri zagotavljanju vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema. Pokojninska reforma se je pričela januarja 2013, njen cilj pa je bil zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema na srednji rok. Ocena reforme, ki je pokazala prve pozitivne rezultate, je bila predstavljena aprila 2014. Z belo knjigo (pričakuje se do konca leta 2014) se bo odprlo javno posvetovanje o dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2020. Razen ocene niso bili sprejeti nobeni drugi ukrepi. · Slovenija je dosegla omejen napredek pri reformi sistema dolgotrajne oskrbe: zakonodaja naj bi bila sprejeta pred koncem leta 2014. Vendar obstaja tveganje, da se bo z zakonom zamudilo, ker je povezan z reformo sistema zdravstvenega zavarovanja (njegovega financiranja) ter pregledom javne porabe v sektorju zdravstva, o katerem potekajo pogajanja s Svetovno banko. Razprave potekajo že od leta 2002 in pričakovanja, da bo zakon dokončan v letu 2014, so majhna. · Močno povečanje javnega dolga (pomladanska napoved: 80,4 % v letu 2014) vodi do novih izzivov in tveganj, ki zahtevajo trajne ukrepe politike, da se bo zagotovila vzdržnost dolga. Priporočilo 3: Zagotoviti, da trendi na področju plač, vključno z minimalno plačo, podpirajo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. Skrbno spremljati učinke nedavne reforme trga dela in po potrebi opredeliti področja, na katerih so potrebni dodatni ukrepi, da se bo spodbujalo ustvarjanje delovnih mest in odpravila segmentacija trga dela, vključno z regulacijo študentskega dela. Sprejeti nadaljnje ukrepe za povečanje zaposlenosti med mladimi s terciarno izobrazbo, starejšimi in nizkokvalificiranimi osebami z osredotočenjem sredstev na potrebam prilagojene ukrepe aktivne politike zaposlovanja, hkrati pa izboljšati njihovo učinkovitost. Odpraviti neusklajenost kvalifikacij in potreb na trgu dela s povečanjem privlačnosti zadevnega poklicnega izobraževanja in programov usposabljanja ter z nadaljnjim sodelovanjem z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pri ocenjevanju potreb na trgu dela. || Slovenija je dosegla omejen napredek pri izvajanju priporočila 3: · Slovenija je dosegla omejen napredek pri zagotavljanju, da gibanja plač podpirajo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. Zakon o minimalni plači se ni spremenil; minimalna plača zdaj znaša 789,15 EUR in je usklajena z inflacijo. Socialni partnerji so se znašli v slepi ulici, vlada pa še naprej ni ukrepala. Pogajanja o novem socialnem sporazumu, ki predvideva celosten pristop k stroškom dela, potekajo. Bruto plače so se leta 2013 nekoliko znižale, predvsem kot posledica omejevanja plač v javnem sektorju, medtem ko so plače v nemenjalnem sektorju še naprej rasle. · Slovenija je dosegla določen napredek pri reformi trga dela. Reforma je bila sprejeta maja 2013, njena ocena pa je bila pripravljena aprila 2014 in je pokazala prve pozitivne trende. Zakon o študentskem delu naj bi bil sprejet do poletja 2014. Zakon uvaja prispevke za socialno varstvo, zaradi česar bo študentsko delo dražje. Nejasno je, kakšen bi bil učinek na položaj mladih diplomantov na trgu dela. Osnutek spremembe Zakona o visokem šolstvu naj bi zaostril pogoje za pridobitev statusa študenta. Vendar časovni razpored za sprejetje tega zakona ni jasen. · Slovenija je dosegla omejen napredek pri izvajanju prilagojenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja; politika naj bi bila osredotočena predvsem na mlade brezposelne (do 30. leta starosti) z uporabo jamstev za mlade (akcijski načrt sprejet januarja 2014). Uvedeni so bili nekateri prilagojeni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, vendar je treba še ugotoviti, kako učinkoviti so. · Slovenija je dosegla omejen napredek pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter pri razvoju načinov za sodelovanje z deležniki pri ocenjevanju potreb na trgu dela. Priporočilo 4: Izvesti ustrezne ukrepe, ob pomoči evropskih partnerjev, za najem neodvisnega zunanjega svetovalca do junija 