OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Na ravni EU je delo na črno opredeljeno kot „vsaka plačana dejavnost, ki je po naravi zakonita, ni pa prijavljena državnim oblastem, ob upoštevanju različnih ureditvenih sistemov držav članic“[1].

Ker se dela na črno ne spremlja in beleži ter ker je v nacionalnih zakonodajah različno opredeljeno, je pridobivanje zanesljivih podatkov o razširjenosti takšnega dela v državah članicah oteženo. Zato se ocene o delu na črno zelo razlikujejo[2].

V zadnji raziskavi Eurobarometer[3] iz leta 2013[4] je le 4 % vprašanih priznalo, da so opravljali delo na črno. Vendar jih je 11 % priznalo, da so zadnje leto plačali za blago ali storitve, za katere so utemeljeno sklepali, da so vključevale delo na črno. Med državami članicami EU obstajajo velike razlike. Obseg dela na črno in politike za njegovo odpravljanje so analizirani v poglavju „Delo na črno: najnovejši razvoj“ v pregledu razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2013[5].

Zaradi zmanjšanih prihodkov od davkov in prispevkov za socialno varnost ima delo na črno tudi resne posledice za proračun. Negativno vpliva na zaposlitev, produktivnost, delovne pogoje, razvoj spretnosti in vseživljenjsko učenje. Povzroča zmanjševanje pokojninskih pravic ter slabši dostop do zdravstvenega varstva. Prav tako pomeni nelojalno konkurenco med podjetji. Prehod od neformalnega dela ali dela na črno k redni zaposliti lahko prispeva tudi k doseganju zaposlitvenih ciljev v okviru strategije Evropa 2020[6].

Tesno povezan pojav je napačno prijavljeno delo ali navidezna samozaposlitev, do katere pride, kadar je delavec na podlagi pogodbe za izvajanje storitev uradno prijavljen kot samozaposlena oseba, vendar pa delo, ki ga opravlja, po nacionalni zakonodaji in praksi izpolnjuje vsa merila delovnega razmerja. Navidezna samozaposlitev ima negativne posledice za zdravje, varnost in socialno varnost zadevnih delavcev ter na davčne prihodke, vendar pa so te posledice običajno manj škodljive kot pri delu na črno.

V sporočilu „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti[7]“ je Komisija poudarila, da so za krepitev rasti s številnimi delovnimi mesti potrebne politike zaposlovanja, ki spodbujajo ugodne pogoje za ustvarjanje delovnih mest, in da bi prehod od neformalnega dela ali dela na črno v redno zaposlitev lahko pozitivno vplival na povpraševanje po delovni sili.

Zato smernica za zaposlovanje 7 o „povečanju udeležbe žensk in moških na trgu dela, zmanjšanju strukturne brezposelnosti in spodbujanju kakovosti delovnih mest“[8] poziva države članice, naj poglobijo socialni dialog in rešujejo probleme segmentacije trga dela z ukrepi za reševanje problemov negotove zaposlitve, podzaposlenosti in dela na črno.

V priporočilih za posamezne države iz leta 2012 in 2013[9] se je več državam članicam priporočilo ukrepanje v zvezi z bojem proti delu na črno, sivo ekonomijo, davčnimi utajami in/ali upoštevanjem davčnih predpisov.

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. januarja 2014 pozval k tesnejšemu sodelovanju in krepitvi inšpektoratov za delo pri boju proti delu na črno[10].

Nova izvedbena direktiva o napotitvi delavcev bo prispevala k učinkovitejšemu preprečevanju goljufij in zlorab ter nekaterih oblik dela na črno.

Glavno odgovornost za obravnavanje dela na črno imajo države članice. Boj proti delu na črno je odvisen predvsem od treh vrst izvršilnih organov: (a) inšpektoratov za delo, ki obravnavajo zlorabe v zvezi z delovnimi pogoji in/ali zdravstvenimi in varnostnimi standardi, (b) inšpektoratov za socialno varnost, ki preprečujejo goljufije v zvezi s prispevki za socialno zavarovanje, in (c) davčnih organov, ki se ukvarjajo z davčnimi utajami. V nekaterih državah članicah pri teh nalogah sodelujejo tudi socialni partnerji[11] ter carinski in migracijski organi, policija in državno tožilstvo. Vendar je bilo ugotovljeno, da v nekaterih primerih sodelovanje med temi različnimi organi na nacionalni ravni ni dovolj strukturirano ali učinkovito.

Merjenje dela na črno je še vedno velik izziv, zato je težje razviti usmerjene politike in izboljšati inšpekcijske prakse za preprečevanje, zmanjšanje ali vsaj spremljanje dela na črno. Omejevanje dela na črno in zagotavljanje pogojev za dostojno delo neprijavljenim delavcem je za vladne skupen izziv, ki ga je treba rešiti z bolj usklajenimi ukrepi vlad in javnih institucij. Treba si je prizadevati za politike, ki bodo zmanjšale tako motivacijo delodajalcev, da izrabljajo delo na črno, kot motivacijo delavcev, da take dejavnosti opravljajo.

Delo na črno se lahko pojavi v različnih sektorjih. Sektor, v katerem najpogosteje in v največji meri prihaja do dela na črno, je gradbeni sektor[12]. Drugi sektorji so gospodinjske storitve, ki vključuje storitve čiščenja na domu ter otroško varstvo in oskrbo starejših, zasebno varovanje, čiščenje objektov in opreme, kmetijstvo ter hoteli, restavracije in podjetja za pripravo in dostavo hrane.

Delo na črno se opravlja na različnih delovnih mestih in vključuje delavce z različnimi profili in ozadji. Zaradi teh raznolikosti je delo na črno težko obravnavati. Potrebne so posebne strategije.

Preprečevanje in odvračanje od dela na črno prispevata k boljšemu izvrševanju zakonov na ravni EU in nacionalni ravni, zlasti na področju zaposlovanja, delovnega prava, zdravja in varnosti ter koordinacije nacionalnih sistemov socialne varnosti. Ker so izzivi skupni za vse države članice in ker ima delo na črno pogosto čezmejni značaj, imajo lahko ukrepi na ravni EU pomembno vlogo, saj lahko okrepijo sodelovanje med izvršilnimi organi znotraj posamezne države članice in med različnimi državami članicami pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno. Trenutno ni uradnega mehanizma, na katerega bi se lahko pristojni organi držav članic oprli pri reševanju vprašanj, povezanih s čezmejnimi vidiki dela na črno.

Ukrepi na ravni EU bi torej državam članicam pomagali učinkoviteje in uspešneje preprečevati delo na črno. Prispevali bi tudi k pozitivni in konstruktivni obravnavi izzivov, povezanih z mobilnostjo delovne sile, na ravni EU, ne da bi ogrozili prosto gibanje delavcev kot eno temeljnih svoboščin EU.

