OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Komisija v okviru Evrope državljanov pripisuje veliko pomembnost poenostavitvi in pojasnitvi prava Unije, da bi to postalo jasnejše in dostopnejše državljanom, s čimer bi slednji dobili nove priložnosti in možnost uveljavljanja posebnih pravic, ki jim jih to pravo podeljuje.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostanejo razpršeni, tako da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v poznejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil je potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov.

Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eden od bistvenih načinov za to, da bi bilo pravo Unije jasno in pregledno.

2.           Komisija je 1. aprila 1987 sprejela odločitev[1], s katero je svojemu osebju dala navodilo, naj bodo vsi akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morale vse službe v še krajših obdobjih prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere so odgovorne, da bi zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov.

3.           To je bilo potrjeno s sklepi Evropskega sveta, sprejetimi v Edinburgu (december 1992)[2], s poudarkom na pomembnost kodifikacije, saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času.

Kodifikacijo je treba izvesti ob polnem upoštevanju običajnega postopka sprejetja aktov Unije.

Glede na to, da vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija, niso dovoljene, so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitro sprejetje kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek.

4.           Namen tega predloga je začeti s kodifikacijo Uredbe Sveta (ES) št. 385/96 z dne 29. januarja 1996 o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil[3]. Nova uredba bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni[4]; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se kodificirajo in jih torej zgolj združuje s tistimi oblikovnimi spremembami, ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije.

5.           Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodnega prečiščenega besedila, v 22 uradnih jezikih, Uredbe (ES) št. 385/96 in aktov o njeni spremembi, ki jo je opravil Urad za publikacije Evropske unije s pomočjo sistema za obdelavo podatkov. Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starimi in novimi številkami prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi II h kodificirani uredbi.

ê 385/96 (prilagojeno)

2014/0280 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (kodificirana različica)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o Ö delovanju Õ Evropske Ö unije Õ in zlasti člena Ö 207(2) Õ Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ê

(1)       Uredba Sveta (ES) št. 385/96[6] je bila večkrat bistveno spremenjena[7]. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

ê 385/96 uv. izjava 1 (prilagojeno)

(2)       Po večstranskih pogajanjih, ki so potekala pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Ö je bil Õ 21. decembra 1994 sklenjen Sporazum o spoštovanju normalnih pogojev konkurence v gospodarski panogi gradnje in popravila trgovskih ladij (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o ladjedelništvu“).

ê 385/96 uv. izjava 2 (prilagojeno)

(3)       V okviru Sporazuma o ladjedelništvu Ö je bilo Õ priznano, da se zaradi posebnih značilnosti transakcij pri nakupu ladij v praksi ne uporabljajo izravnalne in protidampinške dajatve, kot so določene v členu VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter Sporazumu o izvajanju člena VI Ö Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: Protidampinški sporazum iz leta 1994) Õ, priloženih Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. Zaradi potrebe po zagotovitvi učinkovitih zaščitnih ukrepov proti prodaji ladij pod njihovo normalno vrednostjo, ki povzroča škodo, je bil sklenjen Kodeks proti škodljivemu oblikovanju cen v ladjedelništvu, ki skupaj z osnovnimi načeli predstavlja Prilogo III k Sporazumu o ladjedelništvu (v nadaljnjem besedilu „Kodeks IPI“).

ê 385/96 uv. izjava 3 (prilagojeno)

(4)       Besedilo tega Kodeksa IPI pretežno temelji na Ö Protidampinškem sporazumu iz leta 1994 Õ, vendar Ö od njega Õ odstopa, kadar to utemeljuje specifična narava transakcij pri nakupu ladij. Zato Ö je Õ primerno prenesti določila Kodeksa IPI v zakonodajo Ö Unije Õ, kolikor je to mogoče na podlagi besedila [Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009[8]].

ê 385/96 uv. izjava 4 (prilagojeno)

(5)       Sporazum o ladjedelništvu in zakonske določbe, ki izhajajo iz njega, Ö so Õ znatnega pomena za pravo Ö Unije Õ.

ê 385/96 uv. izjava 5 (prilagojeno)

(6)       Ö Unija mora Õ za ohranitev ravnotežja pravic in obveznosti, ki jih vzpostavlja Sporazum o ladjedelništvu, ukrepati proti vsakršnemu plovilu s škodljivo oblikovano ceno, ker prodaja plovil pod njihovo normalno vrednostjo povzroča škodo industriji Ö Unije Õ.

ê 385/96 uv. izjava 6 (prilagojeno)

(7)       Ö V Õ zvezi z ladjedelnicami iz pogodbenic Sporazuma o ladjedelništvu, Ö lahko Unija Õ sproži preiskavo o prodaji plovila samo, če je kupec plovila kupec iz Ö Unije Õ in če ladja ni vojaško plovilo.

ê 385/96 uv. izjava 7 (prilagojeno)

(8)       Zaželeno je, da se določijo jasna in podrobna pravila za izračun normalne vrednosti; ker mora takšna vrednost še posebno, kolikor je mogoče, temeljiti na reprezentativni prodaji podobnega plovila v običajnem poteku trgovine v državi izvoznici. Primerno Ö je Õ opredeliti okoliščine, v katerih se za domačo prodajo lahko šteje, da je opravljena z izgubo in se je lahko ne upošteva ter okoliščine v katerih se je mogoče opreti na prodajo podobnega plovila tretji državi ali na konstruirano normalno vrednost. Poleg tega Ö je Õ zaželeno predvideti ustrezno porazdelitev stroškov, tudi v primerih zagona proizvodnje. Pri konstruiranju normalne vrednosti Ö je treba Õ tudi navesti metodologijo, ki jo je treba uporabiti pri določitvi zneska prodajnih stroškov, splošnih in upravnih stroškov ter profitne marže, ki jo mora vsebovati ta vrednost.

ê 385/96 uv. izjava 8 (prilagojeno)

(9)       Da bi se lahko novi instrument za boj proti škodljivi prodaji po prenizkih cenah pravilno uporabljal, Ö mora Komisija Õ sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi se v velikih koncernih in holdingih tretjih držav preverila veljavnost obračunskih stroškov pri oceni strukture lastne cene.

ê 385/96 uv. izjava 9 (prilagojeno)

(10)     Pri določitvi normalne vrednosti za države brez tržnega gospodarstva se zdi preudarno določiti pravila za izbiro ustrezne tretje države s tržnim gospodarstvom, ki naj bi jo uporabili za ta namen, in v primeru, kjer ni mogoče najti ustrezne tretje države, predvideti, da se normalna vrednost lahko določi na kateri koli drugi utemeljeni podlagi.

ê 385/96 uv. izjava 10 (prilagojeno)

(11)     Primerno je določiti izvozno ceno in navesti, kateri popravki naj se izvedejo v primerih, ko je treba to ceno izračunati na podlagi prve cene na odprtem trgu.

ê 385/96 uv. izjava 11 (prilagojeno)

(12)     Za zagotovitev pravične primerjave med izvozno ceno in normalno vrednostjo je priporočljivo sestaviti seznam dejavnikov, vključno s pogodbenimi kaznimi, ki lahko vplivajo na cene in primerljivost cen.

ê 385/96 uv. izjava 12 (prilagojeno)

(13)     Zaželeno je določiti jasne in podrobne smernice za dejavnike, ki so lahko pomembni pri ugotavljanju, ali je prodaja po škodljivo oblikovani ceni povzročila materialno škodo ali grozi, da bo povzročila škodo. Pri dokazovanju, da je raven cene zadevne prodaje odgovorna za škodo, povzročeno industriji Ö Unije Õ, je treba upoštevati učinke drugih dejavnikov in zlasti prevladujočih tržnih razmer v Ö Uniji Õ.

ê 385/96 uv. izjava 13 (prilagojeno)

(14)     Priporočljivo je opredeliti pojem „industrija Ö Unije Õ“ z ozirom na sposobnost gradnje podobnega plovila in zagotoviti, da so stranke, povezane z izvozniki, lahko izključene iz takšne industrije, ter opredeliti pojem „povezan“.

ê 385/96 uv. izjava 14 (prilagojeno)

(15)     Določiti je treba postopkovne in vsebinske pogoje za vložitev pritožbe zoper prodajo po škodljivo oblikovani ceni, vključno z obsegom, v katerem jo mora podpreti industrija Ö Unije Õ, ter informacije o kupcu plovila, prodaji po škodljivo oblikovani ceni, škodi in vzročni zvezi, ki jih mora vsebovati takšna pritožba. Primerno je tudi opredeliti postopke za zavrnitev pritožb ali začetek postopka.