2013, ki bo opravil pregled kakovosti sredstev bank v celotnem sistemu. Te ukrepe zaključiti v letu 2013 in zagotoviti hitrejši napredek v primeru dveh bank, ki sta že predmet postopka državne pomoči, da se bo pospešilo čiščenje njunih bilanc stanja. Biti pripravljena zagotoviti dodaten kapital, če bi se pri prenosu sredstev ali pri pregledu kakovosti sredstev odkrili dodatni primanjkljaji. Vsi ukrepi, vključno z objektivnimi ocenami kapitalskih potreb, prenosom sredstev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), programom za zavarovanje premoženja in operativno izvedbo ukrepov prestrukturiranja, bi se morali izvesti ob polnem spoštovanju pravil o državni pomoči, če je ta vključena. Hkrati do marca 2014 razviti in nato izvesti celostno sektorsko strategijo za zagotovitev upravljanja prestrukturiranih bank po neodvisnem načelu (arm's length), da bi se znatno izboljšali korporativno upravljanje, upravljanje tveganj in dobičkonosnost v sektorju, tudi s konsolidacijo, kadar je to primerno. Hitro nadaljevati s pripravami za napovedano privatizacijo NKBM in do septembra 2013 pripraviti ambiciozen časovni načrt za odprodajo neposrednih in posrednih državnih deležev v bankah. || Slovenija je dosegla znaten napredek pri izvajanju priporočila 4: · Slovenija je v celoti upoštevala priporočilo v zvezi z neodvisnim pregledom kakovosti sredstev bank in obremenitvenimi testi, ki so se izvedli v drugi polovici leta 2013 in so zajemali 70 % bančnega sektorja. Rezultati so bili objavljeni 12. decembra 2013. Prenosi slabih posojil so se izvedli po tem, ko je Komisija odobrila načrte prestrukturiranja in državno pomoč za NLB in NKBM (18. decembra 2013). Slovenija se je v zameno zavezala, da bo v celoti privatizirala NKBM in 75 % NLB. Na odobritev državne pomoči za tretjo največjo banko, Abanko, se še čaka, dokler Komisija ne odobri načrta prestrukturiranja, ki je bil poslan v sredini februarja 2014. · Slovenija je v celoti upoštevala priporočilo o dokapitalizaciji bank. Na podlagi rezultatov pregleda in testov je država decembra 2013 zagotovila skupno 3,2 milijarde EUR. · Slovenija ni dosegla nobenega napredka v zvezi s stanjem v Družbi za upravljanje terjatev bank. Ta je sicer operativna, vendar nima strategije za upravljanje naložb in poslovnega načrta. · Slovenija je dosegla omejen napredek pri privatizaciji NKBM (ki naj bi bila zaključena do konca leta 2014). Priporočilo 5: Do konca leta 2013 pregledati regulativni okvir za banke in na osnovi tega pregleda povečati nadzorne zmogljivosti, transparentnost in statistična razkritja. || Slovenija je dosegla omejen napredek pri izvajanju priporočila 5: · Slovenija je v celoti upoštevala priporočilo o pregledu regulativnega okvira bank do konca leta 2013. Kljub temu se zdi, da se rezultati pregleda kakovosti sredstev in obremenitvenih testov ne upoštevajo v zadostni meri. Banka Slovenije je sporočila, da bo pripravila poročilo, ki bo določalo nadaljnje ukrepe, ki jih je treba sprejeti. · Slovenija ni dosegla nobenega napredka pri povečanju nadzornih zmogljivosti, transparentnosti in statističnih razkritij. Kljub temu, da je 1. januarja 2014 začela veljati direktiva CRD IV, slovenski organi niso sprejeli potrebne zakonodaje (sprejetje se načrtuje pred poletjem 2014). Priporočilo 6: Pospešiti reformo reguliranih storitev in pri tem znatno zmanjšati ovire za vstop v te poklice. Izboljšati poslovno okolje, vključno z zagotovitvijo neodvisnosti Javne agencije RS za varstvo konkurence ter zagotovitvijo njenega zadostnega in neodvisnega financiranja. || Slovenija je dosegla omejen napredek pri izvajanju priporočila 6: · Slovenija je pri obravnavi reguliranih poklicev dosegla določen napredek; število teh poklicev se je zmanjšalo s 323 na 262. Slovenski organi so tudi poenostavili postopek za pridobitev dovoljenja za poslovanje. · Slovenija ni dosegla nobenega napredka pri izboljšanju poslovnega okolja (zlasti pri racionalizaciji in skrajšanju časa, potrebnega za pridobitev potrebnih dovoljenj za poseg v prostor