This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014PC0605
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on protection against injurious pricing of vessels (codification)
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (kodificirana različica)
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (kodificirana različica)
/* COM/2014/0605 final - 2014/0280 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (kodificirana različica) /* COM/2014/0605 final - 2014/0280 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. Komisija v
okviru Evrope državljanov pripisuje veliko pomembnost poenostavitvi in
pojasnitvi prava Unije, da bi to postalo jasnejše in dostopnejše državljanom, s
čimer bi slednji dobili nove priložnosti in možnost
uveljavljanja posebnih pravic, ki jim jih to pravo podeljuje. Tega cilja ni mogoče doseči, dokler
številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno,
ostanejo razpršeni, tako da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno
v poznejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil je
potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih
aktov. Kodifikacija predpisov, ki so
bili pogosto spremenjeni, je eden od bistvenih načinov za to, da bi bilo pravo Unije jasno in pregledno. 2. Komisija je 1.
aprila 1987 sprejela odločitev[1], s katero je svojemu osebju dala navodilo, naj bodo vsi akti
kodificirani po ne več kot
desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si
morale vse službe v še krajših obdobjih prizadevati za kodifikacijo besedil, za
katere so odgovorne, da bi zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov.
3. To je bilo potrjeno s sklepi
Evropskega sveta, sprejetimi v Edinburgu (december 1992)[2], s poudarkom na pomembnost kodifikacije, saj
omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo
ob določenem času. Kodifikacijo je treba izvesti ob polnem
upoštevanju običajnega postopka sprejetja aktov Unije. Glede na to, da vsebinske spremembe aktov, ki jih
zadeva kodifikacija, niso dovoljene,
so se Evropski parlament, Svet in
Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli,
da se za hitro sprejetje kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni
postopek. 4. Namen tega predloga je začeti s kodifikacijo Uredbe
Sveta (ES) št. 385/96 z dne 29. januarja 1996 o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil[3]. Nova uredba bo
nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni[4];
ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se kodificirajo in jih torej
zgolj združuje s tistimi oblikovnimi spremembami, ki so potrebne za samo
izvedbo kodifikacije. 5. Predlog za kodifikacijo je bil
sestavljen na podlagi predhodnega prečiščenega
besedila, v 22 uradnih jezikih, Uredbe (ES) št. 385/96 in
aktov o njeni spremembi, ki jo je opravil Urad za
publikacije Evropske unije s pomočjo sistema za
obdelavo podatkov. Kjer so bili členi
preštevilčeni, je primerjava med starimi in novimi številkami prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi II h kodificirani uredbi. ê 385/96
(prilagojeno) 2014/0280 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem
cen plovil (kodificirana različica) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o Ö delovanju Õ Evropske Ö unije Õ in zlasti člena Ö 207(2) Õ Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[5], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: ê (1) Uredba Sveta (ES) št. 385/96[6] je bila večkrat
bistveno spremenjena[7].
Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati. ê 385/96 uv.
izjava 1 (prilagojeno) (2) Po večstranskih
pogajanjih, ki so potekala pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje
in razvoj, Ö je bil Õ 21. decembra 1994
sklenjen Sporazum o spoštovanju normalnih pogojev konkurence v gospodarski
panogi gradnje in popravila trgovskih ladij (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o
ladjedelništvu“). ê 385/96 uv.
izjava 2 (prilagojeno) (3) V okviru Sporazuma o
ladjedelništvu Ö je bilo Õ priznano, da se
zaradi posebnih značilnosti transakcij pri nakupu ladij v praksi ne
uporabljajo izravnalne in protidampinške dajatve, kot so določene v
členu VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, Sporazumu o
subvencijah in izravnalnih ukrepih ter Sporazumu o izvajanju člena VI Ö Splošnega
sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu:
Protidampinški sporazum iz leta 1994) Õ, priloženih
Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. Zaradi potrebe po
zagotovitvi učinkovitih zaščitnih ukrepov proti prodaji ladij pod
njihovo normalno vrednostjo, ki povzroča škodo, je bil sklenjen Kodeks
proti škodljivemu oblikovanju cen v ladjedelništvu, ki skupaj z osnovnimi
načeli predstavlja Prilogo III k Sporazumu o ladjedelništvu (v nadaljnjem
besedilu „Kodeks IPI“). ê 385/96 uv.
izjava 3 (prilagojeno) (4) Besedilo tega Kodeksa IPI
pretežno temelji na Ö Protidampinškem
sporazumu iz leta 1994 Õ, vendar Ö od njega Õ odstopa, kadar to
utemeljuje specifična narava transakcij pri nakupu ladij. Zato Ö je Õ primerno prenesti
določila Kodeksa IPI v zakonodajo Ö Unije Õ, kolikor je to
mogoče na podlagi besedila [Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009[8]]. ê 385/96 uv.
izjava 4 (prilagojeno) (5) Sporazum o ladjedelništvu in
zakonske določbe, ki izhajajo iz njega, Ö so Õ znatnega pomena za
pravo Ö Unije Õ. ê 385/96 uv.
izjava 5 (prilagojeno) (6) Ö Unija mora Õ za ohranitev
ravnotežja pravic in obveznosti, ki jih vzpostavlja Sporazum o ladjedelništvu,
ukrepati proti vsakršnemu plovilu s škodljivo oblikovano ceno, ker prodaja
plovil pod njihovo normalno vrednostjo povzroča škodo industriji Ö Unije Õ. ê 385/96 uv.
izjava 6 (prilagojeno) (7) Ö V Õ zvezi z
ladjedelnicami iz pogodbenic Sporazuma o ladjedelništvu, Ö lahko Unija Õ sproži preiskavo o
prodaji plovila samo, če je kupec plovila kupec iz Ö Unije Õ in če ladja ni
vojaško plovilo. ê 385/96 uv.
izjava 7 (prilagojeno) (8) Zaželeno je, da se
določijo jasna in podrobna pravila za izračun normalne vrednosti; ker
mora takšna vrednost še posebno, kolikor je mogoče, temeljiti na
reprezentativni prodaji podobnega plovila v običajnem poteku trgovine v
državi izvoznici. Primerno Ö je Õ opredeliti
okoliščine, v katerih se za domačo prodajo lahko šteje, da je
opravljena z izgubo in se je lahko ne upošteva ter okoliščine v katerih se
je mogoče opreti na prodajo podobnega plovila tretji državi ali na
konstruirano normalno vrednost. Poleg tega Ö je Õ zaželeno predvideti
ustrezno porazdelitev stroškov, tudi v primerih zagona proizvodnje. Pri
konstruiranju normalne vrednosti Ö je treba Õ tudi navesti
metodologijo, ki jo je treba uporabiti pri določitvi zneska prodajnih
stroškov, splošnih in upravnih stroškov ter profitne marže, ki jo mora
vsebovati ta vrednost. ê 385/96 uv.
izjava 8 (prilagojeno) (9) Da bi se lahko novi instrument
za boj proti škodljivi prodaji po prenizkih cenah pravilno uporabljal, Ö mora Komisija Õ sprejeti vse
potrebne ukrepe, da bi se v velikih koncernih in holdingih tretjih držav
preverila veljavnost obračunskih stroškov pri oceni strukture lastne cene. ê 385/96 uv.
izjava 9 (prilagojeno) (10) Pri določitvi normalne
vrednosti za države brez tržnega gospodarstva se zdi preudarno določiti
pravila za izbiro ustrezne tretje države s tržnim gospodarstvom, ki naj bi jo uporabili
za ta namen, in v primeru, kjer ni mogoče najti ustrezne tretje države,
predvideti, da se normalna vrednost lahko določi na kateri koli drugi
utemeljeni podlagi. ê 385/96 uv.
izjava 10 (prilagojeno) (11) Primerno je določiti
izvozno ceno in navesti, kateri popravki naj se izvedejo v primerih, ko je
treba to ceno izračunati na podlagi prve cene na odprtem trgu. ê 385/96 uv.
izjava 11 (prilagojeno) (12) Za zagotovitev pravične
primerjave med izvozno ceno in normalno vrednostjo je priporočljivo
sestaviti seznam dejavnikov, vključno s pogodbenimi kaznimi, ki lahko
vplivajo na cene in primerljivost cen. ê 385/96 uv.
izjava 12 (prilagojeno) (13) Zaželeno je določiti
jasne in podrobne smernice za dejavnike, ki so lahko pomembni pri ugotavljanju,
ali je prodaja po škodljivo oblikovani ceni povzročila materialno škodo
ali grozi, da bo povzročila škodo. Pri dokazovanju, da je raven cene
zadevne prodaje odgovorna za škodo, povzročeno industriji Ö Unije Õ, je treba upoštevati
učinke drugih dejavnikov in zlasti prevladujočih tržnih razmer v Ö Uniji Õ. ê 385/96 uv.
