OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Ozadje predloga

Evropska družba se stara. Pokojninski sistemi po vsej Evropski uniji se morajo prilagoditi, da bodo lahko zagotavljali ustrezna, varna in trajnostna pokojninska zavarovanja. To ni enostavno. Za učinkovito spopadanje s temi izzivi je potrebno tesno usklajeno ukrepanje držav članic. Predlagani pregled Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: institucije)[1] bo zagotovil boljše upravljanje teh institucij, večjo preglednost njihovega poslovanja in povečal njihove možnosti za opravljanje čezmejnih dejavnosti, kar bo okrepilo notranji trg.

Pregled Direktive v številnih pogledih že močno zamuja.

Prvič, potrebno je uveljaviti višje standarde upravljanja, ki odražajo najboljše nacionalne prakse, ki so jih države članice uvedle po gospodarski in finančni krizi, da se zaščitijo člani in upravičenci pokojninskih načrtov ter se olajša varno čezmejno poslovanje zavarovalnic. Nekatere institcije so velike finančne institucije in njihov propad bi lahko vplival na finančno stabilnost in imel precejšnje družbene posledice. To je zlasti relevantno, saj je vse več poklicnih pokojninskih zavarovanj v obliki pokojninskih načrtov z določenimi prispevki. Za pokojnine članov teh pokojninskih načrtov obstaja tveganje v primeru nezadostnega obvladovanja tveganj ali neustreznega upravljanja.[2]

Drugič, treba je odpraviti različne regulativne ureditve, podvajanje zahtev in čezmerno kompleksne čezmejne postopke. Posvetovanja, ki jih je izvedla Komisija, so pokazala, da je to del ovir pri razvoju čezmejnih trgov za poklicna pokojninska zavarovanja. Zmanjšanje teh ovir bi podjetjem, vključno z MSP in večnacionalnimi družbami, pomagalo pri učinkovitejši organizaciji zagotavljanja pokojninskih zavarovanj v evropskem merilu.[3] Čezmejne institucije, kot sta vseevropski pokojninski sklad za raziskovalce[4] ali načrtovani čezmejni pokojninski načrt za avstrijske delodajalce[5], so za zdaj maloštevilne. Vendar je verjetno, da bo vse močnejši pritisk na sektor poklicnih pokojnin še precej narasel, in sicer zaradi vse večjih omejitev sistemov javnih pokojnin. Čezmejne institucije imajo potencial, da prevzamejo vse večji delež zagotavljanja poklicnih pokojnin. Več držav članic je uvedlo novo zakonodajo, na podlagi katere naj bi čezmejne institucije pri izbiri lokacije za svoje poslovanje prednostno izbirale te države.[6]

Tretjič, obstajajo dokazi o precejšnjih vrzelih v ravni informiranosti članov in upravičencev pokojninskih načrtov po EU. Številni člani pokojninskih načrtov se ne zavedajo, da njihove pokojninske pravice niso zajamčene, oziroma, četudi so jih zbrali, jih lahko institucija zmanjša – v nasprotju z drugimi finančnimi institucijami.[7] Prav tako se pogosto ne zavedajo, da stroški močno vplivajo na pokojninske pravice.

Ta predlog temelji na več pobudah iz zadnjih nekaj let, kot so bela knjiga o pokojninah[8] in zelena knjiga o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva[9]. Na podlagi slednje je namen pregleda Direktive tudi okrepiti zmožnost institucij za vlaganje v sredstva z dolgoročno ekonomsko perspektivo in podporo financiranju vzdržne rasti realnega gospodarstva.

V mnogih državah, v katerih so imele poklicne pokojnine doslej le omejeno vlogo, se sektor institucij zdaj razvija, vključno z vzpostavljanjem regulativnih okvirov. Če EU ne bo sposobna vzpostaviti sodobnega regulativnega okvira bo to pomenilo tveganje, da bodo države članice še naprej razvijale različne rešitve, s čimer se bo še stopnjevala regulativna razdrobljenost. Poleg tega bo do uresničitve povečanja uspešnosti poklicnih pokojninskih zavarovanj preteklo še kar nekaj časa. Če ne ukrepamo zdaj, bomo zamudili priložnost v smislu prihrankov pri stroških in naložbenih donosov, posledica pa bo tudi neustrezno finančno načrtovanje milijonov Evropejcev. Nesorazmerno bi se povečalo tudi breme za mlade generacije in oslabila medgeneracijska solidarnost.