in gradbenih dovoljenj, ki so trenutno ena od najpomembnejših ovir za neposredne tuje naložbe). · Slovenija ni dosegla nobenega napredka pri zagotovitvi zadostnega in neodvisnega financiranja Javne agencije RS za varstvo konkurence, katere proračun se je leta 2014 zmanjšal za 10 %, hkrati pa je predmet upravnih preiskav in intenzivnega predhodnega proračunskega nadzora s strani Ministrstva za finance. Priporočilo 7: Nadgraditi dosedanja prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah ter števila primerov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje. || Slovenija je dosegla določen napredek pri izvajanju priporočila 7: · Slovenija je dosegla določen napredek pri skrajšanju trajanja sodnih postopkov: čas, potreben za izdajo sodne odločbe, se je skrajšal, in sodni zaostanki v civilnih in gospodarskih zadevah so se zmanjšali, kar je posledica reforme vodenja sodnih postopkov (npr. projekt Triaža) in drugih pobud. Vendar so postopki še vedno dolgotrajni in isti kazalniki niso pokazali pozitivnih trendov pri izvršilnih zadevah. Priporočilo 8: V okviru načrtovane strategije vlade, ki naj bi bila končana do septembra 2013, v skladu z ekonomskimi merili razvrstiti sredstva države v ključna in neključna z namenom odprodaje neključnih sredstev. Zagotoviti, da bo Slovenski državni holding (SDH) pravočasno popolnoma operativen ter prenesti lastništvo in upravljanje vseh deležev na SDH, pri tem pa po možnosti izključiti tiste, ki so na seznamu za takojšnjo privatizacijo. Zagotoviti profesionalno upravljanje SDH od samega začetka, pri tem po možnosti vključiti mednarodne strokovnjake, in jasno opredeljeno neodvisno (arm's length) razmerje z vpletenimi podjetji. Za ključne deleže razviti strategije, specifične za posamezne sektorje, da se bosta izboljšala dobičkonosnost in korporativno upravljanje. Uvesti obvezen in javno dostopen register imenovanj v upravne odbore in nadzorne svete podjetij v državni lasti z zahtevami po razkritju interesov. Zagotoviti, da regulativni okvir spodbuja odprodajo neključnih sredstev države in da postanejo upravne ovire čim manjše. || Slovenija je dosegla omejen napredek pri izvajanju priporočila 8: · Slovenija je dosegla omejen napredek v zvezi s Slovenskim državnim holdingom. Parlament je konec marca 2014 sprejel nov zakon. Zakon daje vladi pooblastilo, da predloži strategijo za Slovenski državni holding v treh mesecih od začetka veljavnosti zakona (tj. julija 2014). Priporočilo 9: Opredeliti in začeti delo pri odpravi vseh obstoječih pravnih in upravnih ovir za vzdržno prestrukturiranje prezadolženih/premalo kapitaliziranih podjetij, ki so kljub temu sposobna uspešnega poslovanja, s pomočjo tržno usmerjenih rešitev. V tem okviru izvesti ukrepe za zagotovitev zadostne delitve bremen v zasebnem sektorju, da se bodo povečale zasebne naložbe, vključno s tujimi neposrednimi naložbami, in v procesu prestrukturiranja dosegla večja učinkovitost v podjetjih v težavah. Do septembra 2013 sprejeti potreben pravni okvir za izvensodno prestrukturiranje in pri tem zagotoviti, da je skladen z obstoječimi določbami o insolventnosti, ter zagotavlja spodbude tako za upnike kot za delničarje, da se bodo odločali za sprejemanje izvensodnih dogovorov o prestrukturiranju. Izboljšati izvrševanje postopkov zaradi insolventnosti v gospodarskih družbah in sodne poravnave, vključno s hitrim reševanjem sodnih zadev v zvezi s stečajnimi postopki, ki čakajo na obravnavo, da bo vrednost izterjanih sredstev čim večja ter da se bo spodbudilo hitro in učinkovito reševanje slabih posojil. || Slovenija je dosegla določen napredek pri izvajanju priporočila 9: · Slovenija ni dosegla nobenega napredka pri zagotovitvi prestrukturiranja gospodarstva in povečanja zasebnih naložb, zlasti neposrednih tujih naložb. · Določen napredek je dosegla s sprejetjem več sprememb zakona o insolventnosti, pri čemer je med drugim uvedla postopek preventivnega prestrukturiranja (v fazi pred insolventnostjo) ter postopek poenostavljene prisilne poravnave. Učinek