ê 385/96 uv. izjava 15 (prilagojeno)

(16)     Pritožba lahko v primeru, da ima kupec plovila, s škodljivo oblikovano ceno, sedež na območju druge pogodbenice Sporazuma o ladjedelništvu, vsebuje tudi prošnjo, da organi te pogodbenice sprožijo preiskavo. Takšna prošnja se posreduje organom pogodbenice, kjer je to upravičeno.

ê 385/96 uv. izjava 16 (prilagojeno)

(17)     Kjer je to primerno, se lahko preiskava sproži tudi na podlagi pisne pritožbe organov pogodbenice Sporazuma o ladjedelništvu, v skladu s to uredbo in pod pogoji Sporazuma o ladjedelništvu.

ê 385/96 uv. izjava 17 (prilagojeno)

(18)     Določiti je treba način, s katerim bodo zainteresirane stranke seznanjene z informacijami, ki jih zahtevajo pristojni organi. Zainteresirane stranke bi morale imeti zadostne možnosti za predložitev vseh ustreznih dokazov ter za zagovarjanje svojih interesov. Zaželeno je tudi jasno določiti pravila in postopke, ki jih je treba upoštevati med preiskavo, zlasti predpise, na podlagi katerih se morajo zainteresirane stranke v določenem roku same javiti, predstaviti svoja stališča in predložiti informacije, če naj se takšna stališča in informacije upoštevajo. Primerno je določiti tudi pogoje, pod katerimi ima lahko zainteresirana stranka dostop do informacij, ki jih predstavijo druge zainteresirane stranke, in se glede informacij opredeli; ker morajo države članice tudi sodelovati s Komisijo pri zbiranju informacij.

ê 385/96 uv. izjava 18 (prilagojeno)

(19)     Zagotoviti je treba, da se primeri ne glede na to, ali je naložena dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen ali ne, zaključiti najkasneje eno leto po datumu začetka preiskave ali po datumu dobave plovila, odvisno od primera.

(20)     Preiskave ali postopki se morajo ustaviti, če je stopnja škodljivega oblikovanja cen de minimis.

ê 385/96 uv. izjava 19 (prilagojeno)

(21)     Preiskava se lahko zaključi, ne da bi bila uvedena dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen, če je prodaja plovila s škodljivo oblikovano ceno, dokončno in brezpogojno razveljavljena ali če je sprejet nadomesten enakovreden ukrep za izboljšanje stanja. Vendar je treba posebno upoštevati zahtevo, da se ne ogrozi doseganje cilja, ki ga želi doseči ta uredba.

ê 385/96 uv. izjava 20 (prilagojeno)

(22)     V primeru, da so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe ladjedelnici, ki je s prodajo plovila s škodljivo oblikovano ceno, povzročila škodo industriji Ö Unije Õ, mora biti s sklepom uvedena dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen, ki je enaka stopnji škodljivega oblikovanja cen. Določena morajo biti jasna in podrobna pravila za izvajanje takšnega sklepa, vključno z vsemi ukrepi, ki so potrebni za njegovo dejansko izvrševanje, zlasti sprejem protiukrepov, če ladjedelnica v postavljenem roku ne plača dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen.

ê 385/96 uv. izjava 21 (prilagojeno)

(23)     Določiti je treba natančna pravila za zavrnitev pravice do nakladanja in razkladanja v pristaniščih Ö Unije Õ plovilom, ki so jih zgradile ladjedelnice, ki so predmet protiukrepov.

ê 385/96 uv. izjava 22 (prilagojeno)

(24)     Obveznost plačila dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen preneha veljati samo, ko je takšna dajatev v celoti plačana ali ko se izteče čas veljavnosti protiukrepov.

ê 385/96 uv. izjava 23 (prilagojeno)

(25)     Noben ukrep, sprejet na podlagi te uredbe, ne sme biti v nasprotju z interesom Ö Unije Õ .

ê 385/96 uv. izjava 24 (prilagojeno)

(26)     Ö Unija Õ mora pri ukrepanju v skladu s to uredbo, upoštevati potrebo po hitrem in učinkovitem delovanju.

ê 385/96 uv. izjava 26 (prilagojeno)

(27)     Primerno je zagotoviti kontrolne obiske za preverjanje informacij poslanih glede škodljivega oblikovanja cen in škodi, pri čemer so takšni obiski pogojeni z ustreznimi odgovori na vprašalnike.

ê 385/96 uv. izjava 27 (prilagojeno)

(28)     Zagotoviti je treba, da se v primeru, ko stranke ne sodelujejo zadovoljivo pri preiskavi, lahko uporabijo druge informacije za oblikovanje ugotovitev in da so takšne informacije lahko manj ugodne za stranke, kot če bi sodelovale pri preiskavi.

ê 385/96 uv. izjava 28

(29)     Določiti je treba obravnavanje zaupnih informacij, tako da se ne razkrivajo poslovne tajnosti.

ê 385/96 uv. izjava 29 (prilagojeno)

(30)     Bistveno je določiti, da se bistvena dejstva in premisleki ustrezno posredujejo strankam, ki so upravičene do takšne obravnave, in da je takšno posredovanje ob ustreznem upoštevanju procesa odločanja v Ö Uniji Õ potrebno izvesti v roku, ki strankam omogoča zagovarjanje njihovih interesov.

ê 37/2014 člen 1 in Priloga, tč. 5 (prilagojeno)

(31)     Za izvajanje v tej uredbi določenih postopkov so potrebni enotni pogoji za sprejetje ukrepov, potrebnih za njeno izvajanje v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[9] –

ê 385/96 (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Načela in definicije

1. Dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen se lahko naloži ladjedelnici, ki je zgradila plovilo s škodljivo oblikovano ceno in katerega prodaja kupcu zunaj države porekla plovila, povzroči škodo.

2. Šteje se, da ima plovilo škodljivo oblikovano ceno, če je izvozna cena prodanega plovila manjša od primerljive cene za podobno plovilo, prodano kupcu v državi izvoznici v običajnem poteku trgovine.

3. Za namen te uredbe se uporabijo naslednje opredelitve:

(a)          „plovilo“ pomeni kakršno koli morsko plovilo na lastni pogon s 100 bruto ton in več, ki se uporablja za prevoz blaga ali oseb ali za opravljanje posebnih storitev (na primer ledolomilci ali plavajoči bagri) in katero koli vlečno plovilo s 365 kW in več;

(b)          „podobno plovilo“ pomeni katero koli plovilo istega tipa, namena in približne velikosti kot zadevno plovilo, z značilnostmi, ki so zelo podobne značilnostim zadevnega plovila;

(c)          „ista splošna kategorija plovila“ pomeni katero koli plovilo istega tipa in namena, vendar znatno drugačne velikosti;

(d)          „prodaja“ zajema vzpostavitev ali prenos lastniške udeležbe v plovilu, razen lastniške udeležbe, ki je vzpostavljena ali pridobljena izključno z namenom zaščite za običajnega komercialnega kredita;

(e)          „lastniška udeležba“ vključuje katero koli pogodbeno ali lastninsko pravico, ki upravičencu ali upravičencem omogoča, da izkoristijo delovanje plovila na način, ki je v bistvenem primerljiv z načinom, s katerim ima lahko lastnik korist od delovanja plovila. Pri določanju, ali takšna bistvena primerljivost obstaja, se, inter alia, upoštevajo naslednji dejavniki:

(i)      pogoji in okoliščine transakcije,

(ii)     poslovna praksa v industriji,

(iii)    ali je plovilo, ki je predmet transakcije, vključeno v poslovanje upravičenca ali upravičencev, in

(iv)    ali v praksi obstaja verjetnost, da bo upravičenec oziroma bodo upravičenci izkoristil(-i) delovanje plovila in prevzel(-i) ustrezno tveganje zanj v znatnem delu življenjske dobe plovila;

(f)          „kupec“ pomeni katero koli osebo ali družbo, ki neposredno ali posredno pridobi lastniško udeležbo, vključno z zakupom ali dolgoročnim zakupom ladijskega prostora v povezavi s prvotnim prenosom s strani ladjedelnice, ter zajema tudi osebo ali družbo, ki ima kupca v lasti ali obvladuje kupca ali pa kupcu daje navodila. Oseba ali družba ima kupca v lasti, če ima več kot 50 % delež kupca. Oseba ali družba obvladuje kupca, če je oseba ali družba pravno ali operativno v takšnem položaju, da lahko izvaja omejevanje kupca ali mu daje navodila, kar se domneva pri 25 % deležu. Če je lastništvo kupca izkazano, se domneva, da drug nadzor tega kupca ne obstaja, razen če je ugotovljeno drugače. Obstaja lahko več kot en kupec katerega koli plovila;

(g)          „družba“ pomeni katero koli družbo ali podjetje, ustanovljeno po civilnem ali gospodarskem pravu, vključno z zadrugami, in drugimi pravnimi osebami javnega ali zasebnega prava, vključno s tistimi, ki so neprofitne;

(h)          „pogodbenica“ pomeni katero koli tretjo državo, ki je podpisnica Sporazuma o ladjedelništvu.