izjava 13 (prilagojeno) (14) Priporočljivo je
opredeliti pojem „industrija Ö Unije Õ“ z ozirom na
sposobnost gradnje podobnega plovila in zagotoviti, da so stranke, povezane z
izvozniki, lahko izključene iz takšne industrije, ter opredeliti pojem
„povezan“. ê 385/96 uv.
izjava 14 (prilagojeno) (15) Določiti je treba postopkovne
in vsebinske pogoje za vložitev pritožbe zoper prodajo po škodljivo oblikovani
ceni, vključno z obsegom, v katerem jo mora podpreti industrija Ö Unije Õ, ter informacije o
kupcu plovila, prodaji po škodljivo oblikovani ceni, škodi in vzročni
zvezi, ki jih mora vsebovati takšna pritožba. Primerno je tudi opredeliti
postopke za zavrnitev pritožb ali začetek postopka. ê 385/96 uv.
izjava 15 (prilagojeno) (16) Pritožba lahko v primeru, da ima
kupec plovila, s škodljivo oblikovano ceno, sedež na območju druge
pogodbenice Sporazuma o ladjedelništvu, vsebuje tudi prošnjo, da organi te
pogodbenice sprožijo preiskavo. Takšna prošnja se posreduje organom
pogodbenice, kjer je to upravičeno. ê 385/96 uv.
izjava 16 (prilagojeno) (17) Kjer je to primerno, se lahko preiskava
sproži tudi na podlagi pisne pritožbe organov pogodbenice Sporazuma o
ladjedelništvu, v skladu s to uredbo in pod pogoji Sporazuma o ladjedelništvu. ê 385/96 uv.
izjava 17 (prilagojeno) (18) Določiti je treba način,
s katerim bodo zainteresirane stranke seznanjene z informacijami, ki jih
zahtevajo pristojni organi. Zainteresirane stranke bi morale imeti zadostne
možnosti za predložitev vseh ustreznih dokazov ter za zagovarjanje svojih
interesov. Zaželeno je tudi jasno določiti pravila in postopke, ki jih je
treba upoštevati med preiskavo, zlasti predpise, na podlagi katerih se morajo
zainteresirane stranke v določenem roku same javiti, predstaviti svoja stališča
in predložiti informacije, če naj se takšna stališča in informacije
upoštevajo. Primerno je določiti tudi pogoje, pod katerimi ima lahko
zainteresirana stranka dostop do informacij, ki jih predstavijo druge
zainteresirane stranke, in se glede informacij opredeli; ker morajo države
članice tudi sodelovati s Komisijo pri zbiranju informacij. ê 385/96 uv.
izjava 18 (prilagojeno) (19) Zagotoviti je treba, da se
primeri ne glede na to, ali je naložena dajatev zaradi škodljivega oblikovanja
cen ali ne, zaključiti najkasneje eno leto po datumu začetka
preiskave ali po datumu dobave plovila, odvisno od primera. (20) Preiskave ali postopki se
morajo ustaviti, če je stopnja škodljivega oblikovanja cen de minimis. ê 385/96 uv. izjava
19 (prilagojeno) (21) Preiskava se lahko zaključi,
ne da bi bila uvedena dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen, če je
prodaja plovila s škodljivo oblikovano ceno, dokončno in brezpogojno
razveljavljena ali če je sprejet nadomesten enakovreden ukrep za
izboljšanje stanja. Vendar je treba posebno upoštevati zahtevo, da se ne ogrozi
doseganje cilja, ki ga želi doseči ta uredba. ê 385/96 uv.
izjava 20 (prilagojeno) (22) V primeru, da so izpolnjeni
vsi pogoji iz te uredbe ladjedelnici, ki je s prodajo plovila s škodljivo
oblikovano ceno, povzročila škodo industriji Ö Unije Õ, mora biti s sklepom
uvedena dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen, ki je enaka stopnji
škodljivega oblikovanja cen. Določena morajo biti jasna in podrobna
pravila za izvajanje takšnega sklepa, vključno z vsemi ukrepi, ki so
potrebni za njegovo dejansko izvrševanje, zlasti sprejem protiukrepov, če
ladjedelnica v postavljenem roku ne plača dajatve zaradi škodljivega
oblikovanja cen. ê 385/96 uv.
izjava 21 (prilagojeno) (23) Določiti je treba natančna
pravila za zavrnitev pravice do nakladanja in razkladanja v pristaniščih Ö Unije Õ plovilom, ki so jih
zgradile ladjedelnice, ki so predmet protiukrepov. ê 385/96 uv.
izjava 22 (prilagojeno) (24) Obveznost plačila dajatve
zaradi škodljivega oblikovanja cen preneha veljati samo, ko je takšna dajatev v
celoti plačana ali ko se izteče čas veljavnosti protiukrepov. ê 385/96 uv.
izjava 23 (prilagojeno) (25) Noben ukrep, sprejet na
podlagi te uredbe, ne sme biti v nasprotju z interesom Ö Unije Õ . ê 385/96 uv.
izjava 24 (prilagojeno) (26) Ö Unija Õ mora pri ukrepanju v
skladu s to uredbo, upoštevati potrebo po hitrem in učinkovitem delovanju. ê 385/96 uv.
izjava 26 (prilagojeno) (27) Primerno je zagotoviti
kontrolne obiske za preverjanje informacij poslanih glede škodljivega
oblikovanja cen in škodi, pri čemer so takšni obiski pogojeni z ustreznimi
odgovori na vprašalnike. ê 385/96 uv.
izjava 27 (prilagojeno) (28) Zagotoviti je treba, da se v
primeru, ko stranke ne sodelujejo zadovoljivo pri preiskavi, lahko uporabijo
druge informacije za oblikovanje ugotovitev in da so takšne informacije lahko
manj ugodne za stranke, kot če bi sodelovale pri preiskavi. ê 385/96 uv.
izjava 28 (29) Določiti je treba obravnavanje
zaupnih informacij, tako da se ne razkrivajo poslovne tajnosti. ê 385/96 uv.
izjava 29 (prilagojeno) (30) Bistveno je določiti, da
se bistvena dejstva in premisleki ustrezno posredujejo strankam, ki so
upravičene do takšne obravnave, in da je takšno posredovanje ob ustreznem
upoštevanju procesa odločanja v Ö Uniji Õ potrebno izvesti v
roku, ki strankam omogoča zagovarjanje njihovih interesov. ê 37/2014 člen 1 in Priloga, tč. 5 (prilagojeno) (31) Za izvajanje v tej uredbi
določenih postopkov so potrebni enotni pogoji za sprejetje ukrepov,
potrebnih za njeno izvajanje v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[9] – ê 385/96
(prilagojeno) SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Načela in definicije 1. Dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen
se lahko naloži ladjedelnici, ki je zgradila plovilo s škodljivo oblikovano
ceno in katerega prodaja kupcu zunaj države porekla plovila, povzroči
škodo. 2. Šteje se, da ima plovilo škodljivo
oblikovano ceno, če je izvozna cena prodanega plovila manjša od
primerljive cene za podobno plovilo, prodano kupcu v državi izvoznici v
običajnem poteku trgovine. 3. Za namen te uredbe se uporabijo naslednje
opredelitve: (a) „plovilo“ pomeni kakršno koli morsko
plovilo na lastni pogon s 100 bruto ton in več, ki se uporablja za prevoz
blaga ali oseb ali za opravljanje posebnih storitev (na primer ledolomilci ali
plavajoči bagri) in katero koli vlečno plovilo s 365 kW in več; (b) „podobno plovilo“ pomeni katero koli
plovilo istega tipa, namena in približne velikosti kot zadevno plovilo, z
značilnostmi, ki so zelo podobne značilnostim zadevnega plovila; (c) „ista splošna kategorija plovila“
pomeni katero koli plovilo istega tipa in namena, vendar znatno drugačne
velikosti; (d) „prodaja“ zajema vzpostavitev ali
prenos lastniške udeležbe v plovilu, razen lastniške udeležbe, ki je
vzpostavljena ali pridobljena izključno z namenom zaščite za
običajnega komercialnega kredita; (e) „lastniška udeležba“ vključuje
katero koli pogodbeno ali lastninsko pravico, ki upravičencu ali
upravičencem omogoča, da izkoristijo delovanje plovila na način,
ki je v bistvenem primerljiv z načinom, s katerim ima lahko lastnik korist
od delovanja plovila. Pri določanju, ali takšna bistvena primerljivost
obstaja, se, inter alia, upoštevajo naslednji dejavniki: (i) pogoji in okoliščine transakcije, (ii) poslovna praksa v industriji, (iii) ali je plovilo, ki je predmet
transakcije, vključeno v poslovanje upravičenca ali
upravičencev, in (iv) ali v praksi obstaja verjetnost, da bo
upravičenec oziroma bodo upravičenci izkoristil(-i) delovanje plovila
in prevzel(-i) ustrezno tveganje zanj v znatnem delu življenjske dobe plovila; (f) „kupec“ pomeni katero koli osebo ali
družbo, ki neposredno ali posredno pridobi lastniško udeležbo, vključno z
zakupom ali dolgoročnim zakupom ladijskega prostora v povezavi s prvotnim
prenosom s strani ladjedelnice, ter zajema tudi osebo ali družbo, ki ima kupca
v lasti ali obvladuje kupca ali pa kupcu daje navodila. Oseba ali družba ima
kupca v lasti, če ima več kot 50 % delež kupca. Oseba ali družba
obvladuje kupca, če je oseba ali družba pravno ali operativno v takšnem
položaju, da lahko izvaja omejevanje kupca ali mu daje navodila, kar se domneva
pri 25 % deležu. Če je lastništvo kupca izkazano, se domneva, da drug
nadzor tega kupca ne obstaja, razen če je ugotovljeno drugače.