reforme je treba še oceniti, saj je še v veliki meri nepreizkušena. Število slabil posojil v podjetniškem sektorju se je znatno povečalo. Slovenija je dosegla omejen napredek pri odpravi sodnih zaostankov in trajanju postopkov, ki jih ureja zakon o insolventnosti. Evropa 2020 (nacionalni cilji in napredek) Cilj področja politike || Napredek Stopnja zaposlenosti (%): 75 % || Ker je stopnja zaposlenosti v letu 2012 (68,3 %) v primerjavi z letom 2011 (68,4 %) stagnirala , se je Slovenija oddaljila od cilja. Cilj za raziskave in razvoj: 3 % || V obdobju 2007–2012 se je intenzivnost raziskav in razvoja letno povečevala za 12,7 % in leta 2012 dosegla 2,8 % (2,6 % v zasebnem sektorju in 0,64 % v javnem sektorju). Slovenija je na poti, da doseže zastavljeni cilj do leta 2020. Cilj za emisije toplogrednih plinov: +4 % v primerjavi z letom 2005 || Slovenija je na poti, da doseže cilj glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS). Emisije toplogrednih plinov naj bi se do leta 2020 povečale za 4 % (v primerjavi z letom 2005)[58]. Emisije toplogrednih plinov, ki niso vključene v sistem ETS, so se med letoma 2005 in 2012 zmanjšale za 1 %. Slovenija še naprej izstopa zaradi visokih stopenj emisij CO2, predvsem v prometu in gospodinjstvih, kjer je ogljična intenzivnost ena najvišjih v EU. Cilj za energijo iz obnovljivih virov: 25 % Delež energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju: 10 % || Delež energije iz obnovljivih virov je leta 2012 dosegel 20,2 % v primerjavi z 19,4 % leta 2011. Delež energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju je leta 2012 dosegel 2,9 % v primerjavi z 2,1 % leta 2011. Cilj za energetsko učinkovitost: prihranek v višini 10 809 GWh Do leta 2020: 7,31 milijona ton ekvivalenta nafte (Mtoe) porabe primarne energije in 5,1 Mtoe porabe končne energije. || Slovenija je določila okviren cilj za energetsko učinkovitost v višini 7,31 Mtoe porabe primarne energije in 5,1 Mtoe porabe končne energije do leta 2020. Slovenija je Komisijo uradno obvestila o načrtih za izvajanje člena 7 direktive o energetski učinkovitosti. Cilj za zgodnje opuščanje šolanja: 5 % || Cilj je bil dosežen. Odstotek oseb, ki so predčasno opustile šolanje, je padel s 5,6 % v letu 2006 na 3,9 % v letu 2013. Cilj za terciarno izobraževanje: 40 % || Delež vključenih v terciarno izobraževanje se je nenehno povečeval in leta 2013 dosegel zastavljeni cilj (40,1 %). Cilj za zmanjšanje števila prebivalcev, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti: 40 000 (glede na 360 000 leta 2008) || Število prebivalcev, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, ki je sicer še vedno močno pod povprečjem EU, se je med letoma 2010 in 2012 precej povečalo, in sicer s 366 000 leta 2010 na 392 000 leta 2012. To kaže, da se Slovenija oddaljuje od cilja.
Priloga
Standardne tabele Tabela
I. Makroekonomski kazalniki Tabela II. Primerjava makroekonomskih
gibanj in napovedi Tabela III. Struktura prilagoditve
proračuna Tabela IV. Dinamika dolga Tabela V.
Kazalniki stabilnosti Tabela VI. Kazalniki obdavčitve Tabela VII. Kazalniki finančnih trgov Tabela VIII. Kazalniki trga dela in
socialni kazalniki Tabela IX. Kazalniki uspešnosti in
politike proizvodnih trgov Tabela
X. Zelena rast
Seznam
kazalnikov, uporabljenih v okviru 4, o potencialnem učinku strukturnih reform
na rast. Marže v sektorju končnih proizvodov: Marža je
razlika med prodajno ceno in stroškom proizvoda/storitve. Za marže v sektorju
končnih proizvodov se uporabljajo približki na podlagi marž v izbranih
storitvenih sektorjih (transport in skladiščenje, pošta in telekomunikacije,
dobava električne energija, plina in vode, hotelirstvo in gostinstvo ter
finančno posredovanje, vendar brez nepremičninskega sektorja ter sektorja
posojanja strojev in opreme in drugih poslovnih dejavnosti[59]). Vir: Ocena služb Komisije z uporabo metodologije
Roeger, W. (1995), Can imperfect Competition explain the Difference between
primal and dual Productivity?, Journal of Political Economy l.