Sodelovanje med nacionalnimi izvršilnimi organi na ravni EU že poteka, in sicer v več odborih ali delovnih skupinah, ki se ukvarjajo z delom na črno. Vendar je tako sodelovanje le občasno in omejeno: Odbor višjih inšpektorjev za delo (SLIC) delo na črno obravnava z vidika zdravja in varnosti pri delu; Odbor strokovnjakov za napotitev delavcev se ukvarja z delom na črno v povezavi z nespoštovanjem pravil o napotitvi delavcev; Odbor za zaposlovanje (EMCO) obravnava vpliv politik zaposlovanja na delo na črno; Upravna komisija za koordinacijo sistemov socialne varnosti odkriva napake in goljufije v okviru koordinacije sistemov socialne varnosti; delovna skupina Komisije za upravno sodelovanje na področju neposredne obdavčitve si prizadeva olajšati izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks pri upravnem sodelovanju na navedenem področju.

Poleg tega poteka koristna izmenjava izkušenj v okviru programa vzajemnega učenja evropske strategije zaposlovanja ali kot del večstranskih projektov[13], kar kaže na to, da države članice zanima sodelovanje pri boju proti delu na črno. Poleg tega so države članice izvedle večstranske projekte o nekaterih vidikih dela na črno in sklenile dvostranske sporazume. Platforma ne bo preprečevala uporabe dvostranskih sporazumov ali ureditev glede upravnega sodelovanja.

Vendar izkušnje kažejo, da vse države članice ne sodelujejo v teh dejavnostih. Pri taki obliki prostovoljnega večstranskega sodelovanja države članice niso zavezane k sodelovanju, prav tako pa ni mehanizma, ki bi določil obvezno sodelovanje, če bi druge države članice menile, da je to nujno. Posledično sodelovanje na ravni EU ostaja neenotno, tako glede udeleženih držav članic kot glede obravnavanih zadev.

Skupni izzivi pristojnih izvršilnih organov v državah članicah so še dodatna spodbuda za sodelovanje držav članic na tem področju. Inšpekcijski organi se srečujejo s težavami v čezmejnih primerih, zlasti če je cilj odkriti primere dela na črno ali ukrepati proti njim, saj so tradicionalni mehanizmi teh organov predvideni predvsem za reševanje domačih vidikov dela na črno. Inšpekcijski pregledi narave in/ali pogojev delovnega razmerja delavcev migrantov je lahko težavno zaradi komunikacijskih ovir, nepoznavanja pravil ali organiziranih mrež, ki delujejo na robu zakona, pogosto z uporabo zapletenih pravnih struktur, ki vključujejo agencije ali posrednike v več državah članicah, včasih pa s pomočjo navidezne samozaposlitve. Številne države članice se spopadajo s težavami pri zagotavljanju primerne komunikacije in sodelovanja med različnimi izvršilnimi organi v državah članicah in v čezmejnem okviru.

Poleg tega na splošno vlada mnenje, da prekomerna obdavčitev ali regulacija dela lahko poveča delo na črno in da obstajajo učinkoviti, nekaznovalni načini za spodbujanje delodajalcev, da delo prijavijo in upoštevajo predpise.

Medtem ko na splošno vse države članice soglašajo, da je treba preprečiti delo na črno in ljudi odvračati od takega dela, se v praksi lahko kažejo različni načini in stopnje zavezanosti za doseganje tega cilja, kar bi lahko pripeljalo do tega, da delo na črno ne bi dobilo dovolj visoke politične pomembnosti in bi bilo njegovo preprečevanje pojmovano kot manj nujno.

V sporočilu „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ je zato poudarjena potreba po boljšem sodelovanju med državami članicami in napovedan začetek posvetovanj o vzpostavitvi platforme na ravni EU med inšpektorati za delo in drugimi izvršilnimi organi za boj proti delu na črno, katere cilj je boljše sodelovanje, izmenjava dobrih praks in opredelitev skupnih načel za inšpekcijske preglede.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Ta predlog temelji na različnih nedavno opravljenih študijah in posvetovanjih.

Leta 2010 je bila opravljena zunanja študija izvedljivosti[14] vzpostavitve evropske platforme za sodelovanje med inšpektorati za delo in drugimi pristojnimi nadzornimi in izvršilnimi organi pri preprečevanju in boju proti delu na črno. V študiji so bili analizirani obstoječi nacionalni institucionalni okviri in ukrepi politike, težave, s katerimi se soočajo izvršilni organi na nacionalni in mednarodni ravni, obstoječe čezmejno sodelovanje, dobre prakse in možnosti za evropsko platformo za preprečevanje in boj proti delu na črno.

Posebna raziskava Eurobarometer[15] o delu na črno in nedavno poročilo Eurofounda o preprečevanju dela na črno v državah članicah[16] sta prav tako prispevala k pripravi te pobude. Poročilu Eurofounda je bila priložena posodobljena podatkovna zbirka[17] ukrepov, sprejetih med letoma 2008 in 2013. Podatkovna zbirka vključuje 186 študij primerov iz vseh držav članic EU ter držav kandidatk. V njej je mogoče iskati ukrepe po državah, vrsti ukrepov, ciljni skupini in sektorju.

Posvetovanje z deležniki je bilo izvedeno v okviru skupine generalnih direktorjev za odnose med delodajalci in delojemalci (GD IR), Odbora višjih inšpektorjev za delo (SLIC) in Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti. Na splošno so predstavniki držav članic prepoznali dodano vrednost ukrepanja na ravni EU, usmerjenega v preprečevanje in odvračanje od dela na črno, ter pozdravili namen Komisije, da bo bolj vključena v to področje politike.

Mnenja evropskih socialnih partnerjev so bila zbrana v 1. fazi posvetovanja[18] (od 4. julija 2013 do 4. oktobra 2013). Komisija je opredelila glavne težave, povezane s preprečevanjem in odvračanjem od dela na črno, opozorila na svoje nedavne dejavnosti ter predstavila cilje in možno vsebino pobude. Namen posvetovanja je bil zbrati mnenja vodstva in delavcev o možni usmeritvi ukrepov EU. Komisija je prejela 15 odgovorov (2 skupna odgovora, 3 odgovore predstavnikov delavcev in 10 odgovorov organizacij delodajalcev). Socialni partnerji so se strinjali s splošnim opisom problema in navedli, da je ukrepanje na ravni EU upravičeno, pri čemer je glavni cilj takega ukrepanja pomagati nacionalnim organom, kot so inšpektorati za delo, organi socialne varnosti in davčni organi, pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno. Na splošno so se socialni partnerji strinjali, da bi bila evropska platforma lahko ustrezen instrument za krepitev sodelovanja med državami članicami. Vendar so bila stališča socialnih partnerjev različna.

Večina predstavnikov delodajalcev je bila mnenja, da bi bilo treba vzpostaviti platformo. Vendar so menili, da ni potrebe po ločeni novi strukturi. Namesto tega bi lahko premislili o drugih možnostih, kot je na primer ustanovitev podskupine v obstoječi skupini ali boljše usklajevanje obstoječih skupin. Vsi sindikati in nekateri predstavniki delodajalcev so dali prednost vzpostavitvi neodvisnega novega organa, ki bi zagotavljal, da so zajeti vsi vidiki dela na črno, česar ne bi bilo mogoče doseči, če bi se uporabljale obstoječe strukture. V zvezi s sodelovanjem pri platformi so se sindikati in nekateri predstavniki delodajalcev zavzeli za obvezno članstvo držav članic, nekatere organizacije delodajalcev pa so dale prednost prostovoljnemu članstvu. Socialni partnerji so podprli cilj Komisije, da predloži pobudo, vendar niso želeli začeti pogajanj o tem vprašanju.