Obstaja lahko več kot en kupec katerega koli plovila; (g) „družba“ pomeni katero koli družbo
ali podjetje, ustanovljeno po civilnem ali gospodarskem pravu, vključno z
zadrugami, in drugimi pravnimi osebami javnega ali zasebnega prava,
vključno s tistimi, ki so neprofitne; (h) „pogodbenica“ pomeni katero koli
tretjo državo, ki je podpisnica Sporazuma o ladjedelništvu. Člen 2 Ugotavljanje škodljive prodaje po
prenizkih cenah A. Normalna vrednost 1. Normalna vrednost običajno temelji na
ceni, ki jo za podobno plovilo v običajnem poteku trgovine plača ali
jo mora plačati neodvisni kupec v državi izvoznici. 2. Cene med strankami, za katere se zdi, da so
povezane ali da med njimi obstaja kompenzacijski dogovor, se ne smejo šteti za
del običajnega poteka trgovine in se ne smejo uporabljati za
določanje normalne vrednosti, razen če je ugotovljeno, da to razmerje
ne vpliva nanje. 3. Če v običajnem poteku trgovine ni
prodaje podobnih plovil ali če zaradi posebnih tržnih razmer takšne
prodaje ne omogočajo ustrezne primerjave, se normalna vrednost podobnega
plovila izračuna na podlagi izvozne cene podobnega plovila v
običajnem poteku trgovine s primerno tretjo državo, pod pogojem, da je ta
cena reprezentativna. Če takšne prodaje kateri koli primerni tretji državi
ne obstajajo ali ne omogočajo ustrezne primerjave, se normalna vrednost
podobnih plovil izračuna na podlagi stroška proizvodnje v državi porekla,
ki je povišan za primeren znesek prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter
za dobiček. 4. Prodaja podobnih plovil na notranjem trgu
države izvoznice ali izvozna prodaja tretji državi po cenah, ki so nižje od
proizvodnih stroškov na enoto (fiksnih in variabilnih), povišanih za prodajne,
skupne in upravne stroške, se lahko šteje za prodajo, ki zaradi cene ne sodi v
običajni potek trgovine in se lahko prezre pri določanju normalne
vrednosti, samo če je ugotovljeno, da se takšna prodaja izvaja po cenah,
ki ne omogočajo povračila vseh stroškov v primernem obdobju, ki bi
običajno trajalo pet let. 5. Stroški se običajno izračunajo na
podlagi evidence, ki jo vodi ladjedelnica, glede katere poteka preiskava, pod
pogojem, da je takšna evidenca v skladu s splošno sprejetimi
računovodskimi načeli zadevne države in če je izkazano, da
evidenca na primeren način odraža stroške, povezane s proizvodnjo in
prodajo zadevnega plovila. Upoštevajo se dokazi, predloženi glede
ustrezne razporeditve stroškov, če je dokazano, da se je ta razporeditev
stroškov uporabila v skladu z dolgoletno prakso. Če ni primernejše metode,
se da prednost razporeditvi stroškov na podlagi prometa. Če to ni že
prikazano pri razporeditvi stroškov po tem pododstavku, se stroški primerno
prilagodijo za enkratne stroškovne dejavnike, ki koristijo prihodnji in/ali
sedanji proizvodnji, ali za okoliščine, v katerih na stroške vpliva zagon
proizvodnje. 6. Zneski za prodajne, skupne in upravne
stroške ter za dobiček temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na
proizvodnjo in prodajo podobnih plovil v običajnem poteku trgovine za
ladjedelnico, glede katere poteka preiskava. Če takšnih zneskov ni
mogoče določiti na tej podlagi, se lahko zneski določijo na
podlagi: (a) tehtanega povprečja dejanskih
zneskov, ki so ugotovljeni za druge ladjedelnice v državi porekla pri
proizvodnji in prodaji podobnih plovil na notranjem trgu te države; (b) dejanskih zneskov, ki se v
običajnem poteku trgovine uporabljajo za proizvodnjo in prodajo iste
splošne kategorije plovil za zadevno ladjedelnico na notranjem trgu države
porekla; (c) katere koli primerne metode, če
na ta način določeni znesek dobička ne presega dobička, ki
ga običajno dosežejo druge ladjedelnice pri prodaji plovil iste splošne
kategorije na notranjem trgu države porekla. Dobiček dodan konstruirani vrednosti v
vsakem primeru temelji na povprečnem dobičku, doseženem v primernem
časovnem obdobju običajno šestih mesecev pred prodajo in po prodaji,
glede katere poteka preiskava, in odraža primeren dobiček v času
takšne prodaje. Pri tem izračunu se odpravi kakršno koli izkrivljanje, ki
ne bi vodilo do primernega dobička v času prodaje. 7. Zaradi dolgega obdobja med sklenitvijo
pogodbe in dobavo plovil normalna vrednost ne vključuje dejanskih
stroškov, za katere ladjedelnica dokaže, da so nastali zaradi višje sile in so
znatno višji od zvišanja stroškov, ki jih je ladjedelnica lahko razumno
pričakovala ter upoštevala, ko so bili dogovorjeni materialni prodajni
pogoji. 8. V primeru prodaj iz držav brez tržnega
gospodarstva, zlasti tistih, za katere se uporablja Uredba Sveta (ES) št.
625/2009[10],
se normalna vrednost določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v
tretji državi s tržnim gospodarstvom, ali cene, za katero se plovilo iz takšne
tretje države proda v druge države, vključno z Ö Unijo Õ , ali pa, v primeru
da to ni mogoče, na kateri koli drugi primerni podlagi, vključno s
ceno, ki je dejansko plačana ali plačljiva v Ö Uniji Õ za podobno plovilo,
ki je po potrebi ustrezno prilagojena tako, da vključuje primerni
dobiček. Ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom
se ne izbere na neprimeren način, pri čemer se upoštevajo vse
zanesljive informacije, ki so na voljo v času izbire. Upoštevajo se tudi
roki. Stranke, ki jih zadeva preiskava, so kmalu po
njenem začetku obveščene o izbiri tretje države s tržnim
gospodarstvom in imajo 10 dni časa za pripombe. B. Izvozna cena 9. Izvozna cena je dejansko plačana ali
plačljiva cena zadevnega plovila. 10. V primerih, kjer ni izvozne cene ali kjer
se izkaže, da je izvozna cena nezanesljiva zaradi povezave ali kompenzacijskega
dogovora med ladjedelnico in kupcem ali tretjo stranko, se lahko izvozna cena
izračuna na podlagi cene, za katero se plovilo prvič preproda
neodvisnemu kupcu, ali če se plovilo ne preproda neodvisnemu kupcu ali se
ne preproda v stanju, v katerem je bilo prvič prodano, na kateri koli
utemeljen način. V teh primerih se prilagodi vse stroške,
vključno z dajatvami in davki, ki nastanejo med prvo prodajo in nadaljnjo
prodajo, ter za natečeni dobiček, tako da se določi zanesljiva
izvozna cena. Zneski, za katere se opravi prilagoditev,
zajemajo zneske, ki jih običajno nosi kupec, vendar jih plača katera
koli stranka v Ö Uniji Õ ali zunaj nje, za
katero se izkaže, da je povezana ali ima kompenzacijski dogovor z ladjedelnico
ali kupcem, vključno s stroški običajnega prevoza, zavarovanja,
manipulativnimi stroški in stroški natovarjanja ter dodatnimi stroški, carinami