Člen 2

Ugotavljanje škodljive prodaje po prenizkih cenah

A. Normalna vrednost

1. Normalna vrednost običajno temelji na ceni, ki jo za podobno plovilo v običajnem poteku trgovine plača ali jo mora plačati neodvisni kupec v državi izvoznici.

2. Cene med strankami, za katere se zdi, da so povezane ali da med njimi obstaja kompenzacijski dogovor, se ne smejo šteti za del običajnega poteka trgovine in se ne smejo uporabljati za določanje normalne vrednosti, razen če je ugotovljeno, da to razmerje ne vpliva nanje.

3. Če v običajnem poteku trgovine ni prodaje podobnih plovil ali če zaradi posebnih tržnih razmer takšne prodaje ne omogočajo ustrezne primerjave, se normalna vrednost podobnega plovila izračuna na podlagi izvozne cene podobnega plovila v običajnem poteku trgovine s primerno tretjo državo, pod pogojem, da je ta cena reprezentativna. Če takšne prodaje kateri koli primerni tretji državi ne obstajajo ali ne omogočajo ustrezne primerjave, se normalna vrednost podobnih plovil izračuna na podlagi stroška proizvodnje v državi porekla, ki je povišan za primeren znesek prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter za dobiček.

4. Prodaja podobnih plovil na notranjem trgu države izvoznice ali izvozna prodaja tretji državi po cenah, ki so nižje od proizvodnih stroškov na enoto (fiksnih in variabilnih), povišanih za prodajne, skupne in upravne stroške, se lahko šteje za prodajo, ki zaradi cene ne sodi v običajni potek trgovine in se lahko prezre pri določanju normalne vrednosti, samo če je ugotovljeno, da se takšna prodaja izvaja po cenah, ki ne omogočajo povračila vseh stroškov v primernem obdobju, ki bi običajno trajalo pet let.

5. Stroški se običajno izračunajo na podlagi evidence, ki jo vodi ladjedelnica, glede katere poteka preiskava, pod pogojem, da je takšna evidenca v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli zadevne države in če je izkazano, da evidenca na primeren način odraža stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo zadevnega plovila.

Upoštevajo se dokazi, predloženi glede ustrezne razporeditve stroškov, če je dokazano, da se je ta razporeditev stroškov uporabila v skladu z dolgoletno prakso. Če ni primernejše metode, se da prednost razporeditvi stroškov na podlagi prometa. Če to ni že prikazano pri razporeditvi stroškov po tem pododstavku, se stroški primerno prilagodijo za enkratne stroškovne dejavnike, ki koristijo prihodnji in/ali sedanji proizvodnji, ali za okoliščine, v katerih na stroške vpliva zagon proizvodnje.

6. Zneski za prodajne, skupne in upravne stroške ter za dobiček temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo podobnih plovil v običajnem poteku trgovine za ladjedelnico, glede katere poteka preiskava. Če takšnih zneskov ni mogoče določiti na tej podlagi, se lahko zneski določijo na podlagi:

(a)          tehtanega povprečja dejanskih zneskov, ki so ugotovljeni za druge ladjedelnice v državi porekla pri proizvodnji in prodaji podobnih plovil na notranjem trgu te države;

(b)          dejanskih zneskov, ki se v običajnem poteku trgovine uporabljajo za proizvodnjo in prodajo iste splošne kategorije plovil za zadevno ladjedelnico na notranjem trgu države porekla;

(c)          katere koli primerne metode, če na ta način določeni znesek dobička ne presega dobička, ki ga običajno dosežejo druge ladjedelnice pri prodaji plovil iste splošne kategorije na notranjem trgu države porekla.

Dobiček dodan konstruirani vrednosti v vsakem primeru temelji na povprečnem dobičku, doseženem v primernem časovnem obdobju običajno šestih mesecev pred prodajo in po prodaji, glede katere poteka preiskava, in odraža primeren dobiček v času takšne prodaje. Pri tem izračunu se odpravi kakršno koli izkrivljanje, ki ne bi vodilo do primernega dobička v času prodaje.

7. Zaradi dolgega obdobja med sklenitvijo pogodbe in dobavo plovil normalna vrednost ne vključuje dejanskih stroškov, za katere ladjedelnica dokaže, da so nastali zaradi višje sile in so znatno višji od zvišanja stroškov, ki jih je ladjedelnica lahko razumno pričakovala ter upoštevala, ko so bili dogovorjeni materialni prodajni pogoji.

8. V primeru prodaj iz držav brez tržnega gospodarstva, zlasti tistih, za katere se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 625/2009[10], se normalna vrednost določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom, ali cene, za katero se plovilo iz takšne tretje države proda v druge države, vključno z Ö Unijo Õ , ali pa, v primeru da to ni mogoče, na kateri koli drugi primerni podlagi, vključno s ceno, ki je dejansko plačana ali plačljiva v Ö Uniji Õ za podobno plovilo, ki je po potrebi ustrezno prilagojena tako, da vključuje primerni dobiček.

Ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom se ne izbere na neprimeren način, pri čemer se upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so na voljo v času izbire. Upoštevajo se tudi roki.

Stranke, ki jih zadeva preiskava, so kmalu po njenem začetku obveščene o izbiri tretje države s tržnim gospodarstvom in imajo 10 dni časa za pripombe.

B. Izvozna cena

9. Izvozna cena je dejansko plačana ali plačljiva cena zadevnega plovila.

10. V primerih, kjer ni izvozne cene ali kjer se izkaže, da je izvozna cena nezanesljiva zaradi povezave ali kompenzacijskega dogovora med ladjedelnico in kupcem ali tretjo stranko, se lahko izvozna cena izračuna na podlagi cene, za katero se plovilo prvič preproda neodvisnemu kupcu, ali če se plovilo ne preproda neodvisnemu kupcu ali se ne preproda v stanju, v katerem je bilo prvič prodano, na kateri koli utemeljen način.

V teh primerih se prilagodi vse stroške, vključno z dajatvami in davki, ki nastanejo med prvo prodajo in nadaljnjo prodajo, ter za natečeni dobiček, tako da se določi zanesljiva izvozna cena.

Zneski, za katere se opravi prilagoditev, zajemajo zneske, ki jih običajno nosi kupec, vendar jih plača katera koli stranka v Ö Uniji Õ ali zunaj nje, za katero se izkaže, da je povezana ali ima kompenzacijski dogovor z ladjedelnico ali kupcem, vključno s stroški običajnega prevoza, zavarovanja, manipulativnimi stroški in stroški natovarjanja ter dodatnimi stroški, carinami in drugimi davki, ki so plačljivi v državi uvoznici zaradi nakupa plovila ter primernim zneskom za prodajne, skupne in upravne stroške ter dobiček.

C. Primerjava

11. Opravi se poštena primerjava med izvozno ceno in normalno vrednostjo. Ta primerjava se opravi na isti stopnji trgovine in glede na prodaje, opravljene ob čim bolj enakem času, kar običajno pomeni v treh mesecih pred prodajo ali po prodaji, ki je predmet preiskave, ali v katerem koli ustreznem obdobju, če ni takšnih prodaj. Pri tem se vsakič izvedejo primerni popravki zaradi razlik, ki vplivajo na primerljivost cen, vključno z razlikami v prodajnih pogojih, pogodbenih kaznih, obdavčenju, stopnji trgovine, količinah, fizičnih značilnostih in katerimi koli drugimi razlikami, ki dokazljivo vplivajo na primerljivost cen. Če je bila v primerih iz odstavka 10 primerljivost cen prizadeta, se normalna vrednost določi na stopnji trgovine, ki je enaka stopnji trgovine konstruirane izvozne cene ali pa se izvedejo primerni popravki v skladu s tem odstavkom. Izogibati se je treba kakršnemu koli podvajanju pri izvajanju prilagoditev, zlasti glede popustov in pogodbenih kazni. Če je za primerjavo cen potrebna pretvorba valut, se za to pretvorbo uporabi menjalni tečaj na dan prodaje, razen če je prodaja tuje valute na terminskih trgih neposredno povezana z zadevno izvozno prodajo, kjer se uporabi menjalni tečaj v terminski prodaji. Za namen te določbe je dan prodaje dan, ko se določijo materialne določbe glede prodaje, običajno datum pogodbe. Če pa se materialne določbe glede prodaje znatno spremenijo na drug dan, je treba uporabiti menjalni tečaj na dan spremembe. V tem primeru se opravijo ustrezne prilagoditve, da bi se upošteval kakršen koli neutemeljen vpliv na stopnjo škodljivega oblikovanja cen, ki bi nastal samo zaradi nihanj menjalnega tečaja med prvotnim dnem prodaje in dnem te spremembe.