103(2) str. 316–30, na podlagi podatkov EUKLEMS za obdobje 1996–2007. Stroški vstopa: Strošek
ustanovitve podjetja v sektorju vmesnih proizvodov kot delež dohodka na
prebivalca. Za sektor vmesnih proizvodov se v modelu uporablja približek na
podlagi proizvodnega sektorja. Vir: Svetovna banka, podatkovna zbirka Doing
Business, www.doingbusiness.org. Podatki za leto 2012. Implicitna davčna stopnja na potrošnjo:
Opredeljena kot skupni davki na potrošnjo deljeno z vrednostjo zasebne
potrošnje. V simulacijah se uporablja kot približek za prenos obdavčitve z dela
na posredne davke. Implicitne davčne stopnje na potrošnjo se povečajo (s čimer
se razpolovi razlika v primerjavi z najuspešnejšimi državami), davčne stopnje
na delo pa se zmanjšajo, tako da je skupni učinek predhodno proračunsko
nevtralen. Vir: Evropska komisija, Taxation trends in the
European Union, izdaja iz leta 2013, Luksemburg, 2013. Podatki za leto
2011. Deleži visokokvalificiranih in
nizkokvalificiranih delavcev: Delež visokokvalificiranih delavcev se
poveča, delež nizkokvalificiranih delavcev se zmanjša (s čimer se razpolovi
razlika v primerjavi z najuspešnejšimi državami). Nizkokvalificirani delavci
ustrezajo stopnjam izobrazbe 0–2 po klasifikaciji ISCED; visokokvalificirane
delavce predstavljajo znanstveniki (v matematiki in računalništvu, inženiringu,
proizvodnji in gradbeništvu). Preostali so srednje kvalificirani. Vir: EUROSTAT. Podatki za leto 2012 ali zadnji
razpoložljivi. Stopnja neudeležbe žensk na trgu dela: Delež
delovno sposobnih žensk, ki nimajo plačane zaposlitve oziroma ne iščejo plačane
zaposlitve, v skupnem številu delovno sposobnih žensk. Vir: EUROSTAT. Podatki za leto 2012 ali zadnji
razpoložljivi. Stopnja neudeležbe nizkokvalificiranih
moških na trgu dela: Delež nizkokvalificiranih delovno
sposobnih moških, ki nimajo plačane zaposlitve oziroma ne iščejo plačane
zaposlitve, v skupnem številu delovno sposobnih moških. Vir: EUROSTAT. Podatki za leto 2012 ali zadnji
razpoložljivi. Stopnja neudeležbe starejših (55–64 let)
na trgu dela: Delež prebivalstva starosti 55–64 let, ki nima
plačane zaposlitve oziroma ne išče plačane zaposlitve, v skupnem prebivalstvu
starosti 55–64 let. Vir: EUROSTAT. Podatki za leto 2012 ali zadnji
razpoložljivi. Aktivna politika zaposlovanja:
Izdatki za aktivno politiko zaposlovanja kot delež BDP, deljen z deležem
brezposelnih v prebivalstvu. Vir: EUROSTAT. Podatki za leto 2011 ali zadnji
razpoložljivi. Nadomestitvena stopnja za brezposelnost: Delež
dohodka delavca v času zaposlitve, ki ga izplača sistem nadomestil za
brezposelne. Povprečje neto nadomestitvenih stopenj v 60 mesecih
brezposelnosti. Vir:
OECD, Benefits and Wages Statistics. www.oecd.org/els/benefitsandwagesstatistics.htm. Podatki
za leto 2012. [1] COM(2013) 800 final. [2] COM(2013) 790 final. [3] Poleg 16 držav članic, opredeljenih v poročilu o mehanizmu
opozarjanja, je bila za poglobljeni pregled izbrana tudi Irska, in sicer po
odločitvi Sveta, da bi morala biti po uspešnem zaključku programa finančne
pomoči ponovno v celoti vključena v redni okvir nadzora. [4] http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/csr2014/nrp2014_slovenia_sl.pdf. [5] http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/mediji/2014/program_stabilnosti_2014.pdf. [6] Ciklično
prilagojeni saldo brez enkratnih in začasnih ukrepov, ki so ga službe Komisije
ponovno izračunale na podlagi informacij, predloženih v programu, z uporabo
skupno dogovorjene metodologije. [7] Zakon mora vsebovati opredelitve prihodkov in
odhodkov, sektorja država, strukturnega salda ter sestave in pristojnosti
fiskalnega sveta. Navedena mora biti odstopna klavzula, opredeljena bistvena
odstopanja od srednjeročnega cilja ali poteka približevanja temu cilju ter
določeni načini za sprožitev povezanega korektivnega mehanizma. Poleg tega mora
Državni zbor potrebno zakonodajo sprejeti z dvotretjinsko večino. [8] Glej tabelo 5 v Prilogi. Kazalnik vrzeli v srednjeročni vzdržnosti
(S1) kaže strukturno prilagajanje, ki je potrebno na začetku, v smislu
enakomernega izboljševanja strukturnega primarnega salda do leta 2020 in