in drugimi davki, ki so plačljivi v državi uvoznici zaradi nakupa plovila ter
primernim zneskom za prodajne, skupne in upravne stroške ter dobiček. C. Primerjava 11. Opravi se poštena primerjava med izvozno
ceno in normalno vrednostjo. Ta primerjava se opravi na isti stopnji trgovine
in glede na prodaje, opravljene ob čim bolj enakem času, kar
običajno pomeni v treh mesecih pred prodajo ali po prodaji, ki je predmet
preiskave, ali v katerem koli ustreznem obdobju, če ni takšnih prodaj. Pri
tem se vsakič izvedejo primerni popravki zaradi razlik, ki vplivajo na
primerljivost cen, vključno z razlikami v prodajnih pogojih, pogodbenih
kaznih, obdavčenju, stopnji trgovine, količinah, fizičnih
značilnostih in katerimi koli drugimi razlikami, ki dokazljivo vplivajo na
primerljivost cen. Če je bila v primerih iz odstavka 10 primerljivost cen
prizadeta, se normalna vrednost določi na stopnji trgovine, ki je enaka
stopnji trgovine konstruirane izvozne cene ali pa se izvedejo primerni popravki
v skladu s tem odstavkom. Izogibati se je treba kakršnemu koli podvajanju pri
izvajanju prilagoditev, zlasti glede popustov in pogodbenih kazni. Če je
za primerjavo cen potrebna pretvorba valut, se za to pretvorbo uporabi menjalni
tečaj na dan prodaje, razen če je prodaja tuje valute na terminskih
trgih neposredno povezana z zadevno izvozno prodajo, kjer se uporabi menjalni
tečaj v terminski prodaji. Za namen te določbe je dan prodaje dan, ko
se določijo materialne določbe glede prodaje, običajno datum
pogodbe. Če pa se materialne določbe glede prodaje znatno spremenijo
na drug dan, je treba uporabiti menjalni tečaj na dan spremembe. V tem
primeru se opravijo ustrezne prilagoditve, da bi se upošteval kakršen koli
neutemeljen vpliv na stopnjo škodljivega oblikovanja cen, ki bi nastal samo
zaradi nihanj menjalnega tečaja med prvotnim dnem prodaje in dnem te spremembe. D. Stopnja škodljivega oblikovanja cen 12. Ob upoštevanju ustreznih določb, ki
urejajo pošteno primerjavo se obstoj stopnje škodljivega oblikovanja cen
običajno določi na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne
vrednosti s tehtanim povprečjem cen vseh prodaj, ali s primerjavo
posameznih normalnih vrednosti in posameznih izvoznih cen na podlagi posameznih
transakcij. Normalna vrednost, določena na podlagi tehtanega
povprečja, pa se lahko primerja s cenami vseh posameznih prodaj, če
obstaja vzorec izvoznih cen, ki se znatno razlikujejo med različnimi
kupci, področji ali časovnimi obdobji, in če metodi, opredeljeni
v prvem stavku tega odstavka, ne bi v polnem obsegu odražali prodajo po
škodljivo oblikovani ceni. 13. Stopnja škodljivega oblikovanja cen je
znesek, za katerega normalna vrednost presega izvozno ceno. Če se razlike
v ceni pri škodljivi prodaji po prenizki ceni spreminjajo, se lahko določi
tehtano povprečje razlike v ceni pri škodljivi prodaji po prenizki ceni. Člen 3 Ugotavljanje škode 1. V skladu s to uredbo izraz „škoda“, če
ni drugače določeno, pomeni pomembno škodo industriji Ö Unije Õ, nevarnost pomembne
škode industriji Ö Unije Õ ali pomembno
zaostajanje pri vzpostavitvi takšne industrije, in se razlaga v skladu z
določbami tega člena. 2. Ugotavljanje škode temelji na jasnih
dokazih in vključuje objektiven pregled: (a) vpliva prodaje pod normalno
vrednostjo na cene podobnih plovil na trgu Ö Unije Õ; in (b) vpliva te prodaje na industrijo Ö Unije Õ. 3. V zvezi z vplivom prodaje pod normalno
vrednostjo na cene je treba upoštevati, ali je prodaja pod normalno vrednostjo
v primerjavi s ceno podobnih plovil industrije Ö Unije Õ povzročila
znatno nelojalno nižanje cen, ali pa je ta prodaja na drug način
povzročila znaten padec cen ali v znatni meri preprečila povišanja
cen, do katerih bi sicer prišlo. Niti eden niti več teh dejavnikov niso
nujno odločilni. 4. Če so
prodaje plovil iz več kot ene države hkrati predmet preiskav zaradi
škodljivega oblikovanja cen, se vpliv teh prodaj oceni skupno samo, če se
ugotovi: (a) da stopnja škodljivega oblikovanja
cen, ki je ugotovljena za nakupe iz vsake države, presega najmanjši odstotek,
določen v členu 7(3); in (b) da je skupna ocena vplivov prodaj
ustrezna glede na pogoje konkurence med plovili, ki jih kupcu prodajo
ladjedelnice izven Ö Unije Õ, ter glede na pogoje
konkurence med takšnimi plovili in podobnimi plovili Ö Unije Õ. 5. Pregled vpliva prodaje pod normalno
vrednostjo na zadevno industrijo Ö Unije Õ vključuje oceno
vseh zadevnih gospodarskih dejavnikov in kazalcev, ki vplivajo na položaj
industrije, vključno z dejstvom, da si mora gospodarska panoga
opomoči zaradi vplivov prejšnjega dampinga, škodljive prodaje po prenizkih
cenah ali subvencioniranja, obsegom dejanske stopnje škodljivega oblikovanja
cen, dejanskim in potencialnim upadom prodaje, dobička, proizvodnje,
tržnega deleža, produktivnosti, donosnosti naložb, izkoriščenosti
zmogljivosti, dejavniki, ki vplivajo na cene Ö Unije Õ, dejanskimi in
potencialnimi negativnimi vplivi na denarni tok, inventar, zaposlovanje, plače,
rast, možnosti za pridobivanje kapitala ali naložb. Ta seznam ni izčrpen,
in niti eden niti več teh dejavnikov niso nujno odločilni. 6. Iz vseh ustreznih dokazov, predloženih v
skladu z odstavkom 2, mora izhajati, da prodaja pod normalno vrednostjo povzroča
ali je povzročila škodo v smislu te uredbe. Sem sodi zlasti prikaz tega,
da so ravni cene, ugotovljene v skladu z odstavkom 3, odgovorne za vpliv na
industrijo Ö Unije Õ iz odstavka 5, in da
ta vpliv obstaja v takšnem obsegu, da ga je mogoče označiti za
pomembnega. 7. Preverijo se tudi drugi znani dejavniki
razen prodaje pod normalno vrednostjo, ki hkrati škodujejo industriji Ö Unije Õ, da je zagotovljeno,
da se škoda, ki so jo povzročili ti drugi dejavniki, ne pripiše prodaji
pod normalno vrednostjo iz odstavka 6. Dejavniki, ki se lahko upoštevajo v tem
pogledu, vključujejo obseg in cene prodaje ladjedelnic drugih držav razen
države izvoznice, ki niso bile izvedene pod normalno vrednostjo, manjše
povpraševanje ali spremembe vzorcev potrošnje, omejevalna trgovinska praksa
tujih izdelovalcev in izdelovalcev v Ö Uniji Õ ter konkurenca med
njimi, razvoj tehnologije in realizacija izvoza ter produktivnost industrije Ö Unije Õ. 8. Vpliv prodaje pod normalno vrednostjo se
oceni glede na proizvodnjo podobnih plovil v industriji v Ö Uniji Õ, če
razpoložljivi podatki dovoljujejo ločeno določitev te proizvodnje na
podlagi meril, kot so proizvodni proces, prodaja in dobiček proizvajalca.