D. Stopnja škodljivega oblikovanja cen

12. Ob upoštevanju ustreznih določb, ki urejajo pošteno primerjavo se obstoj stopnje škodljivega oblikovanja cen običajno določi na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem cen vseh prodaj, ali s primerjavo posameznih normalnih vrednosti in posameznih izvoznih cen na podlagi posameznih transakcij. Normalna vrednost, določena na podlagi tehtanega povprečja, pa se lahko primerja s cenami vseh posameznih prodaj, če obstaja vzorec izvoznih cen, ki se znatno razlikujejo med različnimi kupci, področji ali časovnimi obdobji, in če metodi, opredeljeni v prvem stavku tega odstavka, ne bi v polnem obsegu odražali prodajo po škodljivo oblikovani ceni.

13. Stopnja škodljivega oblikovanja cen je znesek, za katerega normalna vrednost presega izvozno ceno. Če se razlike v ceni pri škodljivi prodaji po prenizki ceni spreminjajo, se lahko določi tehtano povprečje razlike v ceni pri škodljivi prodaji po prenizki ceni.

Člen 3

Ugotavljanje škode

1. V skladu s to uredbo izraz „škoda“, če ni drugače določeno, pomeni pomembno škodo industriji Ö Unije Õ, nevarnost pomembne škode industriji Ö Unije Õ ali pomembno zaostajanje pri vzpostavitvi takšne industrije, in se razlaga v skladu z določbami tega člena.

2. Ugotavljanje škode temelji na jasnih dokazih in vključuje objektiven pregled:

(a)          vpliva prodaje pod normalno vrednostjo na cene podobnih plovil na trgu Ö Unije Õ; in

(b)          vpliva te prodaje na industrijo Ö Unije Õ.

3. V zvezi z vplivom prodaje pod normalno vrednostjo na cene je treba upoštevati, ali je prodaja pod normalno vrednostjo v primerjavi s ceno podobnih plovil industrije Ö Unije Õ povzročila znatno nelojalno nižanje cen, ali pa je ta prodaja na drug način povzročila znaten padec cen ali v znatni meri preprečila povišanja cen, do katerih bi sicer prišlo. Niti eden niti več teh dejavnikov niso nujno odločilni.

4. Če so prodaje plovil iz več kot ene države hkrati predmet preiskav zaradi škodljivega oblikovanja cen, se vpliv teh prodaj oceni skupno samo, če se ugotovi:

(a)          da stopnja škodljivega oblikovanja cen, ki je ugotovljena za nakupe iz vsake države, presega najmanjši odstotek, določen v členu 7(3); in

(b)          da je skupna ocena vplivov prodaj ustrezna glede na pogoje konkurence med plovili, ki jih kupcu prodajo ladjedelnice izven Ö Unije Õ, ter glede na pogoje konkurence med takšnimi plovili in podobnimi plovili Ö Unije Õ.

5. Pregled vpliva prodaje pod normalno vrednostjo na zadevno industrijo Ö Unije Õ vključuje oceno vseh zadevnih gospodarskih dejavnikov in kazalcev, ki vplivajo na položaj industrije, vključno z dejstvom, da si mora gospodarska panoga opomoči zaradi vplivov prejšnjega dampinga, škodljive prodaje po prenizkih cenah ali subvencioniranja, obsegom dejanske stopnje škodljivega oblikovanja cen, dejanskim in potencialnim upadom prodaje, dobička, proizvodnje, tržnega deleža, produktivnosti, donosnosti naložb, izkoriščenosti zmogljivosti, dejavniki, ki vplivajo na cene Ö Unije Õ, dejanskimi in potencialnimi negativnimi vplivi na denarni tok, inventar, zaposlovanje, plače, rast, možnosti za pridobivanje kapitala ali naložb. Ta seznam ni izčrpen, in niti eden niti več teh dejavnikov niso nujno odločilni.

6. Iz vseh ustreznih dokazov, predloženih v skladu z odstavkom 2, mora izhajati, da prodaja pod normalno vrednostjo povzroča ali je povzročila škodo v smislu te uredbe. Sem sodi zlasti prikaz tega, da so ravni cene, ugotovljene v skladu z odstavkom 3, odgovorne za vpliv na industrijo Ö Unije Õ iz odstavka 5, in da ta vpliv obstaja v takšnem obsegu, da ga je mogoče označiti za pomembnega.

7. Preverijo se tudi drugi znani dejavniki razen prodaje pod normalno vrednostjo, ki hkrati škodujejo industriji Ö Unije Õ, da je zagotovljeno, da se škoda, ki so jo povzročili ti drugi dejavniki, ne pripiše prodaji pod normalno vrednostjo iz odstavka 6. Dejavniki, ki se lahko upoštevajo v tem pogledu, vključujejo obseg in cene prodaje ladjedelnic drugih držav razen države izvoznice, ki niso bile izvedene pod normalno vrednostjo, manjše povpraševanje ali spremembe vzorcev potrošnje, omejevalna trgovinska praksa tujih izdelovalcev in izdelovalcev v Ö Uniji Õ ter konkurenca med njimi, razvoj tehnologije in realizacija izvoza ter produktivnost industrije Ö Unije Õ.

8. Vpliv prodaje pod normalno vrednostjo se oceni glede na proizvodnjo podobnih plovil v industriji v Ö Uniji Õ, če razpoložljivi podatki dovoljujejo ločeno določitev te proizvodnje na podlagi meril, kot so proizvodni proces, prodaja in dobiček proizvajalca. Če takšna ločena določitev te proizvodnje ni mogoča, se vplivi prodaje pod normalno vrednostjo ocenijo s pregledom proizvodnje najožje skupine ali izbora plovil, ki vključuje podobna plovila, za katera je mogoče zagotoviti potrebne informacije.

9. Ugotovitev, da obstaja nevarnost materialne škode, mora temeljiti na dejstvih in ne samo na trditvah, ugibanjih ali majhni možnosti. Sprememba okoliščin, ki bi ustvarila razmere, v katerih bi prodaja pod normalno vrednostjo povzročila škodo, mora biti jasno predvidena in neposredna.

Pri ugotavljanju obstoja nevarnosti pomembne škode je treba upoštevati dejavnike, kot so:

(a)          zadostna prosto razpoložljiva zmogljivost ladjedelnice ali neposredno in znatno povečanje takšne zmogljivosti, ki označuje verjetnost znatno povečane prodaje pod normalno vrednostjo, pri čemer je treba upoštevati, v kakšni meri lahko drugi izvozni trgi sprejmejo dodatni izvoz;

(b)          vprašanje, ali se plovila izvažajo po cenah, ki bi v veliki meri znižale cene ali preprečile povišanja cen, ki bi sicer nastopila, in bi verjetno povečala povpraševanje po dodatnih nakupih iz drugih držav.

Nobeden od zgoraj navedenih dejavnikov ni sam zase nujno odločilen, vsi upoštevani dejavniki skupaj pa morajo pripeljati do sklepa, da so nadaljnje prodaje pod normalno vrednostjo neizbežne in da bo brez uvedbe zaščitnih ukrepov povzročena pomembna škoda.

Člen 4

Definicija industrije Unije

1. V tej uredbi se izraz „industrija Ö Unije Õ “ nanaša na proizvajalce Ö Unije Õ kot celoto, ki lahko s svojo obstoječo opremo izdelajo podobno plovilo ali katerih opremo je mogoče pravočasno prilagoditi za izdelavo podobnega plovila, ali na tiste med njimi, katerih skupna sposobnost izdelave podobnega plovila predstavlja večji delež sposobnosti celotne Ö Unije Õ za izdelavo podobnega plovila, kot je opredeljeno v členu 5(6). Če pa so proizvajalci povezani z ladjedelnico, izvozniki ali kupci ali pa so sami kupci plovila, ki se domnevno prodaja po škodljivo oblikovani ceni, se „industrija Ö Unije Õ“ lahko nanaša na ostale proizvajalce.