njegovega vzdrževanja v naslednjem desetletju, da bo leta 2030 delež dolga
ponovno znašal 60 % BDP, vključno s financiranjem morebitnih dodatnih
odhodkov do ciljnega datuma zaradi staranja prebivalstva. Za oceno razsežnosti
izziva na področju vzdržnosti so uporabljene naslednje mejne vrednosti: (i) če
je vrednost S1 nižja od nič, se državi pripiše nizko tveganje, (ii) če je
potrebno strukturno prilagajanje primarnega salda do 0,5 o.t. BDP na leto do
leta 2020 po zadnjem letu, zajetem v jesensko napoved iz leta 2013 (leto 2015),
(kar kaže kumulativno prilagajanje v višini 2,5 o.t.), se državi pripiše
srednje tveganje, (iii) če pa je višje od 2,5 (kar pomeni, da je potrebno
strukturno prilagajanje nad 0,5 o.t. BDP na leto), se ji pripiše visoko
tveganje. [9] Glej tabelo 5 v Prilogi. Kazalnik vrzeli v dolgoročni vzdržnosti (S2)
kaže začasno in stalno prilagajanje, ki sta potrebna za spoštovanje medčasovne
proračunske omejitve, vključno s stroški staranja prebivalstva. Kazalnik S2 ima
dve komponenti: i) začetni proračunski položaj (IBP), ki kaže vrzel do
primarnega salda za stabilizacijo dolga, in ii) dodatno prilagajanje, ki je
potrebno zaradi stroškov staranja prebivalstva. Glavna predpostavka pri
izpeljavi S2 je, da je rast deleža dolga v neomejenem časovnem obdobju vezana
na obrestni razmik (tj. razliko med rastjo nominalne in realne obrestne mere),
kar torej ne pomeni nujno, da bo delež dolga padel pod referenčno vrednost
60 % iz Pogodbe EU. Za
kazalnik S2 so bile uporabljene naslednje mejne vrednosti: (i) če je vrednost
S2 nižja od 2, se državi pripiše nizko tveganje, (ii) če je med 2 in 6, se ji
pripiše srednje tveganje in (iii) če je višja od 6, se ji pripiše visoko
tveganje. [10] Stroški staranja prebivalstva zajemajo dolgoročne napovedi javnih
odhodkov, povezanih s starostjo prebivalstva, za pokojnine, zdravstvo,
dolgotrajno oskrbo, izobraževanje in nadomestila za brezposelnost. Glej
Poročilo o staranju iz leta 2012. [11] Glede na nacionalni reformni program 2014–2015 in ocene učinkov
pokojninske reforme (april 2014) se je v letu 2013 na novo upokojilo
15 512 ljudi, kar je skoraj 40 % manj kot v letu 2012 (25 262). [12] RTV Slovenija 1 je 5. aprila 2014 poročala o javnem naročilu za
zdravilo za redčenje krvi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec (http://www.rtvslo.si/zdravje/video-varcevanje-v-zdravstvu-v-praksi-direktor-bolnisnice-kar-k-proizvajalcu/333911).
Dva domača distributerja (Salus in Kemofarmacija) sta oddala skoraj enaki
ponudbi v višini 200 643 EUR in 199 973 EUR, francoski proizvajalec
Sandofi-Aventis pa je predložil neposredno ponudbo, ki je bila v vrednosti
19 546 EUR 10-krat nižja. [13] http://www.stat.si/eng/novica_prikazi.aspx?id=4526. [14] COM(2013) 374 final. [15] Pregled je zajel 70 % bančnega sistema in sodelujoče banke so
zagotovile posamične podatke za dva milijona posojil in 14 000 postavk
premoženja, s katerimi so bila ta posojila zavarovana. Pregled kakovosti aktive
je zajel rezultate 4 235 pregledov posameznih spisov o posojilih ter oceno
15 358 cenitev nepremičnin, ki so jih opravile neodvisne tretje osebe.
Izvedbo je usklajeval in nadziral usmerjevalni odbor, sestavljen iz
predstavnikov Banke Slovenije, Ministrstva za finance, mednarodnih svetovalcev
ter opazovalcev iz Evropske komisije, ECB in EBA. [16] Glej: Slovenia – Review of progress on policy measures relevant for
the correction of macroeconomic imbalances, European Commission (20.
februar 2014). [17] Več podrobnosti je na voljo na: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1276_sl.htm. [18] Glej okvir 3.2 v poglobljenem pregledu za leto 2014 (COM(2014) 150
final). [19] Več podrobnosti je v sporočilu za javnost „Banka Slovenije in Vlada Republike
Slovenije predstavili rezultate stresnih testov“ z dne 12. decembra
2013, ki je na voljo na: https://www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=16218&MapaId=137#16218. [20] Vse podatke je zagotovilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. [21] Slovenia: State-Owned and State-Controlled Enterprises, S.