Če takšna ločena določitev te proizvodnje ni mogoča, se
vplivi prodaje pod normalno vrednostjo ocenijo s pregledom proizvodnje najožje
skupine ali izbora plovil, ki vključuje podobna plovila, za katera je
mogoče zagotoviti potrebne informacije. 9. Ugotovitev, da obstaja nevarnost materialne
škode, mora temeljiti na dejstvih in ne samo na trditvah, ugibanjih ali majhni
možnosti. Sprememba okoliščin, ki bi ustvarila razmere, v katerih bi
prodaja pod normalno vrednostjo povzročila škodo, mora biti jasno
predvidena in neposredna. Pri ugotavljanju obstoja nevarnosti pomembne
škode je treba upoštevati dejavnike, kot so: (a) zadostna prosto razpoložljiva
zmogljivost ladjedelnice ali neposredno in znatno povečanje takšne
zmogljivosti, ki označuje verjetnost znatno povečane prodaje pod
normalno vrednostjo, pri čemer je treba upoštevati, v kakšni meri lahko drugi
izvozni trgi sprejmejo dodatni izvoz; (b) vprašanje, ali se plovila izvažajo
po cenah, ki bi v veliki meri znižale cene ali preprečile povišanja cen,
ki bi sicer nastopila, in bi verjetno povečala povpraševanje po dodatnih
nakupih iz drugih držav. Nobeden od zgoraj navedenih dejavnikov ni sam
zase nujno odločilen, vsi upoštevani dejavniki skupaj pa morajo pripeljati
do sklepa, da so nadaljnje prodaje pod normalno vrednostjo neizbežne in da bo
brez uvedbe zaščitnih ukrepov povzročena pomembna škoda. Člen 4 Definicija industrije Unije 1. V tej uredbi se izraz „industrija Ö Unije Õ “ nanaša na
proizvajalce Ö Unije Õ kot celoto, ki lahko
s svojo obstoječo opremo izdelajo podobno plovilo ali katerih opremo je
mogoče pravočasno prilagoditi za izdelavo podobnega plovila, ali na
tiste med njimi, katerih skupna sposobnost izdelave podobnega plovila
predstavlja večji delež sposobnosti celotne Ö Unije Õ za izdelavo
podobnega plovila, kot je opredeljeno v členu 5(6). Če pa so
proizvajalci povezani z ladjedelnico, izvozniki ali kupci ali pa so sami kupci
plovila, ki se domnevno prodaja po škodljivo oblikovani ceni, se „industrija Ö Unije Õ“ lahko nanaša na
ostale proizvajalce. 2. Za namene odstavka 1 se šteje, da so
proizvajalci povezani z ladjedelnico, izvozniki ali kupci samo, če: (a) eden od njih posredno ali neposredno
obvladuje drugega; ali (b) oba posredno ali neposredno
obvladuje tretja oseba; ali (c) skupaj posredno ali neposredno
obvladujeta tretjo osebo, pod pogojem, da obstaja razlog za sum, da je
učinek razmerja takšen, da zadevni proizvajalec zaradi njega ravna
drugače od nepovezanih proizvajalcev. Za namene tega odstavka se šteje, da eden
obvladuje drugega, če je prvi pravno ali dejansko v takšnem položaju, da
lahko drugega omejuje ali mu daje navodila. 3. Določbe člena 3(8) se uporabljajo
za ta člen. Člen 5 Začetek postopka 1. Razen v primeru iz odstavka 8, se preiskava
za ugotovitev obstoja, stopnje in učinkov katere koli domnevne prodaje s
škodljivo oblikovano ceno začne na podlagi pisne pritožbe katere koli
fizične ali pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba,
ki deluje v imenu industrije Ö Unije Õ. Pritožba se lahko predloži Komisiji ali državi
članici, ki jo posreduje Komisiji. Komisija pošlje državam članicam
kopijo katere koli prejete pritožbe. Šteje se, da je pritožba predložena na
prvi delovni dan po tem, ko je bila dostavljena Komisiji s priporočeno pošto
ali po tem, ko Komisija izda potrditev prejema. Če pritožba ni bila predložena in ima
država članica zadostne dokaze o prodaji s škodljivo oblikovano ceno ter s
tem povzročeni škodi industriji Ö Unije Õ, takšne dokaze
nemudoma posreduje Komisiji. 2. Pritožba v
skladu z odstavkom 1 se predloži najkasneje: (a) šest mesecev po datumu, ko je pritožnik vedel
ali bi moral vedeti za prodajo plovila: (i) če je bil pritožnik pozvan k oddaji
ponudbe v okviru splošnega javnega razpisa ali katerega koli drugega postopka
dodelitve naročil; (ii) če je tožnik dejansko oddal ponudbo;
in (iii) če je ponudba tožnika v bistvenem
izpolnjevala razpisne pogoje. (b) devet mesecev po datumu, ko je
pritožnik vedel ali bi moral vedeti za prodajo plovila brez razpisa, če je
bilo najkasneje šest mesecev po tem datumu Komisiji ali državi članici
predloženo obvestilo o namenu predložitve ponudbe, vključno z
informacijami, ki so običajno na razpolago pritožniku, za opredelitev
zadevne transakcije. V nobenem primeru ne sme biti pritožba
predložena kasneje kot šest mesecev po datumu dobave plovila. Šteje se lahko, da je pritožnik vedel za
prodajo plovila od datuma, ko je bilo dejstvo o sklenitvi pogodbe, skupaj s
splošnimi informacijami o plovilu, objavljeno v mednarodnem trgovinskem tisku. Za namene tega člena splošni javni razpis
pomeni javni razpis, v katerem bodoči kupec pozove k razpisu za oddajo
ponudb vsaj vse ladjedelnice, za katere kupec ve, da lahko zgradijo zadevno
plovilo. 3. Pritožba v skladu z odstavkom 1
vključuje dokaze: (a) o prodaji po škodljivo oblikovani
ceni; (b) o škodi; (c) o vzročni zvezi med prodajo po
prenizki ceni in domnevno škodo; in (d) (i) o tem, da, če je
bilo plovilo prodano v splošnem javnem razpisu, da je bil tožnik pozvan k oddaji
ponudbe, da je dejansko oddal ponudbo in da je ponudba pritožnika v bistvenem
izpolnjevala razpisne pogoje tj. dobavni rok in tehnične zahteve, ali (ii) o tem, da je, če je bilo plovilo
prodano v katerem koli drugem postopku dodelitve naročil in je bil pritožnik
pozvan k oddaji ponudbe, dejansko oddal ponudbo in da je ponudba pritožnika v
bistvenem izpolnjevala razpisne pogoje, ali (iii) o tem, da je bil, če ni bilo poziva
k oddaji ponudbe v drugem postopku dodelitve naročil kot v splošnem javnem
razpisu, pritožnik zmožen zgraditi zadevno plovilo, in da si je, če je
pritožnik vedel ali bi moral vedeti za načrtovani nakup, dokazljivo
prizadeval za sklenitev kupne pogodbe s kupcem, skladno z zadevnimi razpisnimi
pogoji. Šteje se lahko, da je pritožnik vedel za načrtovani nakup, če
je dokazano, da si je večina podjetij zadevne industrije prizadevala za
to, da bi s tem kupcem sklenila kupno pogodbo za zadevno plovilo, ali če
je dokazano, da so bile splošne informacije o načrtovanem nakupu na voljo
od borznih posrednikov, finančnikov, klasifikacijskih zavodov, zakupnikov,
trgovinskih združenj ali drugih entitet, ki se običajno ukvarjajo z
ladjedelniškimi transakcijami, s katerimi je imel pritožnik redne stike ali
posle. 4. Pritožba
vsebuje informacije, ki so razumno na razpolago pritožniku, glede naslednjega: (a) ime pritožnika in opis obsega ter
vrednosti proizvodnje podobnih plovil v Ö Uniji Õ s strani pritožnika.
Če je pisna pritožba vložena v imenu industrije Ö Unije Õ, se v pritožbi
navede industrija Unije, v imenu katere je pritožba vložena, s seznamom vseh
znanih proizvajalcev v Ö Uniji Õ, ki so sposobni
zgraditi podobno plovilo in, kolikor je to mogoče, opis obsega in vrednosti
proizvodnje podobnih plovil v Ö Uniji Õ, ki jo predstavljajo
ti proizvajalci; (b) popoln opis plovila, ki se domnevno
prodaja s škodljivo oblikovano ceno, imena zadevne države ali zadevnih držav
porekla ali izvoza, imena vseh znanih izvoznikov ali tujih proizvajalcev ter
ime kupca zadevnega plovila; (c) cene, po katerih so takšna plovila
prodana na notranjem trgu države ali držav porekla ali izvoza (ali, kjer je to
primerno, cene, po katerih je takšno plovilo prodano iz države ali držav
porekla ali izvoza v tretjo državo ali tretje države ali o konstruirani
vrednosti plovila) in izvozne cene ali, kjer je to primerno, cene, za katere je
takšno plovilo prvič preprodano neodvisnemu kupcu; (d) vpliv prodaje s škodljivo oblikovano
ceno na cene podobnih plovil na trgu Ö Unije Õ in posledičen
vpliv prodaje na industrijo Ö Unije Õ, kot se odraža v
ustreznih dejavnikih in kazalcih, kakršni so tisti iz člena 3(3) in (5),
ki vplivajo na položaj gospodarske industrije Ö Unije Õ. 5. Kolikor je to mogoče, Komisija preveri
natančnost in ustreznost dokazov, ki so priloženi pritožbi, da bi
ugotovila, če obstaja dovolj dokazov, da se upraviči začetek
preiskave. 6. Preiskava se v skladu z odstavkom 1 sproži
samo, če je bilo na podlagi preverjanja stopnje podpore ali nasprotovanja
pritožbi proizvajalcev Ö Unije Õ, ki so sposobni
zgraditi podobna plovila, ugotovljeno, da je pritožbo vložila industrija Ö Unije Õ ali da je vložena v
njenem imenu. Šteje se, da je pritožbo vložila industrija Ö Unije Õ ali da je vložena v
njenem imenu, če jo podpirajo tisti proizvajalci Ö Unije Õ, katerih skupna
zmogljivost izdelave podobnega plovila predstavlja več kot 50 %
celotne zmogljivosti deleža industrije Ö Unije Õ, ki izrazi podporo
ali nasprotovanje pritožbi. Preiskava pa se ne sproži, če proizvajalci Ö Unije Õ, ki izrecno
podpirajo pritožbo, predstavljajo manj kot 25 % celotne zmogljivosti
proizvajalcev Ö Unije Õ, ki lahko izdelajo
podobno plovilo. 7. Razen če je bila sprejeta
odločitev o začetku preiskave, se organi oblasti izognejo objavi
pritožbe z zahtevo po začetku preiskave. Pred začetkom preiskave pa
mora biti uradno obveščena vlada zadevne države izvoznice. 8. Če se Ö Komisija Õ v posebnih
okoliščinah odloči začeti preiskavo, ne da bi bila s strani ali
v imenu industrije Ö Unije Õ vložena pisna
pritožba za začetek takšne preiskave, se to izvrši na podlagi zadostnih
dokazov o prodaji s škodljivo oblikovano ceno, škodi in vzročni zvezi, ter
ko je v zadostni meri dokazano, da član industrije Ö Unije Õ, ki ji je domnevno
povzročena škoda, izpolnjuje pogoje iz odstavka 3(d), da je takšen
začetek preiskave upravičen. Kjer je to primerno, se preiskava lahko sproži
tudi na pisno pritožbo organov pogodbenice. Takšni pritožbi morajo biti
priloženi zadostni dokazi o tem, da se plovilo prodaja ali se je prodalo s
škodljivo oblikovano ceno in da domnevna prodaja pod normalno vrednostjo kupcu
v Ö Uniji Õ povzroča ali je
povzročila škodo domači industriji zadevne pogodbenice. 9. Dokazi o prodaji s škodljivo oblikovano
ceno in škodi se pri odločitvi o začetku preiskave upoštevajo hkrati.