Druga faza posvetovanj s socialnimi partnerji je potekala od 30. januarja do 13. marca 2014[19]. Na tem posvetovanju je Komisija predstavila pregled rezultatov prve faze posvetovanja in vsebino načrtovane pobude. Namen posvetovanja je bil pridobiti mnenja socialnih partnerjev o vsebini predvidene pobude za spodbujanje sodelovanja med državami članicami pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno. Komisija je prejela 16 odgovorov (1 skupen odgovor, 4 odgovore predstavnikov delavcev in 11 odgovorov organizacij delodajalcev). Socialni partnerji so na splošno podprli ukrepanje na ravni EU za preprečevanje in odvračanje od dela na črno ter ponovno poudarili stališča, ki so jih izrazili že med 1. fazo posvetovanja, in sicer glede ciljev, področja uporabe, nalog/pobud, sodelovanja in oblike platforme. Predloženi so bili novi elementi glede sodelovanja socialnih partnerjev v okviru platforme. Sindikati in predstavniki delodajalcev so se strinjali, da bi v okviru platforme kot opazovalci morali sodelovati socialni partnerji na ravni EU, tako medsektorski kot tisti iz sektorjev z visoko stopnjo dela na črno. Nekateri sindikati in predstavniki delodajalcev so predlagali, da bi morali socialni partnerji imeti status članov[20].

Ocena učinka je vključevala več možnosti za krepitev sodelovanja EU pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno. Prva obravnavana možnost ni predvidevala novih ukrepov, ki bi presegali dejavnosti obstoječih delovnih skupin in pobud. Druga možnost je vključevala boljše usklajevanje dela različnih obstoječih delovnih skupin in odborov.

Tretja možnost je bila vzpostavitev evropske platforme za okrepitev sodelovanja EU pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno. Pri vzpostavitvi platforme je bilo obravnavanih več podmožnosti, na primer platforma s prostovoljnim ali obveznim članstvom ter z dodelitvijo pristojnosti Eurofoundu, da usklajuje ukrepe držav članic proti delu na črno. Preučena je bila tudi možnost vzpostavitve decentralizirane agencije, odgovorne za izvrševanje zakonodaje EU in boj proti delu na črno.

Analiza je pokazala, da bi bila najprimernejša možnost vzpostavitev evropske platforme z obveznim članstvom. Platforma bi zagotovila udeležbo vseh pristojnih organov vseh držav članic pri ukrepih na ravni EU ter omogočila redno in operativno sodelovanje na tem področju. Podmožnost, ki predvideva prostovoljno večstransko sodelovanje, se je štela za nezadostno, ker bi zavrnitev sodelovanja nekaterih držav članic močno zmanjšala vrednost sodelovanja EU za ambicioznejše države članice. Zlasti se je za nujno štelo obvezno sodelovanje, saj sodelovanja pri reševanju čezmejnih vidikov dela na črno ne bi bilo mogoče v celoti doseči, če bi sodelovale samo nekatere države članice (države članice, v katerih je obravnavanje teh vidikov visoko na dnevnem redu, večinoma ciljne države), druge pa ne. Čezmejni vidiki dela na črno bi lahko negativno vplivali tudi na delovanje enotnega trga, saj bi delodajalci, ki opravljajo storitve v drugih državah članicah in dajejo delo neprijavljenim delavcem, povzročili nelojalno konkurenco. Ti delodajalci lahko zagotovijo cenejše storitve, saj ne plačujejo davkov in ne izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo na primer iz predpisov o zdravju in varnosti ter delovnih pogojev.

Ob upoštevanju vsega navedenega, in sicer potrebe po izboljšanju sodelovanja EU, čezmejnih vidikov dela na črno in njihovih vplivov na delovanje enotnega trga, morajo biti v okrepljeno sodelovanje pri obravnavanju vseh vidikov tega pojava obvezno vključene vse države članice.

Druge možnosti ne bi zagotovile sodelovanja vseh relevantnih organov vseh držav članic, poleg tega pa bi omejile sodelovanje na izmenjavo dobrih praks ali ne bi omogočale primernega obravnavanja vprašanj izvrševanja predpisov, zaradi česar ne bi mogle podpreti celovitega pristopa, ki je potreben za reševanje tega problema. Poleg tega bi druge možnosti v manjši meri prispevale k prepoznavnosti in prednostni razvrstitvi problema na ravni EU.

Platforma bo združila različne izvršilne organe vseh držav članic, ki bodo postali člani platforme. Drugi deležniki, zlasti socialni partnerji na ravni EU, zadevne decentralizirane agencije Unije, kot sta Eurofound in Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), ter mednarodne organizacije, na primer Mednarodna organizacija dela (MOD), in predstavniki držav EGP, bodo imeli status opazovalca.

Platforma bo opravljala številne naloge, ki jih je treba opredeliti in izvajati na podlagi dogovorjenih delovnih programov. Izmenjava dobrih praks bi bil prvi praktični korak k sodelovanju. Tako se bo izboljšalo poznavanje tega pojava in razumevanje načinov za preprečevanje dela na črno ter vlog ključnih akterjev v državah članicah. Da bi kar najbolje izkoristili izmenjavo dobrih praks, bi lahko na podlagi Eurofoundove podatkovne zbirke vzpostavili banko znanja, ki bi med drugim podrobneje preučila vprašanja izvrševanja predpisov in prispevala k razvoju skupnih smernic in načel. S povečevanjem medsebojnega zaupanja in širjenjem izkušenj se bo platforma predvidoma postopoma razvila iz foruma za izmenjavo informacij in dobrih praks v bolj izpopolnjene oblike sodelovanja. Na koncu naj bi bilo prek platforme mogoče opravljati skupna usposabljanja in izmenjave osebja ter usklajevati operativne ukrepe, vključno s skupnimi inšpekcijskimi pregledi in izmenjavo podatkov.

Predlog bo prispeval k razvoju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju instrumentov Unije, politik (spodbujanje visoke kakovosti in trajnostnega zaposlovanja, zagotavljanje ustrezne in dostojne socialne zaščite, boj proti socialni izključenosti in revščini ter izboljšanje delovnih pogojev) in zadevne zakonodaje ter bo v partnerstvu z različnimi deležniki spodbujal z dokazi podprto oblikovanje politike in socialni napredek.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1         Pravna podlaga

EU ima na podlagi členov o socialni politiki v PDEU pristojnost, da deluje na področju dela na črno. Zlasti člen 151 PDEU določa, da si Unija in države članice „prizadevajo za naslednje cilje: spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, […] ustrezno socialno zaščito, […] za trajno visoko zaposlenost in boj proti izključenosti.“ V členu 153 PDEU so navedena področja, na katerih Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic, ki vključujejo delovne pogoje, vključevanje oseb, ki so izključene s trga dela, ter boj proti socialni izključenosti.