Ta predlog ne proučuje uvedbe novih pravil o solventnosti, ki v vsakem primeru niso relevantna za pokojninske načrte z določenimi prispevki. Poleg tega je kvantitativna ocena učinka[10], ki jo je v letu 2013 izvedel Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), pokazala, da so potrebni popolnejši podatki o vidikih solventnosti, preden bo mogoče sprejeti odločitev o navedenih vidikih.

1.1.        Cilji predloga

Splošni cilj tega predloga je omogočiti prihranke za poklicne pokojnine. Varnejša in učinkovitejša poklicna pokojninska zavarovanja bodo prispevala k primernosti in vzdržnosti pokojnin, in sicer s povečanjem prispevka dopolnilnega pokojninskega varčevanja k pokojninskim prihodkom. Prav tako bodo utrdila vlogo institucij kot institucionalnih vlagateljev v realno gospodarstvo EU ter okrepila sposobnost evropskega gospodarstva, da usmeri dolgoročne prihranke v naložbe, ki spodbujajo rast.

Ta predlog ima štiri specifične cilje: (1) odstraniti preostale ovire v zvezi s skrbnim in varnim poslovanjem za čezmejne institucije, zlasti z uvedbo zahteve, da morajo veljati pravila o naložbah in o razkritju informacij članom in upravičencem, ki veljajo v matični državi članici, pa tudi s pojasnitvijo postopkov za čezmejne dejavnosti ter jasno opredelitvijo obsega ukrepanja matične in gostiteljske države članice; (2) zagotoviti dobro upravljanje in obvladovanje tveganj, (3) članom in upravičencem zagotoviti jasne in relevantne informacije ter (4) zagotoviti, da so nadzorniki ustrezno opremljeni za učinkovit nadzor institucij.

1.2.        Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Cilji tega predloga so skladni s politikami in cilji, za katere si prizadeva Unija. Pogodba o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa ukrepe, s katerimi se zagotovita vzpostavitev in delovanje notranjega trga z visoko ravnjo varstva potrošnikov ter svoboda opravljanja storitev.

Ta predlog je skladen z belo knjigo o pokojninah. Hkrati je skladen tudi s strategijo Evropa 2020, ki poziva k fiskalni konsolidaciji in dolgoročni finančni stabilnosti ter strukturnim reformam pokojninskih sistemov v državah članicah.[11] Končno je ta predlog skladen tudi z drugimi pobudami na področju finančnih storitev, kot so direktive Solventnost II[12], AIFMD[13] in MiFID[14]. Kot tak spada v okvir agende Komisije za močnejši finančni sektor v podporo gospodarski rasti.[15]

Predlog spodbuja človekove pravice, saj ščiti zagotavljanje pokojninskih zavarovanj. Je skladen s členom 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki poziva k spoštovanju pravice starejših do dostojnega in samostojnega življenja. Predlagani ukrepi bi pozitivno učinkovali na varstvo potrošnikov iz člena 38 in svobodo gospodarske pobude iz člena 16, zlasti z zagotavljanjem visoke ravni preglednosti pri ponudbi pokojninskih zavarovanj, informiranega osebnega finančnega in pokojninskega načrtovanja ter omogočanjem čezmejnega poslovanja za institucije in njihova ustanoviteljska podjetja. Splošni cilj opravičuje določeno omejevanje svobode gospodarske pobude (člen 16), saj je namenjen zagotovitvi integritete in stabilnosti trga.

2.           Rezultati posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

Ta predlog temelji na večkratnih javnih posvetovanjih v zvezi z zahtevami glede kvantitativnih vidikov, upravljanja in razkrivanja informacij. Glede na posebno naravo dejavnosti institucij so bili v posvetovanja vedno vključeni socialni partnerji (delodajalci in sindikati). Komisija je julija 2010 organizirala posvetovanja v zvezi z zeleno knjigo, v kateri je začrtala več zamisli glede tega pregleda.[16] Med posvetovanjem je bilo prejetih skoraj 1 700 odgovorov iz celotne EU, od tega več kot 350 od držav članic, nacionalnih parlamentov, poslovnih in sindikalnih organizacij, civilne družbe ter predstavnikov pokojninskega sektorja.[17]