Pritožba se zavrne, če dokazi o prodaji s škodljivo oblikovano ceno ali
škodi ne zadostujejo za to, da bi upravičili preiskavo primera. 10. Pritožba je lahko umaknjena pred
začetkom preiskave in v tem primeru se šteje, da ni bila vložena. ê 37/2014,
člen 1 in Priloga, tč. 5(1) (prilagojeno) 11. Kadar je očitno, da obstajajo
zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, Ö Komisija Õ v 45 dneh po dnevu
vložitve pritožbe, v primeru začetka preiskave v skladu z odstavkom 8 pa
najpozneje šest mesecev po datumu, ko je bila prodaja plovila znana ali bi
morala biti znana, začne postopek in objavi obvestilo v Uradnem listu
Evropske unije. Kadar so bili predloženi nezadostni dokazi, je pritožnik o
tem obveščen v roku 45 dni od datuma, ko je bila pritožba predložena
Komisiji. Po tem ko Komisija ugotovi, da je takšen postopek potreben, državam
članicam posreduje informacije. ê 385/96
(prilagojeno) 12. Obvestilo o začetku postopka napove
začetek preiskave, vsebuje ime in državo ladjedelnice ter kupca oziroma
kupcev, opis zadevnega plovila in povzetek prejetih informacij ter določi,
da se vse ustrezne informacije pošljejo Komisiji. V obvestilu so določeni roki, v katerih
se zainteresirane stranke lahko javijo, pisno predstavijo svoja stališča
in predložijo informacije, če naj se takšna stališča in informacije
upoštevajo med preiskavo. V njem je določen tudi rok, v katerem lahko
zainteresirane stranke zaprosijo za zaslišanje pri Komisiji v skladu s
členom 6(5). 13. Komisija seznani izvoznika, kupca oziroma
kupce plovila in reprezentativna združenja proizvajalcev, izvoznikov ali kupcev
takšnih plovil, za katere ve, da jih zadeva, ter zastopnike države, katere
plovilo je predmet te preiskave, in tožnike, o začetku postopka, in z
ustreznim upoštevanjem varstva zaupnih informacij posreduje celotno besedilo
pisne pritožbe, prejete v skladu z odstavkom 1, izvozniku ter organom države
izvoznice, in ga da na zahtevo drugih vpletenih zainteresiranih strank njim na
razpolago. Člen 6 Preiskava 1. Po začetku postopka Komisija v sodelovanju
z državami članicami in, kjer je to primerno, z organi tretjih držav,
začne preiskavo na ravni Ö Unije Õ. Takšna preiskava
zajema prodajo s škodljivo oblikovano ceno in tudi škodo, ki se preiskujeta
hkrati. 2. Strankam, ki prejmejo vprašalnike, ki se
uporabljajo pri preiskavi prodaje s škodljivo oblikovano ceno, se da na
razpolago najmanj 30 dni za odgovor. Rok za izvoznike se šteje od datuma
prejema vprašalnika, za katerega se v ta namen šteje, da je bil prejet en teden
po dnevu, ko je bil poslan izvozniku ali posredovan ustreznemu diplomatskemu
predstavniku države izvoznice. Ob upoštevanju rokov preiskave se lahko odobri
podaljšanje 30-dnevnega obdobja, če stranka zaradi posebnih okoliščin
navede tehten razlog za to podaljšanje. 3. Komisija lahko zaprosi organe tretjih
držav, kjer je to primerno, in države članice za informacije, in države
članice storijo vse, kar je potrebno, da izvršijo prošnje Komisije. Komisiji pošljejo zaprošene informacije,
skupaj z rezultati opravljenih pregledov, preverjanj ali preiskav. Če gre za informacije splošnega interesa
ali če je za njihovo posredovanje zaprosila država članica, jih
Komisija pošlje državam članicam, pod pogojem, da niso zaupne, sicer pa se
pošlje nezaupni povzetek. 4. Komisija lahko zaprosi organe tretjih
držav, kjer je to primerno, in države članice, da izvedejo vsa potrebna
preverjanja in preglede, zlasti med proizvajalci Ö Unije Õ, in da izvedejo
preiskave v tretjih državah, pod pogojem, da zadevna podjetja soglašajo in da
je bila vlada zadevne države uradno obveščena ter nima nikakršnih
ugovorov. Države članice storijo vse, kar je
potrebno, da izvršijo prošnje Komisije. Uradniki Komisije so pooblaščeni, da na
prošnjo Komisije ali države članice pomagajo uradnikom držav članic
pri opravljanju njihovih dolžnosti. Prav tako lahko uradniki Komisije pomagajo
uradnikom organov tretjih držav pri opravljanju njihovih dolžnosti, na podlagi
soglasja med Komisijo in temi organi. 5. Zainteresirane stranke, ki so se javile v
skladu s členom 5(12), se zaslišijo, če so v obdobju, določenem
v obvestilu, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske Ö unije Õ, pisno zaprosile za
zaslišanje in pri tem dokazale, da so zainteresirana stranka, na katero bi
utegnil vplivati rezultat postopka in da obstajajo posebni razlogi za njihovo
zaslišanje. 6. Ladjedelnici, kupcu oziroma kupcem,
predstavnikom vlade države izvoznice, pritožnikom in drugim zainteresiranim
strankam, ki so se javile v skladu s členom 5(12), se na zahtevo
zagotovijo možnosti, da se sestanejo s strankami z nasprotnimi interesi, tako
da se lahko predstavijo nasprotujoča si stališča in se izrazijo
nasprotni argumenti. Zagotovitev takšnih možnosti mora upoštevati
potrebo po ohranitvi zaupnosti in praktične potrebe strank. Nobena stranka nima nikakršnih obveznosti do
udeležbe na sestanku, in njena odsotnost ne škodi primeru te stranke. Ustne informacije na podlagi tega odstavka se
upoštevajo samo, če so kasneje pisno potrjene. 7. Pritožniki, ladjedelnica, kupec oziroma
kupci in druge zainteresirane stranke, ki so se javile v skladu s členom
5(12), ter predstavniki države izvoznice lahko na pisno zahtevo preverijo vse
informacije, ki jih da na voljo katera koli stranka v preiskavi, in so pomembni
za predstavitev njihovih primerov in niso zaupni v smislu člena 13 in ki
se uporabijo v preiskavi, z izjemo internih dokumentov, ki so jih pripravili
organi Ö Unije Õ ali njenih držav
članic. Te stranke se lahko odzovejo na takšne
informacije in njihove pripombe se upoštevajo, če so zadovoljivo dokazane. 8. Razen v okoliščinah iz člena 12,
se informacije, ki jih predložijo zainteresirane stranke in na katerih
temeljijo ugotovitve, preverijo glede njihove točnosti, kolikor je to
mogoče. 9. Pri postopkih, ki vključujejo
primerjavo cen, kjer je bilo dobavljeno podobno plovilo, se preiskava
zaključi najkasneje eno leto po datumu začetka. Pri postopkih, pri katerih je podobno plovilo
v gradnji, se preiskava zaključi najkasneje eno leto po datumu dobave tega
podobnega plovila. Preiskave, ki vključujejo konstruirano
vrednost se zaključijo v enem letu po njihovem začetku ali v enem
letu po dobavi plovila, kar je kasneje. Ti roki se začasno prekinejo v primeru
uporabe člena 16(2). Člen 7 Ustavitev brez ukrepov, uvedbe in
izterjave dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen 1. Če je pritožba umaknjena, se postopek
lahko ustavi. ê 37/2014
člen 1 in Priloga, tč. 5(2) 2. Kadar ukrepi niso potrebni, se preiskava
ali postopek ustavi. Komisija zaključi preiskavo v skladu s postopkom
pregleda iz člena 10(2). ê 385/96 3. Ustavitev je takojšnja, če je
ugotovljeno, da je stopnja škodljivega oblikovanja cen manj kot 2 %, izražena
kot delež izvozne cene. ê 37/2014 člen
1 in Priloga, tč. 5(2) 4. Kadar dokončno ugotovljena dejstva
kažejo, da gre za prodajo po škodljivo oblikovani ceni in s tem povzročeno
škodo, Komisija ladjedelnici v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2)
naloži dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen. Znesek dajatve zaradi
škodljivega oblikovanja cen je enak ugotovljeni stopnji škodljivega oblikovanja
cen. Potem ko Komisija obvesti države članice, sprejme potrebne ukrepe za
uveljavitev svoje odločitve, zlasti za izterjavo dajatve zaradi
škodljivega oblikovanja cen. ê 385/96
(prilagojeno) 5. Ladjedelnica plača dajatev zaradi
škodljivega oblikovanja cen v 180 dneh od prejema obvestila o uvedbi dajatve,
za katerega se v ta namen šteje, da je bilo prejeto en teden po dnevu, ko je
bilo poslano ladjedelnici. Komisija lahko ladjedelnici odobri razumno
podaljšanje roka plačila, če ladjedelnica dokaže, da bi zaradi