Predlog za okrepljeno sodelovanje na ravni EU pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno temelji na členu 153(2)(a) PDEU, ki Evropskemu parlamentu in Svetu omogoča, da sprejmeta ukrepe, ki so namenjeni spodbujanju sodelovanja med državami članicami s pobudami, katerih cilj je izboljšanje znanja, razvijanje izmenjave informacij in najboljše prakse, pospeševanje inovativnih pristopov in vrednotenje izkušenj, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

Glavna cilja, ki naj bi jih dosegli s to pobudo, sta spodbujanje zaposlovanja in izboljšanje delovnih pogojev (člen 151 PDEU). Ob upoštevanju dejstva, da boj proti delu na črno v različnih državah članicah temelji na različnih vrstah izvršilnih organov (kot je opisano v poglavju 1), je nujno, da se ta pobuda razširi na vse nacionalne organe, vključno s tistimi, ki ne bodo dejavni na področjih zaposlovanja in socialnih zadev, vendar so prav tako odgovorni za preprečevanje ali odvračanje od dela na črno ali imajo vlogo pri tem – na primer davčni, migracijski in carinski organi.

3.2         Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

Ob upoštevanju, da člen za sprejetje pobude predvideva redni zakonodajni postopek, je izbrani pravni instrument – sklep Evropskega parlamenta in Sveta – najbolj primeren.

Medtem ko imajo glavno pristojnost za obravnavanje dela na črno posamezne države članice, so izzivi, s katerimi se spopadajo, na primer negativni učinki dela na črno na gospodarstvo in družbo, težave pri spopadanju s čezmejnimi oblikami dela na črno, ravnotežje med ustrezno ravnjo obdavčitve/regulacije in potrebo po tem, da se delodajalce odvrača od izkoriščanja dela na črno, ter preslabo sodelovanje med različnimi izvršilnimi organi, skupni vsem državam članicam. Ukrepi EU za krepitev sodelovanja na ravni EU bi podprli prizadevanja držav članic pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno ter tako izboljšali njihovo učinkovitost in uspešnost. Tako bodo ukrepi držav članic pridobili dodano vrednost. Nacionalni izvršilni organi so dejansko najprimernejši za obravnavanje izzivov, povezanih z delom na črno. Poleg tega je čezmejne vidike mogoče bolje reševati na ravni EU. Predlog je torej v skladu z načelom subsidiarnosti.

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj gre za ukrep, namenjen spodbujanju sodelovanja med državami članicami, brez kakršnega koli usklajevanja zakonov in drugih predpisov držav članic. Možnost oblikovanja nove decentralizirane agencije EU je bila sicer obravnavana, vendar je bila zaradi upravnih stroškov, ki bi jih prinesla vzpostavitev nove agencije, izločena.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[21] vzpostavlja program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) za obdobje 2014–2020. Platforma bo financirana z osi PROGRESS. Okvirni znesek v višini 2,1 milijona EUR na leto je predviden za izvajanje nalog, kot so vzpostavitev praktičnih orodij, podpora ponudnikov storitev, objava skupnih smernic in načel ter priročnikov, razvijanje stalne zmogljivosti za usposabljanje in skupnega okvira za izvedbo skupnih usposabljanj, organizacija medsebojnih pregledov in evropskih kampanj. Poleg tega bodo na voljo nepovratna sredstva za financiranje projektov, ki podpirajo doseganje ciljev platforme. Za povrnitev stroškov, povezanih z udeležbo na sestankih platforme, bo na leto namenjenih do 224 000 EUR.          Opozoriti je treba tudi, da Evropski socialni sklad (ESS) podpira prizadevanja držav članic za izboljšanje kakovosti javne uprave in upravljanja ter s tem spodbuja njihove strukturne reforme. Financiranje je predvideno v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Države članice se spodbuja, naj uporabijo ESS za krepitev zmogljivosti nacionalnih organov pri preprečevanju dela na črno.  Zakonodajni predlog je proračunsko nevtralen in ne zahteva dodatnega osebja. Osebje Komisije – 2,5 polno zaposlenih, ki trenutno delajo na Generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – bo delovalo kot sekretariat platforme. Podrobnosti so razložene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.

Sodelovanje decentraliziranih agencij Evropske unije, Eurofounda in Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, ki bosta imeli pri delu platforme status opazovalk, ne bo razširilo njunih obstoječih pooblastil. V zvezi s tema agencijama je predlog proračunsko nevtralen.           

2014/0124 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 153(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[22],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[23],

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V sporočilu z dne 18. aprila 2012[24] je Komisija poudarila potrebo po boljšem sodelovanju med državami članicami in napovedala začetek posvetovanj o vzpostavitvi platforme na ravni EU med inšpektorati za delo in drugimi izvršilnimi organi za boj proti delu na črno, katere cilj naj bi bil boljše sodelovanje, izmenjava dobrih praks in opredelitev skupnih načel za inšpekcijske preglede.

(2)       V skladu s členom 148(4) Pogodbe je Svet s Sklepom 2010/707/EU[25] sprejel smernice[26] za politike zaposlovanja držav članic. Te integrirane smernice usmerjajo države članice pri določanju nacionalnih programov reform in izvajanju reform. Smernice za zaposlovanje so podlaga za priporočila za posamezno državo, ki jih Svet naslovi na države članice v skladu z navedenim členom. V zadnjih letih so ta priporočila vključevala priporočila za posamezne države glede boja proti delu na črno.

(3)       Člen 151 Pogodbe kot cilje na področju socialne politike določa spodbujanje zaposlovanja ter izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev. Za dosego teh ciljev lahko Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju zdravja in varnosti pri delu, delovnih pogojev, vključevanja oseb, ki so izključene s trga dela, ter boja proti socialni izključenosti.

(4)       Evropski parlament je v resoluciji z naslovom „Učinkovite inšpekcije dela kot strategija za izboljšanje pogojev dela v Evropi“ pozdravil pobudo Komisije za vzpostavitev evropske platforme in se zavzel za okrepljeno sodelovanje na ravni EU za boj proti delu na črno[27].

(5)       Na evropski ravni je delo na črno opredeljeno kot „vsaka plačana dejavnost, ki je po naravi zakonita, ni pa prijavljena državnim oblastem, ob upoštevanju različnih ureditvenih sistemov držav članic“[28], kar izključuje vse nezakonite dejavnosti.

(6)       Zloraba statusa samozaposlitve, bodisi na nacionalni ravni ali v čezmejnih primerih, je pogosto povezana z delom na črno. Navidezna samozaposlitev se pojavi, kadar je delavec, da bi se izognil določenim pravnim ali finančnim obveznostim, prijavljen kot samozaposlena oseba, čeprav izpolnjuje pogoje, ki so značilni za delovno razmerje. Navidezna samozaposlitev je torej napačno prijavljeno delo in bi morala biti vključena v področje uporabe platforme.