2. Za namene odstavka 1 se šteje, da so proizvajalci povezani z ladjedelnico, izvozniki ali kupci samo, če:

(a)          eden od njih posredno ali neposredno obvladuje drugega; ali

(b)          oba posredno ali neposredno obvladuje tretja oseba; ali

(c)          skupaj posredno ali neposredno obvladujeta tretjo osebo, pod pogojem, da obstaja razlog za sum, da je učinek razmerja takšen, da zadevni proizvajalec zaradi njega ravna drugače od nepovezanih proizvajalcev.

Za namene tega odstavka se šteje, da eden obvladuje drugega, če je prvi pravno ali dejansko v takšnem položaju, da lahko drugega omejuje ali mu daje navodila.

3. Določbe člena 3(8) se uporabljajo za ta člen.

Člen 5

Začetek postopka

1. Razen v primeru iz odstavka 8, se preiskava za ugotovitev obstoja, stopnje in učinkov katere koli domnevne prodaje s škodljivo oblikovano ceno začne na podlagi pisne pritožbe katere koli fizične ali pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Ö Unije Õ.

Pritožba se lahko predloži Komisiji ali državi članici, ki jo posreduje Komisiji. Komisija pošlje državam članicam kopijo katere koli prejete pritožbe. Šteje se, da je pritožba predložena na prvi delovni dan po tem, ko je bila dostavljena Komisiji s priporočeno pošto ali po tem, ko Komisija izda potrditev prejema.

Če pritožba ni bila predložena in ima država članica zadostne dokaze o prodaji s škodljivo oblikovano ceno ter s tem povzročeni škodi industriji Ö Unije Õ, takšne dokaze nemudoma posreduje Komisiji.

2. Pritožba v skladu z odstavkom 1 se predloži najkasneje:

(a)          šest mesecev po datumu, ko je pritožnik vedel ali bi moral vedeti za prodajo plovila:

(i)      če je bil pritožnik pozvan k oddaji ponudbe v okviru splošnega javnega razpisa ali katerega koli drugega postopka dodelitve naročil;

(ii)     če je tožnik dejansko oddal ponudbo; in

(iii)    če je ponudba tožnika v bistvenem izpolnjevala razpisne pogoje.

(b)          devet mesecev po datumu, ko je pritožnik vedel ali bi moral vedeti za prodajo plovila brez razpisa, če je bilo najkasneje šest mesecev po tem datumu Komisiji ali državi članici predloženo obvestilo o namenu predložitve ponudbe, vključno z informacijami, ki so običajno na razpolago pritožniku, za opredelitev zadevne transakcije.

V nobenem primeru ne sme biti pritožba predložena kasneje kot šest mesecev po datumu dobave plovila.

Šteje se lahko, da je pritožnik vedel za prodajo plovila od datuma, ko je bilo dejstvo o sklenitvi pogodbe, skupaj s splošnimi informacijami o plovilu, objavljeno v mednarodnem trgovinskem tisku.

Za namene tega člena splošni javni razpis pomeni javni razpis, v katerem bodoči kupec pozove k razpisu za oddajo ponudb vsaj vse ladjedelnice, za katere kupec ve, da lahko zgradijo zadevno plovilo.

3. Pritožba v skladu z odstavkom 1 vključuje dokaze:

(a)          o prodaji po škodljivo oblikovani ceni;

(b)          o škodi;

(c)          o vzročni zvezi med prodajo po prenizki ceni in domnevno škodo; in

(d)          (i)      o tem, da, če je bilo plovilo prodano v splošnem javnem razpisu, da je bil tožnik pozvan k oddaji ponudbe, da je dejansko oddal ponudbo in da je ponudba pritožnika v bistvenem izpolnjevala razpisne pogoje tj. dobavni rok in tehnične zahteve, ali

(ii)     o tem, da je, če je bilo plovilo prodano v katerem koli drugem postopku dodelitve naročil in je bil pritožnik pozvan k oddaji ponudbe, dejansko oddal ponudbo in da je ponudba pritožnika v bistvenem izpolnjevala razpisne pogoje, ali

(iii)    o tem, da je bil, če ni bilo poziva k oddaji ponudbe v drugem postopku dodelitve naročil kot v splošnem javnem razpisu, pritožnik zmožen zgraditi zadevno plovilo, in da si je, če je pritožnik vedel ali bi moral vedeti za načrtovani nakup, dokazljivo prizadeval za sklenitev kupne pogodbe s kupcem, skladno z zadevnimi razpisnimi pogoji. Šteje se lahko, da je pritožnik vedel za načrtovani nakup, če je dokazano, da si je večina podjetij zadevne industrije prizadevala za to, da bi s tem kupcem sklenila kupno pogodbo za zadevno plovilo, ali če je dokazano, da so bile splošne informacije o načrtovanem nakupu na voljo od borznih posrednikov, finančnikov, klasifikacijskih zavodov, zakupnikov, trgovinskih združenj ali drugih entitet, ki se običajno ukvarjajo z ladjedelniškimi transakcijami, s katerimi je imel pritožnik redne stike ali posle.

4. Pritožba vsebuje informacije, ki so razumno na razpolago pritožniku, glede naslednjega:

(a)          ime pritožnika in opis obsega ter vrednosti proizvodnje podobnih plovil v Ö Uniji Õ s strani pritožnika. Če je pisna pritožba vložena v imenu industrije Ö Unije Õ, se v pritožbi navede industrija Unije, v imenu katere je pritožba vložena, s seznamom vseh znanih proizvajalcev v Ö Uniji Õ, ki so sposobni zgraditi podobno plovilo in, kolikor je to mogoče, opis obsega in vrednosti proizvodnje podobnih plovil v Ö Uniji Õ, ki jo predstavljajo ti proizvajalci;

(b)          popoln opis plovila, ki se domnevno prodaja s škodljivo oblikovano ceno, imena zadevne države ali zadevnih držav porekla ali izvoza, imena vseh znanih izvoznikov ali tujih proizvajalcev ter ime kupca zadevnega plovila;

(c)          cene, po katerih so takšna plovila prodana na notranjem trgu države ali držav porekla ali izvoza (ali, kjer je to primerno, cene, po katerih je takšno plovilo prodano iz države ali držav porekla ali izvoza v tretjo državo ali tretje države ali o konstruirani vrednosti plovila) in izvozne cene ali, kjer je to primerno, cene, za katere je takšno plovilo prvič preprodano neodvisnemu kupcu;

(d)          vpliv prodaje s škodljivo oblikovano ceno na cene podobnih plovil na trgu Ö Unije Õ in posledičen vpliv prodaje na industrijo Ö Unije Õ, kot se odraža v ustreznih dejavnikih in kazalcih, kakršni so tisti iz člena 3(3) in (5), ki vplivajo na položaj gospodarske industrije Ö Unije Õ.

5. Kolikor je to mogoče, Komisija preveri natančnost in ustreznost dokazov, ki so priloženi pritožbi, da bi ugotovila, če obstaja dovolj dokazov, da se upraviči začetek preiskave.

6. Preiskava se v skladu z odstavkom 1 sproži samo, če je bilo na podlagi preverjanja stopnje podpore ali nasprotovanja pritožbi proizvajalcev Ö Unije Õ, ki so sposobni zgraditi podobna plovila, ugotovljeno, da je pritožbo vložila industrija Ö Unije Õ ali da je vložena v njenem imenu. Šteje se, da je pritožbo vložila industrija Ö Unije Õ ali da je vložena v njenem imenu, če jo podpirajo tisti proizvajalci Ö Unije Õ, katerih skupna zmogljivost izdelave podobnega plovila predstavlja več kot 50 % celotne zmogljivosti deleža industrije Ö Unije Õ, ki izrazi podporo ali nasprotovanje pritožbi. Preiskava pa se ne sproži, če proizvajalci Ö Unije Õ, ki izrecno podpirajo pritožbo, predstavljajo manj kot 25 % celotne zmogljivosti proizvajalcev Ö Unije Õ, ki lahko izdelajo podobno plovilo.

7. Razen če je bila sprejeta odločitev o začetku preiskave, se organi oblasti izognejo objavi pritožbe z zahtevo po začetku preiskave. Pred začetkom preiskave pa mora biti uradno obveščena vlada zadevne države izvoznice.