plačila v 180 dneh postala plačilno nesposobna ali da bi bilo takšno
plačilo nezdružljivo z sodno nadzorovanim prestrukturiranjem, pri
čemer se na kateri koli neplačani del dajatve zaračunavajo
obresti po obrestni meri, ki ustreza donosu sekundarnega trga
srednjeročnih Ö euroobveznic Õ na luksemburški
borzi, povišanem za 50 baznih točk. Člen 8 Druga sredstva ê 37/2014 člen
1 in Priloga, tč. 5(3) Preiskava se lahko ustavi, ne da bi bila
naložena dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen, če ladjedelnica
dokončno in brezpogojno razveljavi prodajo plovila, ki se prodaja po
škodljivo oblikovani ceni, ali ravna v skladu z drugim enakovrednim pravnim
sredstvom, ki ga sprejme Komisija. ê 385/96 Prodaja se šteje za razveljavljeno samo,
če se končajo vsi pogodbeni odnosi med strankami, ki jih zadeva ta prodaja,
če so bila povrnjena vsa plačila, opravljena v zvezi s prodajo, in se
vse pravice iz zadevnega plovila ali njegovih delov vrnejo ladjedelnici. Člen 9 Protiukrepi – zavrnitev pravice do
nakladanja in razkladanja ê 37/2014 člen
1 in Priloga, tč. 5(4) 1. Če zadevna ladjedelnica ne plača
dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen, naložene v skladu s členom 7,
Komisija sprejme protiukrepe v obliki zavrnitve pravice do nakladanja in
razkladanja za plovila, ki jih je zgradila zadevna ladjedelnica. Potem ko nastopijo razlogi za protiukrepe iz
prvega pododstavka, Komisija obvesti države članice. ê 385/96
(prilagojeno) 2. Sklep o uvedbi protiukrepov začne
veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu Evropske Ö unije Õ in se
razveljavi ob popolnem plačilu dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen
s strani ladjedelnice. Protiukrep zajema vsa plovila, za katera je sklenjena
pogodba v obdobju štirih let od začetka veljavnosti sklepa. Vsako plovilo
je predmet protiukrepa v obdobju štirih let po njegovi dobavi. Ta obdobja se
lahko skrajšajo samo v skladu z rezultatom postopka za reševanje mednarodnega
spora o uvedenih protiukrepih. Plovila, za katera velja zavrnitev pravice do
nakladanja in razkladanja, se določijo s sklepom, ki ga sprejme Komisija,
in je objavljen v Uradnem listu Evropske Ö unije Õ. 3. Carinski organi držav članic ne izdajo
dovoljenja za nakladanje in razkladanje plovilom, za katere velja zavrnitev
pravice do nakladanja in razkladanja. ê 37/2014 člen
1 in Priloga, tč. 5(5) Člen 10 Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen z [Uredbo
(ES) št. 1225/2009]. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja
člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. ê 385/96
(prilagojeno) Člen 11 Kontrolni obiski 1. Komisija, kjer meni, da je to primerno,
opravlja obiske z namenom preverjanja dokumentacije izvoznikov, ladjedelnic,
trgovcev, zastopnikov, proizvajalcev, trgovinskih združenj in organizacij, da
bi preverila informacije o prodaji s škodljivo oblikovano ceno in škodi.
Če ni ustreznega in pravočasnega odgovora, se kontrolni obisk ne sme
izvesti. 2. Komisija lahko, če je potrebno,
opravlja preiskave v tretjih državah, če pridobi soglasje zadevnih
podjetij in če uradno obvesti predstavnike vlade zadevne države in slednja
ne nasprotuje preiskavi. Takoj ko je soglasje zadevnih podjetij pridobljeno,
mora Komisija uradno obvestiti organe države izvoznice o imenih in naslovih
podjetij, ki naj bi jih obiskala, in o dogovorjenih datumih. 3. Z vrsto informacij, ki naj bi jih preverili
med kontrolnimi obiski, in katerimi koli dodatnimi informacijami, ki jih je
treba zagotoviti med temi obiski je potrebno seznaniti zadevna podjetja, vendar
to ne izključuje zahtev, ki so opravljene med kontrolnimi obiski za
zagotovitev dodatnih podrobnosti z vidika pridobljenih informacij. 4. Pri preiskavah, izvedenih v skladu z
odstavki 1, 2 in 3, Komisiji pomagajo uradniki držav članic, ki za to
zaprosijo. Člen 12 Nesodelovanje 1. V primerih, ko katera koli zainteresirana
stranka zavrne dostop do potrebnih informacij ali drugače ne zagotovi
potrebnih informacij v rokih, določenih v tej uredbi, ali znatno ovira
preiskavo, se lahko začasne ali dokončne ugotovitve, pozitivne ali
negativne, izdelajo na podlagi razpoložljivih dejstev. Če se ugotovi, da je katera koli
zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije,
se informacije ne upoštevajo in se lahko uporabijo razpoložljiva dejstva. Zainteresirane stranke je treba seznaniti s
posledicami nesodelovanja. 2. Če odgovori niso posredovani
elektronsko, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stranka
prikaže, da bi predložitev odgovora v želeni obliki povzročila nerazumno
dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. 3. Če informacije, ki jih predloži
zainteresirana stranka, niso popolne v vseh pogledih, se kljub temu ne smejo
prezreti, če pomanjkljivosti niso takšne, da bi pretirano oteževale
ustrezno zanesljive ugotovitve ter če so informacije pravočasno
ustrezno predložene in so preverljive ter je stranka ravnala po svojih
najboljših močeh. 4. Če se dokazi ali informacije ne
sprejmejo, se stranko, ki jih je predložila, takoj obvesti o razlogih za to in
se ji omogoči, da v določenem roku predloži dodatne obrazložitve.
Če so obrazložitve nezadovoljive, se posredujejo razlogi za zavrnitev teh
dokazov ali informacij in se predstavijo v objavljenih ugotovitvah. 5. Če ugotovitve, vključno z
določitvijo normalne vrednosti, temeljijo na določbah odstavka 1,
vključno z informacijami predloženimi v pritožbi, se, kolikor je to
izvedljivo in z ustreznim upoštevanjem rokov preiskave, preverijo glede na
informacije iz drugih dostopnih neodvisnih virov, kot so objavljeni ceniki,
uradna statistika prodaje in carinske deklaracije ali informacije, pridobljene
med preiskavo od drugih zainteresiranih strank. 6. Če zainteresirana stranka ne sodeluje
ali sodeluje samo delno, tako da prikriva zadevne informacije je rezultat lahko
manj ugoden za stranko, kot če bi sodelovala. Člen 13 Zaupnost 1. Vse informacije, ki so po svoji naravi
zaupne (ker bi na primer njihovo razkritje pomenilo znatno konkurenčno
prednost za tekmeca ali bi imelo znatno škodljiv vpliv na osebo, ki priskrbi
informacije ali na osebo, od katere je pridobila informacije) ali ki jih
stranke posredujejo zaupno za preiskavo, se ob ustrezni utemeljitvi obravnavajo
zaupno. 2. Zainteresirane stranke, ki predložijo
zaupne informacije, se pozovejo, da priskrbijo nezaupni povzetek teh
informacij. Ta povzetek mora biti dovolj podroben, da omogoča ustrezno
razumevanje bistvene vsebine zaupnih informacij. V izjemnih okoliščinah
lahko te stranke navedejo, da takšne informacije niso primerne za povzetek. V
takšnih izjemnih okoliščinah je treba predložiti izjavo, zakaj povzetek ni
mogoč. 3. Če se šteje, da zahteva za zaupnost ni
upravičena in če oseba, ki priskrbi informacije, teh ni pripravljena
dati na voljo ali odobriti njihovega razkritja v splošni obliki ali v obliki
povzetka, se lahko takšne informacije ne upoštevajo, razen če se lahko
zadovoljivo dokaže iz ustreznih virov, da so informacije pravilne. Zahteve za
zaupnost se ne zavrnejo samovoljno. 4. Ta člen ne izključuje razkritja
splošnih informacij s strani organov Ö Unije Õ in zlasti ne
razlogov, na katerih temeljijo odločitve, sprejete v skladu s to uredbo,
ali razkritja dokazov, na katere se opirajo organi Ö Unije Õ, če je to
potrebno za obrazložitev teh razlogov v sodnem postopku. Takšno razkritje mora
upoštevati pravni interes zadevnih strank, da njihove poslovne tajnosti niso
razkrite. ê 37/2014 člen
1 in Priloga, tč. 5(6) 5. Komisija in države članice,
vključno z njihovimi uradniki, ne razkrijejo nobene informacije, ki so jo
prejeli na podlagi te uredbe in za katero je oseba, ki jo je predložila,
zahtevala zaupno obravnavo, razen če ta oseba tega izrecno ne dovoli.