(7)       Zaradi zmanjšanih prihodkov od davkov in prispevkov za socialno varnost ima delo na črno tudi resne posledice za proračun. Negativno vpliva na zaposlovanje, produktivnost, upoštevanje standardov glede delovnih pogojev, razvoj spretnosti in vseživljenjsko učenje. Zmanjšuje finančno vzdržnost sistemov socialne zaščite, delavcem odvzema ustrezne socialne ugodnosti ter povzroča zmanjševanje pokojninskih pravic in slabši dostop do zdravstvenega varstva.

(8)       Države članice so sprejele različne pristope in ukrepe politike za preprečevanje dela na črno. Poleg tega so sklenile dvostranske sporazume in izvedle večstranske projekte o nekaterih vidikih dela na črno. Platforma ne bo preprečevala uporabe dvostranskih sporazumov ali ureditev glede upravnega sodelovanja.

(9)       Sodelovanje na ravni EU še zdaleč ni celovito, tako glede udeleženih držav članic kot glede obravnavanih zadev. Zaenkrat ni formalnega mehanizma za čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic pri obravnavanju vprašanj v zvezi z delom na črno.

(10)     Za pomoč državam članicam pri učinkovitejšemu in uspešnejšemu preprečevanju in odvračanju od dela na črno je potrebna okrepitev sodelovanja med državami članicami na ravni EU.

(11)     Cilj platforme bo olajšati izmenjavo dobrih praks in informacij, zagotoviti okvir za razvoj strokovnega znanja in analiz na ravni EU ter izboljšati operativno usklajevanje ukrepov med različnimi nacionalnimi izvršilnimi organi držav članic.

(12)     Platforma bi morala uporabiti vse relevantne vire informacij, zlasti študije, dvostranske sporazume, sklenjene med državami članicami, in večstranske projekte sodelovanja, ter ustvariti sinergije med obstoječimi instrumenti in strukturami na ravni EU, da bi se čim bolj povečal odvračilni ali preventivni učinek teh ukrepov. Operativno usklajevanje ukrepov držav članic bi lahko potekalo v obliki skupnih usposabljanj, medsebojnih pregledov in rešitev za izmenjavo podatkov. Evropske kampanje ali skupne strategije bi lahko povečale ozaveščenost o delu na črno.

(13)     Z delom na črno se v glavnem ukvarjajo trije različni nacionalni izvršilni organi: inšpektorati za delo, inšpektorati za socialno varnost in davčni organi. V nekaterih primerih so vključeni tudi migracijski organi, službe za zaposlovanje ter carinskimi organi, policija, državno tožilstvo in socialni partnerji.

(14)     Da bi delo na črno obravnavali celovito in uspešno, je treba v državah članicah izvajati mešanico politik, kar bo mogoče doseči s strukturiranim sodelovanjem med pristojnimi organi. Sodelovanje bi moralo vključevati vse nacionalne organe, ki so odgovorni in/ali dejavni pri preprečevanju in/ali odvračanju od dela na črno.

(15)     Za izpolnitev ciljev bi morala v okviru platforme v vsaki državi delovati „enotna kontaktna točka“, ki bi morala imeti potrebne pristojnosti za povezavo z nacionalnimi organi, ki se ukvarjajo z raznolikimi vidiki dela na črno.

(16)     Platforma bi morala vključevati socialne partnerje na ravni EU, tako medsektorske kot tiste iz sektorjev, kjer je delo na črno pogostejše, ter sodelovati s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, kot je Mednarodna organizacija dela (MOD), in decentraliziranimi agencijami Unije, zlasti Eurofoundom in Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu. Sodelovanje Eurofounda in Evropske agencije za varnost in zdravje, ki bosta imeli pri delu platforme status opazovalk, ne bo razširilo njunih obstoječih pooblastil.

(17)     Platforma bi morala sprejeti svoj poslovnik, delovne programe in redna poročila.

(18)     Direktiva 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[29] ter povezani nacionalni izvedbeni ukrepi se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo v okviru tega sklepa izvajajo države članice. Ker Komisija sodeluje v evropski platformi, se pri obdelavi osebnih podatkov, ki se opravi v okviru tega sklepa, uporablja tudi Uredba (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[30].

(19)     Platforma lahko ustanovi delovne skupine za preučevanje posebnih vprašanj in bi morala imeti možnost, da se opre na strokovno znanje strokovnjakov s specifičnimi znanji.

(20)     Platforma bo sodelovala z ustreznimi strokovnimi skupinami in odbori na ravni EU, katerih delo je povezano z delom na črno.

(21)     Platformo in njene naloge bi bilo treba financirati v okviru osi PROGRESS programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) v mejah proračunskih sredstev, ki jih je določil proračunski organ.

(22)     Komisija bo izvedla potrebne upravne ukrepe za vzpostavitev mreže –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Vzpostavitev platforme

(1) Vzpostavi se platforma za krepitev sodelovanja na ravni EU pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno (v nadaljnjem besedilu: „platforma“).

(2) Platformo sestavljajo:

(a) nacionalni izvršilni organi, ki jih imenujejo vse države članice,

(b) Komisija.

(3) Naslednje strani se lahko pod pogoji, določenimi v poslovniku platforme, udeležijo sestankov platforme kot opazovalci:

(a) predstavniki medsektorskih socialnih partnerjev na ravni Unije ter socialni partnerji iz sektorjev z visoko stopnjo dela na črno,

(b) predstavnik Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in predstavnik Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA),

(c) predstavnik Mednarodne organizacije dela (MOD),

(d) predstavniki držav EGP.

Člen 2

Cilji

Platforma, kot je določena v členu 1(1), bo prispevala k boljšemu izvrševanju zakonodaje na ravni EU in na nacionalni ravni, omejevanju dela na črno, ustvarjanju formalnih delovnih mest brez poslabšanja kakovosti dela in spodbujanju vključevanja na trg dela in socialnega vključevanja z:

(a) izboljšanjem sodelovanja med različnimi izvršilnimi organi držav članic na ravni EU za učinkovitejše in uspešnejše preprečevanje in odvračanje od dela na črno, vključno z navidezno samozaposlitvijo,

(b) izboljšanjem tehničnih zmogljivosti različnih izvršilnih organov držav članic za obravnavanje čezmejnih vidikov dela na črno,

(c) krepitvijo javne ozaveščenosti o nujnosti ukrepanja in spodbujanjem držav članic, naj okrepijo prizadevanja za obravnavanje dela na črno.

Poglavje II

Poslanstvo in naloge

Člen 3

Poslanstvo

Za doseganje ciljev iz člena 2 bo platforma skrbela za:

(a) izmenjavo dobrih praks in informacij,

(b) razvoj strokovnega znanja in analiz,

(c) usklajevanje čezmejnih operativnih ukrepov.