Georgieva in D. M. Riquelme (junij 2013). [22] Domadenik et al., Political connections and productivity of firms:
micro evidence of legal corruption. [23] Pogodba o prodaji Heliosa je bila podpisana
oktobra 2013, pogodba o prodaji Fotone pa konec januarja 2014. [24] Tabela 2 v Slovenia – Review of progress on policy measures
relevant for the correction of macroeconomic imbalances, Evropska komisija
(20. februar 2014). [25] Glej: http://www.oecd.org/eco/reform/indicatorsofproductmarketregulationhomepage.htm. [26] Glede na poročilo Doing Business za leto 2014 so zaradi
dolgotrajnosti postopkov tri najbolj problematične ovire za poslovanje gradbena
dovoljenja, registracija nepremičnin in plačevanje davkov, saj je za pridobitev
gradbenega dovoljenja potrebnih 182 dni (povprečje OECD je 147,1 dneva), za
registracijo nepremičnine 109,5 dneva (povprečje OECD je 24,1 dneva), za
izpolnitev davčne napovedi pa je potrebnih 260 ur (povprečje OECD je 175 ur). [27] Glej: http://www.oecd.org/innovation/oecdreviewsofinnovationpolicyslovenia.htm.
[28] Nov
kazalnik, ki ga je predlagala Komisija. Slovenija se uvršča na 14. mesto, pri
čemer kaže različne rezultate v posameznih elementih: zelo dobre rezultate
dosega pri izvozu srednje- in visokotehnoloških proizvodov, pri na znanju
temelječih tržnih storitvah pa je situacija ravno obratna. Zaposlenost v hitro
rastočih inovativnih podjetjih je razmeroma nizka. http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/qr_euro_area/2013/pdf/qrea4_section_2_en.pdf [29] Sistem raziskav in inovacij v Sloveniji ima očitne pomanjkljivosti pri
komercializaciji znanja (3,1 patenta na milijardo EUR BDP, medtem ko povprečje
EU znaša 3,9) in kakovosti raziskav (samo 7 % citiranih znanstvenih objav
v primerjavi z 11 % na ravni EU). [30] Znesek bančnih posojil domačim nebančnim sektorjem se je v prvih
enajstih mesecih leta 2013 zmanjšal za 1,9 milijarde EUR, kar je skoraj
trikrat toliko kot v istem obdobju leta 2012. Vir: UMAR, Ekonomsko ogledalo,
december 2013. [31] Glej program SID banke za financiranje v višini 333 milijonov EUR.
Črpanih je bilo samo 16 milijonov EUR. [32] Marža v sektorju končnih proizvodov je razlika med prodajno ceno in
stroškom proizvoda/storitve. Strošek vstopa je strošek ustanovitve podjetja v
sektorju vmesnih proizvodov. Implicitna davčna stopnja na potrošnjo je
približek za prenos obdavčitve z dela na posredne davke. Nadomestitvena stopnja
za brezposelnost je % dohodka delavca, preden je postal brezposeln, ki ga
izplača sistem nadomestil za brezposelne. Za podrobno
razlago kazalnikov glej Prilogo. [33] Za podrobno obrazložitev
mehanizmov prenosa v scenarijih reform glej: Evropska komisija (2013), The
growth impact of structural reforms, poglavje 2 v Četrtletnem poročilu o
območju evra št. 4, december 2013, Bruselj; http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/qr_euro_area/2013/pdf/qrea4_section_2_en.pdf. [34] Med letoma 2002 in 2013 so skupni neposredni stroški sedmih poplav
znašali 1 500 milijonov EUR; Study on economic and social benefits of
environmental protection and resource efficiency related to the European
Semester, februar 2014, Risk & Policy Analysts Limited. [35] Evropska komisija, European Economy, Energy Economic Developments
in Europe, 1/2014. [36] Slovenija je
povečala delež obnovljive energije z 19,4 % leta 2011 na 20,2 % leta 2012;
delež obnovljivih virov energije, uporabljenih v prometnem sektorju, se je
povečal z 2,1 % leta 2011 na 2,9 % leta 2012. [37] Flash
Eurobarometer 381: SMEs, resource efficiency and green markets, poročilo,
terensko delo: september 2013, objava: december 2013. [38] Study
on economic and social benefits of environmental protection and resource
efficiency related to the European Semester, februar 2014, Risk &
Policy Analysts Limited. [39] Za več podrobnosti glej skupno poročilo o zaposlovanju iz leta 2014,
COM(2013) 801, ki vključuje preglednico ključnih zaposlitvenih in
socialnih kazalnikov. [40] Navedeni podatki so del preglednice ključnih zaposlitvenih in
socialnih kazalnikov (Skupno poročilo o zaposlovanju iz leta 2014). Cilj
preglednice je opredelitev ključnih zaposlitvenih in socialnih izzivov ob
ustreznem upoštevanju prikaza uspešnosti zaposlovanja (Employment
Performance Monitor) in prikaza uspešnosti socialne zaščite (Social
Protection Performance Monitor). [41] Member States Competitiveness Report 2013. [42] Poglobljeni pregled 2014, poglavje 3.3. [43] Podatki Statističnega urada Republike Slovenije. [44] Ekonomsko ogledalo, marec 2014. [45] Skladno s Priporočilom Sveta z dne 22. aprila 2013 o
vzpostavitvi jamstva za mladino (2013/C 120/01) države članice „[z]agotovijo,
da vsi mladi, mlajši od 25 let, v obdobju štirih mesecev po tem, ko postanejo
brezposelni ali prenehajo s formalnim izobraževanjem, prejmejo kakovostno
ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo“. [46] Podatki Eurostata, delež mladih, ki niso zaposleni in se ne
izobražujejo ali usposabljajo, v starosti 15–24 let, 2013. [47] Slovenija je v programu OECD za mednarodno ocenjevanje dijakov (PISA)
za leto 2012 dosegla mešane rezultate: čeprav rezultati na področju matematike
in naravoslovnih ved ostajajo nad povprečjem EU (vendar brez izboljšanja),
dijaki pri bralnih sposobnostih zaostajajo za povprečjem EU, pri čemer se
rezultati celo slabšajo. [48] Podatki SURS: leta 2011 je zaradi iskanja boljše zaposlitve Slovenijo
zapustilo 2006 oseb s sekundarno izobrazbo in 919 oseb s terciarno izobrazbo.