Ob upoštevanju odziva na zeleno knjigo so službe Komisije aprila 2011 zaprosile EIOPA za tehnični nasvet, kako spremeniti direktivo. EIOPA je priporočil, da se ob upoštevanju načela sorazmernosti za institucij uporabi okvir upravljanja iz direktive Solventnost II. Objavi osnutka nasveta[18] je sledilo obsežno posvetovanje[19]. EIOPA je svoj dokončni nasvet predložil februarja 2012, Generalni direktorat za notranji trg in storitve pa je na njegovi podlagi organiziral izmenjavo stališč med deležniki v okviru javne obravnave 1. marca 2012. Službe Komisije so nato izvedle kvantitativno oceno učinka v zvezi s kvantitativnimi zahtevami, pa tudi študijo o upravnem bremenu upravljanja in razkrivanja informacij. Obe študiji sta se oprli na prispevke panoge in socialnih partnerjev.

Ta predlog spremlja poročilo o oceni učinka, v katerem so proučene različne možnosti in podmožnosti politik. Poročilo je bilo odboru za oceno učinka prvič predloženo 4. septembra 2013. Odbor je zaprosil za ponovno predložitev poročila z dodatnimi informaciji glede stališč različnih skupin deležnikov, z opredelitvijo problemov, vidikoma subsidiarnosti in sorazmernosti ter predstavljenimi različnimi možnostmi in pričakovanimi učinki. V poročilo so bile v skladu s tem uvedene naslednje glavne spremembe: (i) celovitejši opis stališč držav članic in različnih kategorij deležnikov, (ii) podrobnejša pojasnitev problemov, ki jih obravnava predlagani ukrep, (iii) kar zadeva subsidiarnost, podrobnejši opis razlogov za ukrepanje na ravni EU, (iv) pojasnilo, da se ne predlaga nadaljnja uskladitev nadzornega poročanja, (v) novo poglavje o učinku pobude na mala in srednja podjetja in (vi) podrobnejši opis predpostavk, uporabljenih za izračun pričakovanih koristi in stroškov različnih možnosti. Ocena učinka je bila znova predložena 16. oktobra 2013. Odbor je 6. novembra izjavil, da ne more sprejeti pozitivnega mnenja, in zahteval nekatere nadaljnje spremembe.

3.           Pravni elementi predloga

3.1.        Pravna podlaga

Ta predlog prenavlja Direktivo 2003/41/ES. Hkrati kodificira njene nespremenjene določbe in jo spreminja. Pravna podlaga Direktive 2003/41/ES so nekdanji členi 47(2), 55 in 95 PES (zdaj členi 53, 62 in 114(1) PDEU).

Predlog ohranja pravno podlago Direktive. Njen namen je vzpostaviti notranji trg z uveljavitvijo svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja pri urejanju uporabe in izvajanja dejavnosti samozaposlenih oseb in pri vzpostavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.

Direktiva 2003/41/ES ureja področja, kot so pogoji poslovanja institucij, vključno s skupnim pristopom k registraciji ali pooblastitvi, pravila in postopke, ki jih je treba upoštevati, če želi institucija ponujati svoje storitve v drugih državah članicah, kvantitativna pravila glede kapitalske ustreznosti, pravila o naložbah na podlagi načela preudarne osebe, zahteve glede učinkovitega upravljanja, uporabo notranje revizije in aktuarskih storitev, zahteve glede obvladovanja tveganj, uporabo depozitarjev, dolžnost obveščanja članov in upravičencev ter nadzorna pooblastila in obveznosti poročanja.

Ta predlog gradi na navedenih elementih. Kar zadeva informacije, ki jih morajo razkriti institucije, uvaja na primer vseevropski izkaz pokojninskih prejemkov. V zvezi z učinkovitim upravljanjem institucij določa podrobnejša pravila glede sposobnosti in primernosti, funkcij in obvladovanja tveganj. Namen predloga je prav tako olajšati čezmejne dejavnosti.

Ohranjena sta oba cilja Direktive 2003/41/ES. Nobeden od ciljev ni drugotnega pomena ali neposreden v primerjavi z drugim. Na primer, profesionalizacija upravljanja institucij z opredelitvijo nalog in odgovornosti ključnega upravnega osebja ter uvedbo lastne v prihodnost usmerjene ocene tveganj krepi varstvo potrošnikov. Nasprotno, boljše informiranje s pomočjo izkaza pokojninskih prejemkov daje članom in upravičencem moč, da od uprave institucije zahtevajo večjo odgovornost. Večji obseg usklajevanja navedenih zahtev lajša čezmejne dejavnosti, saj znižuje transakcijske stroške in spodbuja inovacije na trgu.