Člen 4

Naloge

(1) Za uresničevanje svojega poslanstva bo platforma izvajala zlasti naslednje naloge:

(a) izboljšanje poznavanja problematike dela na črno s pomočjo skupnih konceptov, merskih orodij ter spodbujanja skupne primerjalne analize in povezanih ustreznih kazalnikov,

(b) priprava analiz učinkovitosti različnih ukrepov politike za zmanjševanje pogostosti dela na črno, vključno s preventivnimi ter kaznovalnimi in odvračilnimi ukrepi na splošno,

(c) vzpostavitev orodij, na primer banke znanja različnih praks in ukrepov, vključno z dvostranskimi sporazumi, ki se uporabljajo v državah članicah za preprečevanje in odvračanje od dela na črno,

(d) sprejetje nezavezujočih smernic za inšpektorje, priročnikov o dobrih praksah in skupnih načel inšpekcijskih pregledov za boj proti delu na črno,

(e) razvoj oblik sodelovanja za povečanje tehničnih zmogljivosti za reševanje čezmejnih vidikov dela na črno s sprejetjem skupnega okvira za skupne operacije, kot so inšpekcijski pregledi in izmenjava osebja,

(f) preučitev načinov za izboljšanje izmenjave podatkov v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov, vključno s preučitvijo možnosti za uporabo informacijskega sistema za notranji trg (IMI) ter elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI),

(g) razvoj zmogljivost za stalno usposabljanje izvršilnih organov in sprejetje skupnega okvira za izvedbo skupnih usposabljanj,

(h) organizacija medsebojnih pregledov za spremljanje napredka držav članic pri boju proti delu na črno, vključno s podporo za izvajanje priporočil za posamezne države članice, ki se nanašajo na preprečevanje ali boj proti delu na črno, ki jih izda Svet,

(i) povečanje ozaveščenosti o problemu z izvajanjem skupnih dejavnosti, kot so evropske kampanje, in sprejetjem strategij na regionalni ravni ali na ravni EU, vključno s sektorskimi pristopi.

(2) Pri izvajanju nalog platforma uporablja vse ustrezne virov informacij, vključno s študijami in večstranskimi projekti sodelovanja, ter upošteva ustrezne instrumente in strukture Unije ter izkušnje iz ustreznih dvostranskih sporazumov. Platforma vzpostavi ustrezno sodelovanje z Eurofoundom in EU-OSHA.

Poglavje III

Delovanje platforme

Člen 5

Enotna kontaktna točka

(1) Vsaka država članica imenuje enotno kontaktno točko, ki je članica platforme. Imenuje lahko tudi enega nadomestnega člana.

(2) V imenovanje svojih predstavnikov bi morale države članice vključiti vse javne organe, ki imajo vlogo pri preprečevanju in/ali odvračanju od dela na črno, kot so inšpektorati za delo, organi za socialno varnost, davčni organi, službe za zaposlovanje in migracijski organi, v nadaljnjem besedilu „izvršilni organi“. V skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso lahko vključijo tudi socialne partnerje.

(3) Države članice Komisiji predložijo seznam s kontaktnimi podatki vseh izvršilnih organov, ki so vključeni v preprečevanje in odvračanje od dela na črno.

(4) Enotna kontaktna točka je v zvezi z dejavnostmi platforme v stiku z vsemi izvršilnimi organi, ki so vključeni v preprečevanje in odvračanje od dela na črno, in jamči za njihovo udeležbo na sestankih in/ali prispevek k dejavnostim platforme ali njenih delovnih skupin, če vključujejo vprašanja, ki se nanašajo na njihove pristojnosti.

Člen 6

Predstavniki socialnih partnerjev

(1) Predstavniki socialnih partnerjev na medsektorski ravni ter tistih iz sektorjev z visoko stopnjo dela na črno se lahko udeležijo sestankov platforme kot opazovalci, v skladu s postopki, ki so jih določile njihove organizacije.

(2) Na podlagi predlogov medsektorskih in sektorskih socialnih partnerjev na ravni Unije to skupino opazovalcev sestavlja:

(a) največ 8 opazovalcev, ki predstavljajo socialne partnerje na medsektorski ravni (enakomerno porazdeljenih med organizacije delodajalcev in organizacije delavcev),

(b) največ 10 opazovalcev, ki predstavljajo socialne partnerje iz sektorjev z visoko stopnjo dela na črno (enakomerno porazdeljenih med organizacije delodajalcev in organizacije delavcev).

Člen 7

Delovanje

(1) Komisija usklajuje delo platforme in predseduje njenim sestankom.

(2) Za opravljanje svojih nalog platforma z večino glasov sprejme:

(a) poslovnik, ki med drugim vsebuje določitve o sprejemanju odločitev platforme,

(b) dvoletni delovni program platforme, ki med drugim določa natančne naloge platforme in redna poročila vsaki dve leti,

(c) odločitev o ustanovitvi delovnih skupin za obravnavo vprašanj, določenih v delovnih programih platforme. Take delovne skupine se razpustijo takoj po opravljeni nalogi.

(3) K razpravam platforme ali njenih delovnih skupin se lahko po potrebi za vsak primer posebej povabijo strokovnjaki s posebnim znanjem o določeni zadevi.

(4) Platformi pomaga sekretariat, ki ga zagotovi Komisija. Sekretariat pripravlja sestanke, delovne programe platforme in njena poročila.

(5) Komisija o dejavnostih platforme redno obvešča Evropski parlament in Svet.

Člen 8

Sodelovanje

Platforma po potrebi sodeluje z drugimi pristojnimi strokovnimi skupinami in odbori na ravni Unije, katerih delo je povezavo z delom na črno, zlasti Odborom višjih inšpektorjev za delo (SLIC), Odborom strokovnjakov za napotitev delavcev, Upravno komisijo za koordinacijo sistemov socialne varnosti, Odborom za zaposlovanje (EMCO), Odborom za socialno zaščito (SPC) in delovno skupino za upravno sodelovanje pri obdavčevanju. Lahko se organizirajo tudi skupni sestanki.

Člen 9

Povračilo stroškov

Komisija povrne potne stroške in, kadar je to primerno, dnevnice članov, opazovalcev in povabljenih strokovnjakov v zvezi z dejavnostmi platforme.

Člani, opazovalci in povabljeni strokovnjaki za svoje storitve niso plačani.

Člen 10

Finančna podpora

Globalni viri za izvajanje tega sklepa se določijo v okviru programa za zaposlovanje in inovacije (EaSI), katerega letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Poglavje IV

Končne določbe

Člen 11

Pregled

Komisija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij štiri leta po začetku njegove veljavnosti. V poročilu je zlasti ocenjeno, v kolikšni meri je platforma prispevala k doseganju ciljev iz člena 2 ter izpolnila naloge iz člena 3 in delovnih programov platforme.

Člen 12

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1     Naslov predloga/pobude

              1.2     Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3     Vrsta predloga/pobude

              1.4     Cilji

              1.5     Utemeljitev predloga/pobude

              1.6     Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7     Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1     Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2     Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3     Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1     Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2     Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1  Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2  Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3  Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4  Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5  Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3     Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[31]

Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

1.3.        Vrsta predloga/pobude

n Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[32].