8. Če se Ö Komisija Õ v posebnih okoliščinah odloči začeti preiskavo, ne da bi bila s strani ali v imenu industrije Ö Unije Õ vložena pisna pritožba za začetek takšne preiskave, se to izvrši na podlagi zadostnih dokazov o prodaji s škodljivo oblikovano ceno, škodi in vzročni zvezi, ter ko je v zadostni meri dokazano, da član industrije Ö Unije Õ, ki ji je domnevno povzročena škoda, izpolnjuje pogoje iz odstavka 3(d), da je takšen začetek preiskave upravičen.

Kjer je to primerno, se preiskava lahko sproži tudi na pisno pritožbo organov pogodbenice. Takšni pritožbi morajo biti priloženi zadostni dokazi o tem, da se plovilo prodaja ali se je prodalo s škodljivo oblikovano ceno in da domnevna prodaja pod normalno vrednostjo kupcu v Ö Uniji Õ povzroča ali je povzročila škodo domači industriji zadevne pogodbenice.

9. Dokazi o prodaji s škodljivo oblikovano ceno in škodi se pri odločitvi o začetku preiskave upoštevajo hkrati. Pritožba se zavrne, če dokazi o prodaji s škodljivo oblikovano ceno ali škodi ne zadostujejo za to, da bi upravičili preiskavo primera.

10. Pritožba je lahko umaknjena pred začetkom preiskave in v tem primeru se šteje, da ni bila vložena.

ê 37/2014, člen 1 in Priloga, tč. 5(1) (prilagojeno)

11. Kadar je očitno, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, Ö Komisija Õ v 45 dneh po dnevu vložitve pritožbe, v primeru začetka preiskave v skladu z odstavkom 8 pa najpozneje šest mesecev po datumu, ko je bila prodaja plovila znana ali bi morala biti znana, začne postopek in objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. Kadar so bili predloženi nezadostni dokazi, je pritožnik o tem obveščen v roku 45 dni od datuma, ko je bila pritožba predložena Komisiji. Po tem ko Komisija ugotovi, da je takšen postopek potreben, državam članicam posreduje informacije.

ê 385/96 (prilagojeno)

12. Obvestilo o začetku postopka napove začetek preiskave, vsebuje ime in državo ladjedelnice ter kupca oziroma kupcev, opis zadevnega plovila in povzetek prejetih informacij ter določi, da se vse ustrezne informacije pošljejo Komisiji.

V obvestilu so določeni roki, v katerih se zainteresirane stranke lahko javijo, pisno predstavijo svoja stališča in predložijo informacije, če naj se takšna stališča in informacije upoštevajo med preiskavo. V njem je določen tudi rok, v katerem lahko zainteresirane stranke zaprosijo za zaslišanje pri Komisiji v skladu s členom 6(5).

13. Komisija seznani izvoznika, kupca oziroma kupce plovila in reprezentativna združenja proizvajalcev, izvoznikov ali kupcev takšnih plovil, za katere ve, da jih zadeva, ter zastopnike države, katere plovilo je predmet te preiskave, in tožnike, o začetku postopka, in z ustreznim upoštevanjem varstva zaupnih informacij posreduje celotno besedilo pisne pritožbe, prejete v skladu z odstavkom 1, izvozniku ter organom države izvoznice, in ga da na zahtevo drugih vpletenih zainteresiranih strank njim na razpolago.

Člen 6

Preiskava

1. Po začetku postopka Komisija v sodelovanju z državami članicami in, kjer je to primerno, z organi tretjih držav, začne preiskavo na ravni Ö Unije Õ. Takšna preiskava zajema prodajo s škodljivo oblikovano ceno in tudi škodo, ki se preiskujeta hkrati.

2. Strankam, ki prejmejo vprašalnike, ki se uporabljajo pri preiskavi prodaje s škodljivo oblikovano ceno, se da na razpolago najmanj 30 dni za odgovor. Rok za izvoznike se šteje od datuma prejema vprašalnika, za katerega se v ta namen šteje, da je bil prejet en teden po dnevu, ko je bil poslan izvozniku ali posredovan ustreznemu diplomatskemu predstavniku države izvoznice. Ob upoštevanju rokov preiskave se lahko odobri podaljšanje 30-dnevnega obdobja, če stranka zaradi posebnih okoliščin navede tehten razlog za to podaljšanje.

3. Komisija lahko zaprosi organe tretjih držav, kjer je to primerno, in države članice za informacije, in države članice storijo vse, kar je potrebno, da izvršijo prošnje Komisije.

Komisiji pošljejo zaprošene informacije, skupaj z rezultati opravljenih pregledov, preverjanj ali preiskav.

Če gre za informacije splošnega interesa ali če je za njihovo posredovanje zaprosila država članica, jih Komisija pošlje državam članicam, pod pogojem, da niso zaupne, sicer pa se pošlje nezaupni povzetek.

4. Komisija lahko zaprosi organe tretjih držav, kjer je to primerno, in države članice, da izvedejo vsa potrebna preverjanja in preglede, zlasti med proizvajalci Ö Unije Õ, in da izvedejo preiskave v tretjih državah, pod pogojem, da zadevna podjetja soglašajo in da je bila vlada zadevne države uradno obveščena ter nima nikakršnih ugovorov.

Države članice storijo vse, kar je potrebno, da izvršijo prošnje Komisije.

Uradniki Komisije so pooblaščeni, da na prošnjo Komisije ali države članice pomagajo uradnikom držav članic pri opravljanju njihovih dolžnosti. Prav tako lahko uradniki Komisije pomagajo uradnikom organov tretjih držav pri opravljanju njihovih dolžnosti, na podlagi soglasja med Komisijo in temi organi.

5. Zainteresirane stranke, ki so se javile v skladu s členom 5(12), se zaslišijo, če so v obdobju, določenem v obvestilu, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske Ö unije Õ, pisno zaprosile za zaslišanje in pri tem dokazale, da so zainteresirana stranka, na katero bi utegnil vplivati rezultat postopka in da obstajajo posebni razlogi za njihovo zaslišanje.

6. Ladjedelnici, kupcu oziroma kupcem, predstavnikom vlade države izvoznice, pritožnikom in drugim zainteresiranim strankam, ki so se javile v skladu s členom 5(12), se na zahtevo zagotovijo možnosti, da se sestanejo s strankami z nasprotnimi interesi, tako da se lahko predstavijo nasprotujoča si stališča in se izrazijo nasprotni argumenti.

Zagotovitev takšnih možnosti mora upoštevati potrebo po ohranitvi zaupnosti in praktične potrebe strank.

Nobena stranka nima nikakršnih obveznosti do udeležbe na sestanku, in njena odsotnost ne škodi primeru te stranke.

Ustne informacije na podlagi tega odstavka se upoštevajo samo, če so kasneje pisno potrjene.

7. Pritožniki, ladjedelnica, kupec oziroma kupci in druge zainteresirane stranke, ki so se javile v skladu s členom 5(12), ter predstavniki države izvoznice lahko na pisno zahtevo preverijo vse informacije, ki jih da na voljo katera koli stranka v preiskavi, in so pomembni za predstavitev njihovih primerov in niso zaupni v smislu člena 13 in ki se uporabijo v preiskavi, z izjemo internih dokumentov, ki so jih pripravili organi Ö Unije Õ ali njenih držav članic.

Te stranke se lahko odzovejo na takšne informacije in njihove pripombe se upoštevajo, če so zadovoljivo dokazane.

8. Razen v okoliščinah iz člena 12, se informacije, ki jih predložijo zainteresirane stranke in na katerih temeljijo ugotovitve, preverijo glede njihove točnosti, kolikor je to mogoče.

9. Pri postopkih, ki vključujejo primerjavo cen, kjer je bilo dobavljeno podobno plovilo, se preiskava zaključi najkasneje eno leto po datumu začetka.

Pri postopkih, pri katerih je podobno plovilo v gradnji, se preiskava zaključi najkasneje eno leto po datumu dobave tega podobnega plovila.

Preiskave, ki vključujejo konstruirano vrednost se zaključijo v enem letu po njihovem začetku ali v enem letu po dobavi plovila, kar je kasneje.

Ti roki se začasno prekinejo v primeru uporabe člena 16(2).

Člen 7

Ustavitev brez ukrepov, uvedbe in izterjave dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen

1. Če je pritožba umaknjena, se postopek lahko ustavi.

ê 37/2014 člen 1 in Priloga, tč. 5(2)

2. Kadar ukrepi niso potrebni, se preiskava ali postopek ustavi. Komisija zaključi preiskavo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).

ê 385/96

3. Ustavitev je takojšnja, če je ugotovljeno, da je stopnja škodljivega oblikovanja cen manj kot 2 %, izražena kot delež izvozne cene.