Izmenjave informacij med Komisijo in državami članicami ali kakršni koli
notranji dokumenti, ki jih pripravijo organi Unije ali držav članic, se ne
razkrijejo, razen če ni v tej uredbi to izrecno določeno. ê 385/96 6. Informacije, prejete v skladu s to uredbo,
se uporabijo samo za namen, za katerega so bile zahtevane. Člen 14 Razkritje 1. Pritožniki, ladjedelnica, izvoznik, kupec
oziroma kupci plovila in njihova reprezentativna združenja ter predstavniki
države izvoznice lahko zaprosijo za razkritje podrobnosti glede pomembnih
dejstev in premislekov, na podlagi katerih se namerava priporočiti uvedba
dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen ali ustavitev preiskave ali postopka
brez uvedbe dajatve. 2. Pisna zahteva za dokončno razkritje v
skladu z odstavkom 1 se naslovi na Komisijo in mora biti prejeta v rokih, ki
jih določi Komisija. ê 37/2014
člen 1 in Priloga, tč. 5(7) (prilagojeno) 3. Ö Dokončno Õ razkritje se izvede
pisno. Izvede se čim prej z ustreznim upoštevanjem potrebe po zaščiti
zaupnih informacij in običajno najpozneje en mesec pred dokončno
odločitvijo. Kadar Komisija ob tem času še ne more razkriti
določenih dejstev ali premislekov, se ta razkrijejo pozneje v najkrajšem
možnem času. Razkritje ne vpliva na nobeno poznejšo
odločitev, ki jo lahko sprejme Komisija, če pa takšna odločitev
temelji na drugačnih dejstvih in premislekih, se ti čim prej
razkrijejo. ê 385/96 4. Izjave, ki so dane po razkritju, se
upoštevajo samo, če so sprejete v obdobju, ki ga za vsak primer
določi Komisija, in traja najmanj 10 dni, ob ustreznem upoštevanju
nujnosti zadeve. ê 37/2014 člen
1 in Priloga, tč. 5(8) Člen 15 Poročilo Komisija vključi informacije o izvajanju
te uredbe v svoje letno poročilo o uporabi in izvajanju ukrepov trgovinske
zaščite, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s [členom
22a Uredbe (ES) št. 1225/2009]. ê 385/96
(prilagojeno) Člen 16 Končne
določbe 1. Ta uredba ne izključuje uporabe: (a) katerih koli posebnih pravil,
določenih v sporazumih, sklenjenih med Ö Unijo Õ in tretjimi
državami; (b) posebnih ukrepov, če takšni
ukrepi ne nasprotujejo obveznostim na podlagi Sporazuma o ladjedelništvu. 2. Preiskava v skladu s to uredbo se ne izvede
niti se ne naložijo ali ohranijo ukrepi, če bi bili takšni ukrepi v
nasprotju z obveznostmi Ö Unije Õ, ki izhajajo iz
Sporazuma o ladjedelništvu ali katerega koli drugega ustreznega mednarodnega
sporazuma. Ta uredba Ö Uniji Õ ne preprečuje
izpolnjevanja njenih obveznosti v skladu z določbami Sporazuma o
ladjedelništvu v zvezi z reševanjem sporov. ê Člen 17 Razveljavitev Uredba (ES) št. 385/96 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo, se
štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko
tabelo iz Priloge II. ê 385/96
(prilagojeno) Člen 18 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati Ö dvajseti Õ dan po objavi v Uradnem
listu Evropske Ö unije Õ. Uporablja se od začetka veljavnosti
Sporazuma o ladjedelništvu[11]. Ne uporablja se za plovila, za katera je bila
sklenjena pogodba pred začetkom veljavnosti Sporazuma o ladjedelništvu,
razen za plovila, za katera je bila pogodba sklenjena po 21. decembru 1994
in ki naj bi bila dobavljena več kot pet let po datumu sklenitve pogodbe.
Takšna plovila so predmet te uredbe, razen če ladjedelnica dokaže, da je
bil dobavni rok podaljšan zaradi normalnih trgovinskih razlogov in ne zato, da
bi se izognili uporabi te uredbe. Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik [1] COM(87) 868 PV. [2] Glej Prilogo 3, Del A sklepov. [3] Vključena v zakonodajni program za 2014. [4] Glej Prilogo I, k temu predlogu. [5] UL C […], […], str. […]. [6] Uredba Sveta (ES) št. 385/96 z dne 29. januarja 1996 o
zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (UL L 56, 6.3.1996, str.
21). [7] Glej Prilogo I. [8] Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009
o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske
skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51). [9] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na
podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil
Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). [10] Uredba Sveta (ES) št. 625/2009 z dne 7. julija 2009 o
skupnih pravilih za izvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 185, 17.7.2009, str.
1). [11] Začetek veljavnosti Sporazuma o ladjedelništvu bo
objavljen v Uradnem listu Evropske Ö unije Õ, serija L. é PRILOGA
I Razveljavljena
uredba s seznamom njenih sprememb Uredba Sveta (ES) št. 385/96 (UL L 56, 6.3.1996, str. 21) || || || Uredba (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 18, 21.1.2014, str. 1) || Zgolj točka 5 Priloge _____________ PRILOGA
II Korelacijska
tabela Uredba (ES) št. 385/96 || Ta uredba Členi od 1 do 4 || Členi od 1 do 4 Člen 5(1) || Člen 5(1) Člen 5(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo || Člen 5(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a), uvodno besedilo || Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a), uvodno besedilo Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a), prvi indent || Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a)(i) Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a), drugi indent || Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a)(ii) Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a), tretji indent || Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a)(iii) Člen 5(2), drugi, tretji in četrti pododstavek || Člen 5(2), drugi, tretji in četrti pododstavek Člen 5 od (3) do (10) || Člen 5 od (3) do (10) Člen 5(11), prvi pododstavek || Člen 5(11), prvi in drugi stavek Člen 5(11), drugi pododstavek || Člen 5(11), tretji stavek Člen 5(12), prvi stavek || Člen 5(12), prvi pododstavek Člen 5(12), drugi in tretji stavek || Člen 5(12), drugi pododstavek Člen 6(1) in (2) || Člen 6(1) in (2) Člen 6(3), prvi stavek || Člen 6(3), prvi pododstavek Člen 6(3), drugi stavek || Člen 6(3), drugi pododstavek Člen 6(3), tretji stavek || Člen 6(3), tretji pododstavek Člen 6(4), prvi stavek || Člen 6(4), prvi pododstavek Člen 6(4), drugi stavek || Člen 6(4), drugi pododstavek Člen 6(4), tretji in četrti stavek || Člen 6(4), tretji pododstavek Člen 6(5) || Člen 6(5) Člen 6(6), prvi stavek || Člen 6(6), prvi pododstavek Člen 6(6), drugi stavek || Člen 6(6), drugi pododstavek Člen 6(6), tretji stavek || Člen 6(6), tretji pododstavek Člen 6(6), četrti stavek || Člen 6(6), četrti pododstavek Člen 6(7), prvi stavek || Člen 6(7), prvi pododstavek Člen 6(7), drugi stavek || Člen 6(7), drugi pododstavek Člen 6(8) in (9) || Člen 6(8) in (9) Členi od 7 do 11 || Členi od 7 do 11 Člen 12(1), prvi stavek || Člen 12(1), prvi pododstavek Člen 12(1), drugi stavek || Člen 12(1), drugi pododstavek Člen 12(1), tretji stavek || Člen 12(1), tretji pododstavek Člen 12(2) do (6) || Člen 12(2) do (6) Člen 13 || Člen 13 Člen 14(1) in (2) || Člen 14(1) in (2) Člen 14(3), prvi, drugi in tretji stavek || Člen 14(3), prvi pododstavek Člen 14(3), četrti stavek || Člen 14(3), drugi pododstavek Člen 14(4) || Člen 14(4) Člen 14a || Člen 15 Člen 15 || Člen 16 - || Člen 17 Člen 16 || Člen 18 - || Priloga I - || Priloga II _____________