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Prispevati k ciljem strategije Evropa 2020: – spodbujanje večje udeležbe na trgu dela; – razvijanje varnega, prožnega in mobilnega evropskega trga dela; – spodbujanje socialne vključenosti; – pospeševanje socialne in ekonomske kohezije.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št. 1

Podpiranje razvoja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, politik (spodbujanje visoke kakovostni in trajnostnega zaposlovanja, zagotavljanje ustrezne in dostojne socialne zaščite, boj proti socialni izključenosti in revščini ter izboljšanje delovnih pogojev) in zadevne zakonodaje Unije ter spodbujanje z dokazi podprtega oblikovanja politike, socialnih inovacij in socialnega napredka v partnerstvu s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe ter javnimi in zasebnimi organi.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB: zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Cilj predloga je izboljšati sodelovanje na ravni EU med izvršnimi organi, kot so inšpektorati za delo, inšpektorati za socialno varnost, davčni organi in drugi pristojni organi, za učinkovitejše in uspešnejše preprečevanje in odvračanje od dela na črno.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Kazalniki rezultatov, ki jih je treba doseči, bodo opredeljeni v dvoletnem delovnem programu platforme. Poleg tega bo Komisija o delovanju platforme enkrat letno poročala Svetu. Ta poročila bodo vsebovala podatke o podrobnih delovnih programih platforme, pobudah platforme in pogostosti sestankov platforme. Štiri leta po začetku veljavnosti sklepa bodo dejavnosti platforme ovrednotene.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Namen tega sklepa je prispevati k boljšemu izvrševanju zakonodaje Unije, ustvarjanju formalnih delovnih mest, povečanju kakovosti delovnih pogojev, vključevanju na trg dela in na splošno k socialni vključenosti z: (a) izboljšanjem sodelovanja med različnimi izvršilnimi organi držav članic na ravni EU za učinkovitejše in uspešnejše preprečevanje in odvračanje od dela na črno, (b) izboljšanjem tehničnih zmogljivosti različnih izvršilnih organov držav članic za obravnavanje čezmejnih vidikov dela na črno, (c) povečanjem ozaveščenosti držav članic o nujnosti ukrepanja in spodbujanjem prizadevanj v boju proti delu na črno.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Preprečevanje in odvračanje od dela na črno prispeva k boljšemu izvrševanju zakonov na ravni EU in nacionalni ravni, zlasti na področju zaposlovanja, delovnega prava, zdravja in varnosti ter koordinacije socialne varnosti. V skladu s cilji iz člena 151 bi ukrepanje na ravni EU za obravnavanje dela na črno prispevalo k ustvarjanju formalnih delovnih mest, izboljšalo kakovost delovnih pogojev ter pomagalo povečevati vključevanje na trg dela in na splošno socialno vključenost. Ob upoštevanju člena 153 PDEU bi ob deljenih pristojnostih držav članic in Unije ukrepi EU podprli prizadevanja držav članic z izboljšanjem sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno na ravni EU, zaradi česar bi se povečala učinkovitost in uspešnost teh prizadevanj ter ustvarila dodana vrednost ukrepov držav članic.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Do zdaj ni bilo celovitega pristopa za obravnavanje dela na črno na ravni EU, ki bi vključeval vse pristojne organe vseh držav članic.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Temeljne pravice: predlog je v skladu s strategijo EU o temeljnih pravicah (COM(2010) 573 final). Strategija Evropa 2020: pobuda bo prispevala k ustvarjanju delovnih mest in socialni vključenosti v okviru strategije za pametno, trajnostno in socialno vključujočo rast (COM(2010) 2020).

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– ¨ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

– ¨ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

n Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z začetnim obdobjem od datuma sprejetja sklepa,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[33]

n Neposredno upravljanje – Komisija

– n njene službe, vključno z osebjem na delegacijah Unije,

– ¨  izvajalskih agencij.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

– ¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– ¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite);

– ¨ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– ¨ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

– ¨ subjektom javnega prava,

– ¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

– Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje

Štiri leta po začetku veljavnosti sklepa bodo dejavnosti platforme ovrednotene. Ovrednotenje bo temeljilo na kazalnikih rezultatov, kot so kakovost sodelovanja z drugimi državami članicami, redno poročanje in nadaljnje raziskave. Ocenjeno bo, v kakšnem obsegu je platforma prispevala k doseganju svojih ciljev. To poročilo bo predloženo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Glede spremljevalnih ukrepov v okviru programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI): v okviru tega programa bo neposredno upravljanje vključevalo dodeljevanje pogodb in nepovratnih sredstev za posebne dejavnosti ter plačilo nepovratnih sredstev vladnim in nevladnim organizacijam. Glavno tveganje bo povezano z zmogljivostjo (predvsem) manjših organizacij, da učinkovito nadzorujejo izdatke in zagotavljajo preglednost izvedenih dejavnosti.

2.2.2.     Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Glede spremljevalnih ukrepov v okviru programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI): uporabljeni bodo nadzorni ukrepi iz Uredbe 1296/2013.

2.2.3.     Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Glede spremljevalnih ukrepov v okviru programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI): uporabljeni bodo ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti iz Uredbe 1296/2013.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka […][poimenovanje………………………………………...……….] || dif./nedif. ([34]) || držav Efte[35] || držav kandidatk[36] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

1 || 04.03.02.01 EaSI || dif. || DA || DA || NE || NE

1 || 04.01.04.02 EaSI || nedif. || DA || NE || NE || NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || 1 || Pametna in vključujoča rast

GD: EMPL || || || Leto 2014[37] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

04.03.02.01 (EaSI) || obveznosti || (1) || 0,150 || 2,100 || 1,200 || 1,800 || 1,100 || 1,800 || 1,000 || 9,150

plačila || (2) || 0 || 2,100 || 1,200 || 1,800 || 1,100 || 1,800 || 1,000 || 9,000

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || || || || || || ||

plačila || (2 a) || || || || || || || ||

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[38] || || || || || || || ||

04.01.04.02 (EaSI) || || (3) || 0,115 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 1,459

Odobritve za GD EMPL SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 0,265 || 2,324 || 1,424 || 2,024 || 1,324 || 2,024 || 1,224 || 10,609

plačila || =2+2a +3 || 0,115 || 2,324 || 1,424 || 2,024 || 1,324 || 2,024 || 1,224 || 10,459

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,150 || 2,100 || 1,200 || 1,800 || 1,100 || 1,800 || 1,000 || 9,150

plačila || (5) || 0 || 2,100 || 1,200 || 1,800 || 1,100 || 1,800 || 1,000 || 9,000

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || 0,115 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 1,459

Odobritve za RAZDELEK <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 0,265 || 2,324 || 1,424 || 2,024 || 1,324 || 2,024 || 1,224 || 10,609

plačila || =5+ 6 || 0,115 || 2,324 || 1,424 || 2,024 || 1,324 || 2,024 || 1,224 || 10,459

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: EMPL || ||

Ÿ Človeški viri || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 2,310

Ÿ Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

GD EMPL SKUPAJ || odobritve || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 2,310

Odobritve za RAZDELEK 5 SKUPAJ večletnega finančnega okvira || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 0,330 || 2,310

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE 1 do 5 SKUPAJ večletnega finančnega okvira || obveznosti || 0,595 || 2,654 || 1,754 || 2,354 || 1,654 || 2,354 || 1,554 || 12,919

plačila || 0,445 || 2,654 || 1,754 || 2,354 || 1,654 || 2,354 || 1,554 || 12,769

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– n  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta[39] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj

POSAMEZNI CILJ št. 1[40]: Podpiranje razvoja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, politik in zadevne zakonodaje Unije ter spodbujanje z dokazi podprtega oblikovanja politike, socialnih inovacij in socialnega napredka v partnerstvu s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe ter javnimi in zasebnimi organi.