ê 37/2014 člen 1 in Priloga, tč. 5(2)

4. Kadar dokončno ugotovljena dejstva kažejo, da gre za prodajo po škodljivo oblikovani ceni in s tem povzročeno škodo, Komisija ladjedelnici v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2) naloži dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen. Znesek dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen je enak ugotovljeni stopnji škodljivega oblikovanja cen. Potem ko Komisija obvesti države članice, sprejme potrebne ukrepe za uveljavitev svoje odločitve, zlasti za izterjavo dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen.

ê 385/96 (prilagojeno)

5. Ladjedelnica plača dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen v 180 dneh od prejema obvestila o uvedbi dajatve, za katerega se v ta namen šteje, da je bilo prejeto en teden po dnevu, ko je bilo poslano ladjedelnici. Komisija lahko ladjedelnici odobri razumno podaljšanje roka plačila, če ladjedelnica dokaže, da bi zaradi plačila v 180 dneh postala plačilno nesposobna ali da bi bilo takšno plačilo nezdružljivo z sodno nadzorovanim prestrukturiranjem, pri čemer se na kateri koli neplačani del dajatve zaračunavajo obresti po obrestni meri, ki ustreza donosu sekundarnega trga srednjeročnih Ö euroobveznic Õ na luksemburški borzi, povišanem za 50 baznih točk.

Člen 8

Druga sredstva

ê 37/2014 člen 1 in Priloga, tč. 5(3)

Preiskava se lahko ustavi, ne da bi bila naložena dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen, če ladjedelnica dokončno in brezpogojno razveljavi prodajo plovila, ki se prodaja po škodljivo oblikovani ceni, ali ravna v skladu z drugim enakovrednim pravnim sredstvom, ki ga sprejme Komisija.

ê 385/96

Prodaja se šteje za razveljavljeno samo, če se končajo vsi pogodbeni odnosi med strankami, ki jih zadeva ta prodaja, če so bila povrnjena vsa plačila, opravljena v zvezi s prodajo, in se vse pravice iz zadevnega plovila ali njegovih delov vrnejo ladjedelnici.

Člen 9

Protiukrepi – zavrnitev pravice do nakladanja in razkladanja

ê 37/2014 člen 1 in Priloga, tč. 5(4)

1. Če zadevna ladjedelnica ne plača dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen, naložene v skladu s členom 7, Komisija sprejme protiukrepe v obliki zavrnitve pravice do nakladanja in razkladanja za plovila, ki jih je zgradila zadevna ladjedelnica.

Potem ko nastopijo razlogi za protiukrepe iz prvega pododstavka, Komisija obvesti države članice.

ê 385/96 (prilagojeno)

2. Sklep o uvedbi protiukrepov začne veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu Evropske Ö unije Õ in se razveljavi ob popolnem plačilu dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen s strani ladjedelnice. Protiukrep zajema vsa plovila, za katera je sklenjena pogodba v obdobju štirih let od začetka veljavnosti sklepa. Vsako plovilo je predmet protiukrepa v obdobju štirih let po njegovi dobavi. Ta obdobja se lahko skrajšajo samo v skladu z rezultatom postopka za reševanje mednarodnega spora o uvedenih protiukrepih.

Plovila, za katera velja zavrnitev pravice do nakladanja in razkladanja, se določijo s sklepom, ki ga sprejme Komisija, in je objavljen v Uradnem listu Evropske Ö unije Õ.

3. Carinski organi držav članic ne izdajo dovoljenja za nakladanje in razkladanje plovilom, za katere velja zavrnitev pravice do nakladanja in razkladanja.

ê 37/2014 člen 1 in Priloga, tč. 5(5)

Člen 10

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen z [Uredbo (ES) št. 1225/2009]. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

ê 385/96 (prilagojeno)

Člen 11

Kontrolni obiski

1. Komisija, kjer meni, da je to primerno, opravlja obiske z namenom preverjanja dokumentacije izvoznikov, ladjedelnic, trgovcev, zastopnikov, proizvajalcev, trgovinskih združenj in organizacij, da bi preverila informacije o prodaji s škodljivo oblikovano ceno in škodi. Če ni ustreznega in pravočasnega odgovora, se kontrolni obisk ne sme izvesti.

2. Komisija lahko, če je potrebno, opravlja preiskave v tretjih državah, če pridobi soglasje zadevnih podjetij in če uradno obvesti predstavnike vlade zadevne države in slednja ne nasprotuje preiskavi. Takoj ko je soglasje zadevnih podjetij pridobljeno, mora Komisija uradno obvestiti organe države izvoznice o imenih in naslovih podjetij, ki naj bi jih obiskala, in o dogovorjenih datumih.

3. Z vrsto informacij, ki naj bi jih preverili med kontrolnimi obiski, in katerimi koli dodatnimi informacijami, ki jih je treba zagotoviti med temi obiski je potrebno seznaniti zadevna podjetja, vendar to ne izključuje zahtev, ki so opravljene med kontrolnimi obiski za zagotovitev dodatnih podrobnosti z vidika pridobljenih informacij.

4. Pri preiskavah, izvedenih v skladu z odstavki 1, 2 in 3, Komisiji pomagajo uradniki držav članic, ki za to zaprosijo.

Člen 12

Nesodelovanje

1. V primerih, ko katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij ali drugače ne zagotovi potrebnih informacij v rokih, določenih v tej uredbi, ali znatno ovira preiskavo, se lahko začasne ali dokončne ugotovitve, pozitivne ali negativne, izdelajo na podlagi razpoložljivih dejstev.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se informacije ne upoštevajo in se lahko uporabijo razpoložljiva dejstva.

Zainteresirane stranke je treba seznaniti s posledicami nesodelovanja.

2. Če odgovori niso posredovani elektronsko, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stranka prikaže, da bi predložitev odgovora v želeni obliki povzročila nerazumno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške.

3. Če informacije, ki jih predloži zainteresirana stranka, niso popolne v vseh pogledih, se kljub temu ne smejo prezreti, če pomanjkljivosti niso takšne, da bi pretirano oteževale ustrezno zanesljive ugotovitve ter če so informacije pravočasno ustrezno predložene in so preverljive ter je stranka ravnala po svojih najboljših močeh.

4. Če se dokazi ali informacije ne sprejmejo, se stranko, ki jih je predložila, takoj obvesti o razlogih za to in se ji omogoči, da v določenem roku predloži dodatne obrazložitve. Če so obrazložitve nezadovoljive, se posredujejo razlogi za zavrnitev teh dokazov ali informacij in se predstavijo v objavljenih ugotovitvah.

5. Če ugotovitve, vključno z določitvijo normalne vrednosti, temeljijo na določbah odstavka 1, vključno z informacijami predloženimi v pritožbi, se, kolikor je to izvedljivo in z ustreznim upoštevanjem rokov preiskave, preverijo glede na informacije iz drugih dostopnih neodvisnih virov, kot so objavljeni ceniki, uradna statistika prodaje in carinske deklaracije ali informacije, pridobljene med preiskavo od drugih zainteresiranih strank.

6. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali sodeluje samo delno, tako da prikriva zadevne informacije je rezultat lahko manj ugoden za stranko, kot če bi sodelovala.

Člen 13

Zaupnost

1. Vse informacije, ki so po svoji naravi zaupne (ker bi na primer njihovo razkritje pomenilo znatno konkurenčno prednost za tekmeca ali bi imelo znatno škodljiv vpliv na osebo, ki priskrbi informacije ali na osebo, od katere je pridobila informacije) ali ki jih stranke posredujejo zaupno za preiskavo, se ob ustrezni utemeljitvi obravnavajo zaupno.

2. Zainteresirane stranke, ki predložijo zaupne informacije, se pozovejo, da priskrbijo nezaupni povzetek teh informacij. Ta povzetek mora biti dovolj podroben, da omogoča ustrezno razumevanje bistvene vsebine zaupnih informacij. V izjemnih okoliščinah lahko te stranke navedejo, da takšne informacije niso primerne za povzetek. V takšnih izjemnih okoliščinah je treba predložiti izjavo, zakaj povzetek ni mogoč.

3. Če se šteje, da zahteva za zaupnost ni upravičena in če oseba, ki priskrbi informacije, teh ni pripravljena dati na voljo ali odobriti njihovega razkritja v splošni obliki ali v obliki povzetka, se lahko takšne informacije ne upoštevajo, razen če se lahko zadovoljivo dokaže iz ustreznih virov, da so informacije pravilne. Zahteve za zaupnost se ne zavrnejo samovoljno.