Leta 2012 se je to število povečalo na 3 598 za osebe s sekundarno
izobrazbo in 1 588 za osebe s terciarno izobrazbo. Podatki za leto 2013 še
niso na voljo, vendar se je trend nadaljeval s podobno intenzivnostjo. [49] Tako je povečala število ur obvezne prakse pri predmetih ter mladim
strokovnjakom iz podjetij olajšala poučevanje na višjih poklicnih šolah. [50] V preteklosti so osebe s terciarno izobrazbo večinoma zaposlovali
javni sektor in velike gospodarske družbe, ki so zaradi gospodarske krize
prenehali z zaposlovanjem. Zaposlitev v MSP zahteva
drugačne ali dodatne spretnosti in znanja, kot so npr. podjetniška znanja, ki
jim je bilo do zdaj namenjene premalo pozornosti. [51] Podatki Eurostata za razmerje med bruto dolgom in dohodkom
gospodinjstev kažejo, da je kazalnik za Slovenijo v letu 2012 dosegel
47,08 %, kar je krepko pod povprečjem za euroobmočje (98,43 %). http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=tec00104. [52] Povprečna
pokojnina je leta 2012 znašala 62,1 % povprečne plače, leta 2001 pa
73,2 %. [53] http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb80/eb80_anx_en.pdf. [54] Podatki Vrhovnega sodišča RS in pregled stanja na področju pravosodja
v EU za leto 2014 (Justice Scoreboard) – Sporočilo Komisije Evropskemu
parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu
odboru in Odboru regij, COM(2014) 155 final, na voljo na: http://ec.europa.eu/justice/effective-justice/scoreboard/index_en.htm. [55] Leta 2012 je bilo v Sloveniji na 100 prebivalcev 8,3 izvršilne zadeve,
ki so čakale na obravnavo. To je nad srednjo vrednostjo za EU, ki znaša 0,3
zadeve na 100 prebivalcev. Glej Svet Evrope (CEPEJ), študija z naslovom Study
on the functioning of judicial systems in the EU Member States: Facts and
figures from the CEPEJ 2012-2014 evaluation exercise, pripravljena za
Komisijo (GD za pravosodje). [56] COM(2014) 38 final. [57] Za oceno napredka pri izvajanju priporočil iz leta 2013 se uporabljajo
naslednje kategorije: Brez napredka: Država članica ni napovedala niti
sprejela nobenih ukrepov za izvajanje priporočil, ki jih je prejela. Ta
kategorija se uporablja tudi, če je država članica pooblastila študijsko
skupino, da oceni možne ukrepe. Omejen napredek: Država članica je
napovedala nekatere ukrepe za izvajanje priporočil, vendar se ti ukrepi zdijo
nezadostni in/ali obstaja tveganje v zvezi z njihovim sprejetjem/izvajanjem. Določen
napredek: Država članica je napovedala ali sprejela ukrepe za izvajanje
priporočil. Ukrepi so obetavni, vendar še niso bili vsi izvedeni ali pa njihova
izvedba ni gotova v vseh primerih. Znaten napredek: Država članica je
sprejela ukrepe in večina jih je izvedenih. Ti ukrepi v veliki meri
zagotavljajo izvajanje priporočil. Priporočila se v celoti izvajajo:
Država članica je sprejela in izvedla ukrepe, s katerimi so priporočila v
celoti upoštevana. [58] Zadnje projekcije glede emisij toplogrednih plinov Evropske okoljske
agencije. [59] Nepremičninski sektor je izključen zaradi statističnih težav pri ocenjevanju
marže v tem sektorju. Sektor posojanja strojev in opreme ter drugih poslovnih
dejavnosti je vsebinsko del sektorja vmesnih proizvodov.