Izmenjava dobrih praks in informacij, usposabljanje, gradnja tehničnih zmogljivosti za okrepitev sodelovanja, ozaveščanje || Banka znanja, skupne smernice itd., skupno delovanje, izmenjava osebja, dejavnosti usposabljanja, kampanje, strategije, ocenjevanje || 0,366 || 1 || 0,15 || 4 || 2,100 || 4 || 1,200 || 4 || 1,800 || 4 || 1,100 || 4 || 1,800 || 4 || 1,000 || 25 || 9,150

|| || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || 1 || 0,150 || 4 || 2,100 || 4 || 1,200 || 4 || 1,800 || 4 || 1,100 || 4 || 1,800 || 4 || 1,000 || 25 || 9,150

STROŠKI SKUPAJ || 1 || 0,150 || 4 || 2,100 || 4 || 1,200 || 4 || 1,800 || 4 || 1,100 || 4 || 1,800 || 4 || 1,000 || 25 || 9,150

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– n  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2104[41] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 0,33 || 0,33 || 0,33 || 0,33 || 0,33 || 0,33 || 0,33 || 2,31

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[42] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || 0,115 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 0,224 || 1,459

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 0,445 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 3,769

Potrebe po odobritvah za človeške vire se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– n  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

|| Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || ||

|| XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) (2AD+0,5AST) || 2,5 || 2,5 || 2,5 || 2,5 || 2,5 || 2,5 || 2,5

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[43] ||

|| XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

|| XX 01 02 02 (PU, LU, MSD, ZU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy[44] || – na sedežu || || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || || || || || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje (2 AD + 0,5 AST) || AD1: pregled dejavnosti v povezavi z delom na črno, organizacija dela sekretariata platforme, vodenje sestankov platforme, vključno s pripravo osnutka dnevnega reda, dokumentov za razpravo in osnutka zapisnika sestankov, usklajevanje sodelovanja, usklajevanje razpisa za zbiranje predlogov/ponudb. AD2: pregled operativnih dejavnosti platforme, kot so upravljanje banke znanja, skupna usposabljanja, inšpekcijski pregledi, izmenjava osebja in izdajanje skupnih dokumentov itd., podpiranje usklajevanja sodelovanja, podpora za razpis za zbiranje predlogov/ponudb. 0,5 AST: administrativna podpora sekretariatu, vključno z urejanjem dokumentov, organizacijo sestankov (rezervacija sob, vabila, dokumenti za povračila stroškov itd.), razdeljevanje dokumentov za sestanke, splošno dopisovanje.

Zunanje osebje ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– n  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[45].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– n V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– ¨ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– n  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         za lastna sredstva,

– ¨         za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[46]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke. 

[1]               Sporočilo Komisije „Krepitev boja proti neprijavljenemu delu“, COM(2007) 628 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52007DC0628:SL:HTML.

[2]               Glej oceno učinka o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno, Priloga II.

[3]               Vsi podatki izhajajo iz neposrednih raziskav, ki so temeljile na osebnih intervjujih z državljani EU. Ozaveščenost o problematiki, nacionalne opredelitve, preglednost dela na črno in zaupanje v osebe, ki vodijo intervju, so zato pomembni dejavniki, ki določajo, ali državljani lahko navedejo, da so opravljali ali izkoristili delo na črno.

[4]               Posebni Eurobarometer 402 „Delo na črno v Evropski uniji“, 2013 http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_402_en.pdf.

[5]               Evropska komisija, Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2013, Luxembourg 2014.

[6]               Sporočilo Komisije „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, COM(2010) 2020 z dne 3. marca 2010,     http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2010:2020:FIN:SL:PDF.   Sporočilo Komisije: Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti“, COM (2010) 682 final z dne 13. novembra 2010.

[7]               Sporočilo Komisije „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“, COM(2012) 173 final z dne 18. aprila 2012.

[8]               Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic.

[9]               http://ec.europa.eu/europe2020/making-it-happen/country-specific-recommendations/index_sl.htm.

[10]             http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2014-0012+0+DOC+XML+V0//SL.

[11]             V Nemčiji sporazumi med zveznim ministrstvom za finance in socialnimi partnerji v sektorjih gradbeništva, pleskarskih del in tekstilne industrije, v Bolgariji vzpostavitev nacionalnega centra „pravil za podjetja“ in v Luksemburgu uvedba osebne izkaznice za vsakega delavca na gradbišču.

[12]             Posebni Eurobarometer 402 „Delo na črno v Evropski uniji“, 2013.

[13]             Glej oceno učinka o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno, Poglavje 3.2.2, preglednica 1.

[14]             „Sodelovanje pri boju proti delu na črno v Evropi: Študija izvedljivosti vzpostavitve evropske platforme za sodelovanje med inšpektorati za delo ter drugimi pristojnimi nadzornimi in izvršilnimi organi pri preprečevanju in boju proti delu na črno“, Regioplan 2010, http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=6676&langId=en.

[15]             Posebni Eurobarometer 402, Poročilo o delu na črno v Evropski uniji,    http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_402_en.pdf.

[16]             „Preprečevanje dela na črno v 27 državah članicah Evropske unije in na Norveškem. Pristopi in ukrepi od leta 2008“, Eurofound 2013, http://www.eurofound.europa.eu/publications/htmlfiles/ef13243.htm.

[17]             http://www.eurofound.europa.eu/areas/labourmarket/tackling/search.php.

[18]             Posvetovanje s socialnimi partnerji v skladu s členom 154 PDEU o okrepljenem sodelovanju na ravni EU na področju preprečevanja in odvračanja od dela na črno) (C(2013) 4145), http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=10345&langId=en.

[19]             Druga faza posvetovanja s socialnimi partnerji v skladu s členom 154 PDEU o okrepljenem sodelovanju na ravni EU na področju preprečevanja in odvračanja od dela na črno) (C(2014) 452 final), http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=11424&langId=en.

[20]             Za podrobnosti glej oceno učinka o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno, Priloga I.

[21]             Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost.

[22]             UL C , , str. .

[23]             UL C , , str. .

[24]             Sporočilo Komisije „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“, COM(2012) 173 z dne 18. aprila 2012, http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=101&newsId=1270&furtherNews=yes.

[25]             Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46).

[26]             Smernice so za leta 2011, 2012 in 2013 ostale nespremenjene.

[27]             Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi (2013/2112/INI), http://www.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?lang=en&reference=2013/2112(INI).

[28]             Sporočilo Komisije „Krepitev boja proti neprijavljenemu delu“ COM(2007) 628 z dne 24. oktobra 2007,      http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52007DC0628:SL:HTML.

[29]             Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

[30]             Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

[31]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[32]             Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[33]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[34]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.

[35]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[36]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[37]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[38]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[39]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

[40]             Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Posamezni cilji…“.

[41]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[42]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[43]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[44]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[45]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma (za obdobje 2007–2013).

[46]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.