4. Ta člen ne izključuje razkritja splošnih informacij s strani organov Ö Unije Õ in zlasti ne razlogov, na katerih temeljijo odločitve, sprejete v skladu s to uredbo, ali razkritja dokazov, na katere se opirajo organi Ö Unije Õ, če je to potrebno za obrazložitev teh razlogov v sodnem postopku. Takšno razkritje mora upoštevati pravni interes zadevnih strank, da njihove poslovne tajnosti niso razkrite.

ê 37/2014 člen 1 in Priloga, tč. 5(6)

5. Komisija in države članice, vključno z njihovimi uradniki, ne razkrijejo nobene informacije, ki so jo prejeli na podlagi te uredbe in za katero je oseba, ki jo je predložila, zahtevala zaupno obravnavo, razen če ta oseba tega izrecno ne dovoli. Izmenjave informacij med Komisijo in državami članicami ali kakršni koli notranji dokumenti, ki jih pripravijo organi Unije ali držav članic, se ne razkrijejo, razen če ni v tej uredbi to izrecno določeno.

ê 385/96

6. Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabijo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.

Člen 14

Razkritje

1. Pritožniki, ladjedelnica, izvoznik, kupec oziroma kupci plovila in njihova reprezentativna združenja ter predstavniki države izvoznice lahko zaprosijo za razkritje podrobnosti glede pomembnih dejstev in premislekov, na podlagi katerih se namerava priporočiti uvedba dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen ali ustavitev preiskave ali postopka brez uvedbe dajatve.

2. Pisna zahteva za dokončno razkritje v skladu z odstavkom 1 se naslovi na Komisijo in mora biti prejeta v rokih, ki jih določi Komisija.

ê 37/2014 člen 1 in Priloga, tč. 5(7) (prilagojeno)

3. Ö Dokončno Õ razkritje se izvede pisno. Izvede se čim prej z ustreznim upoštevanjem potrebe po zaščiti zaupnih informacij in običajno najpozneje en mesec pred dokončno odločitvijo. Kadar Komisija ob tem času še ne more razkriti določenih dejstev ali premislekov, se ta razkrijejo pozneje v najkrajšem možnem času.

Razkritje ne vpliva na nobeno poznejšo odločitev, ki jo lahko sprejme Komisija, če pa takšna odločitev temelji na drugačnih dejstvih in premislekih, se ti čim prej razkrijejo.

ê 385/96

4. Izjave, ki so dane po razkritju, se upoštevajo samo, če so sprejete v obdobju, ki ga za vsak primer določi Komisija, in traja najmanj 10 dni, ob ustreznem upoštevanju nujnosti zadeve.

ê 37/2014 člen 1 in Priloga, tč. 5(8)

Člen 15

Poročilo

Komisija vključi informacije o izvajanju te uredbe v svoje letno poročilo o uporabi in izvajanju ukrepov trgovinske zaščite, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s [členom 22a Uredbe (ES) št. 1225/2009].

ê 385/96 (prilagojeno)

Člen 16

Končne določbe

1. Ta uredba ne izključuje uporabe:

(a)          katerih koli posebnih pravil, določenih v sporazumih, sklenjenih med Ö Unijo Õ in tretjimi državami;

(b)          posebnih ukrepov, če takšni ukrepi ne nasprotujejo obveznostim na podlagi Sporazuma o ladjedelništvu.

2. Preiskava v skladu s to uredbo se ne izvede niti se ne naložijo ali ohranijo ukrepi, če bi bili takšni ukrepi v nasprotju z obveznostmi Ö Unije Õ, ki izhajajo iz Sporazuma o ladjedelništvu ali katerega koli drugega ustreznega mednarodnega sporazuma.

Ta uredba Ö Uniji Õ ne preprečuje izpolnjevanja njenih obveznosti v skladu z določbami Sporazuma o ladjedelništvu v zvezi z reševanjem sporov.

ê

Člen 17

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 385/96 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

ê 385/96 (prilagojeno)

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati Ö dvajseti Õ dan po objavi v Uradnem listu Evropske Ö unije Õ.

Uporablja se od začetka veljavnosti Sporazuma o ladjedelništvu[11].

Ne uporablja se za plovila, za katera je bila sklenjena pogodba pred začetkom veljavnosti Sporazuma o ladjedelništvu, razen za plovila, za katera je bila pogodba sklenjena po 21. decembru 1994 in ki naj bi bila dobavljena več kot pet let po datumu sklenitve pogodbe. Takšna plovila so predmet te uredbe, razen če ladjedelnica dokaže, da je bil dobavni rok podaljšan zaradi normalnih trgovinskih razlogov in ne zato, da bi se izognili uporabi te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               COM(87) 868 PV.

[2]               Glej Prilogo 3, Del A sklepov.

[3]               Vključena v zakonodajni program za 2014.

[4]               Glej Prilogo I, k temu predlogu.

[5]               UL C […], […], str. […].

[6]               Uredba Sveta (ES) št. 385/96 z dne 29. januarja 1996 o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (UL L 56, 6.3.1996, str. 21).

[7]               Glej Prilogo I.

[8]               Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

[9]               Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[10]             Uredba Sveta (ES) št. 625/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih pravilih za izvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 185, 17.7.2009, str. 1).

[11]             Začetek veljavnosti Sporazuma o ladjedelništvu bo objavljen v Uradnem listu Evropske Ö unije Õ, serija L.

é

PRILOGA I

Razveljavljena uredba s seznamom njenih sprememb

Uredba Sveta (ES) št. 385/96 (UL L 56, 6.3.1996, str. 21) || ||

|| Uredba (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta    (UL L 18, 21.1.2014, str. 1) || Zgolj točka 5 Priloge

_____________

PRILOGA II

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 385/96 || Ta uredba

Členi od 1 do 4 || Členi od 1 do 4

Člen 5(1) || Člen 5(1)

Člen 5(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo || Člen 5(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a), uvodno besedilo || Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a), uvodno besedilo

Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a), prvi indent || Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a)(i)

Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a), drugi indent || Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a)(ii)

Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a), tretji indent || Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a)(iii)

Člen 5(2), drugi, tretji in četrti pododstavek || Člen 5(2), drugi, tretji in četrti pododstavek

Člen 5 od (3) do (10) || Člen 5 od (3) do (10)

Člen 5(11), prvi pododstavek || Člen 5(11), prvi in drugi stavek

Člen 5(11), drugi pododstavek || Člen 5(11), tretji stavek

Člen 5(12), prvi stavek || Člen 5(12), prvi pododstavek

Člen 5(12), drugi in tretji stavek || Člen 5(12), drugi pododstavek

Člen 6(1) in (2) || Člen 6(1) in (2)

Člen 6(3), prvi stavek || Člen 6(3), prvi pododstavek

Člen 6(3), drugi stavek || Člen 6(3), drugi pododstavek

Člen 6(3), tretji stavek || Člen 6(3), tretji pododstavek

Člen 6(4), prvi stavek || Člen 6(4), prvi pododstavek

Člen 6(4), drugi stavek || Člen 6(4), drugi pododstavek

Člen 6(4), tretji in četrti stavek || Člen 6(4), tretji pododstavek

Člen 6(5) || Člen 6(5)

Člen 6(6), prvi stavek || Člen 6(6), prvi pododstavek

Člen 6(6), drugi stavek || Člen 6(6), drugi pododstavek

Člen 6(6), tretji stavek || Člen 6(6), tretji pododstavek

Člen 6(6), četrti stavek || Člen 6(6), četrti pododstavek

Člen 6(7), prvi stavek || Člen 6(7), prvi pododstavek

Člen 6(7), drugi stavek || Člen 6(7), drugi pododstavek

Člen 6(8) in (9) || Člen 6(8) in (9)

Členi od 7 do 11 || Členi od 7 do 11

Člen 12(1), prvi stavek || Člen 12(1), prvi pododstavek

Člen 12(1), drugi stavek || Člen 12(1), drugi pododstavek

Člen 12(1), tretji stavek || Člen 12(1), tretji pododstavek

Člen 12(2) do (6) || Člen 12(2) do (6)

Člen 13 || Člen 13

Člen 14(1) in (2) || Člen 14(1) in (2)

Člen 14(3), prvi, drugi in tretji stavek || Člen 14(3), prvi pododstavek

Člen 14(3), četrti stavek || Člen 14(3), drugi pododstavek

Člen 14(4) || Člen 14(4)

Člen 14a || Člen 15

Člen 15 || Člen 16

- || Člen 17

Člen 16 || Člen 18

- || Priloga I

- || Priloga II

_____________