3.2.        Subsidiarnost in sorazmernost

Ukrepanje na ravni EU na tem področju prinaša dodano vrednost, saj ukrepanje samih držav članic ne bo: (i) odstranilo ovir za čezmejne dejavnosti institucij, (ii) zagotovilo višje vseevropske minimalne ravni varstva potrošnikov, (iii) omogočilo ekonomij obsega, diverzifikacije tveganj in inovacij, ki so neločljivo povezane s čezmejnimi dejavnostmi, (iv) preprečilo pojava regulativne arbitraže med sektorji finančnih storitev, (v) preprečilo regulativne arbitraže med državami članicami niti (vi) upoštevalo interesov čezmejnih delavcev.

S predlaganim ukrepanjem države članice ohranijo polno odgovornost za organizacijo lastnih pokojninskih sistemov. Pregled direktive te posebne pravice ne postavlja pod vprašaj. Prav tako ne zajema vprašanja nacionalnega socialnega in delovnega prava, fiskalne zakonodaje ali obligacijskega prava.

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, predpisanim v členu 5(4) Pogodbe o Evropski uniji. Namen izbranih možnosti politike je najti ravnotežje med javnim interesom, varstvom članov in upravičencev ter stroški institucij, ustanoviteljskih podjetij in nadzornikov. Možnosti so bile skrbno proučene, zasnovane kot minimalni standardi in prilagojene različnim poslovnim modelom. Zato bo predlog na splošno spodbudil zagotavljanje poklicnih pokojninskih zavarovanj.

3.3.        Sklicevanje na druge direktive

Ta predlog je prenovitev in zadeva direktive 2003/41/ES, 2009/138/ES, 2010/78/EU[20], 2011/61/EU in 2013/14/EU[21]. Ta direktiva bo razveljavila Direktivo 2003/41/ES.

3.4.        Podrobna obrazložitev predloga

Ker je to prenovitev Direktive 2003/41/ES, se obrazložitev v nadaljevanju osredotoča izključno na nove določbe, ali določbe, ki jih je treba spremeniti.

Naslov I — SPLOŠNE DOLOČBE

V členu 6 so zdaj vključene nove in/ali pojasnjene opredelitve pojmov „ustanoviteljsko podjetje“, „matična država članica“, „gostiteljska država članica“, „izvorna institucija“ in „namembna institucija“, „organizirani trg“, „večstranski sistem trgovanja“, „organizirani trgovalni sistem“, „trajni nosilec podatkov“ in „ključne funkcije“.

Člen 9 v povezavi s členom 10 ne navaja več pogojev za poslovanje ločeno, ampak državam članicam nalaga odgovornost za zagotovitev, da je vsaka institucija registrirana ali pooblaščena ter da imajo vse primerno urejena pravila za pokojninske načrte.

Člen 12 je spremenjen na tri načine. Prvič, določa, da institucija opravlja čezmejno dejavnost, kadar upravlja pokojninski načrt, za katerega se uporablja socialno in delovno pravo druge države članice, tudi v situacijah, v katerih se institucija in ustanoviteljsko podjetje nahajata v isti državi članici.[22] Drugič, odstavek 4 zahteva, da pristojni organ matične države članice v primeru, če posamezen organ prepove čezmejno dejavnost, sprejme utemeljen sklep. Poleg tega, če pristojni organ matične države članice ne obvesti pristojnega organa gostiteljske države članice, to zavrnitev ustrezno utemelji. Tretjič, matična država članica ne more več naložiti dodatnih zahtev po informacijah za institucije, ki opravljajo čezmejne dejavnosti. To pa zato, ker predlog uvaja standardiziran izkaz pokojninskih prejemkov (glej člene 40 do 54).

Člen 13 določa nova pravila za čezmejne prenose pokojninskih načrtov, ki jih mora predhodno dovoliti pristojni organ matične države članice namembne institucije. Razen če je v nacionalnem socialnem in delovnem pravu o organizaciji pokojninskih načrtov določeno drugače, je za prenos in pogoje prenosa potrebno pridobiti predhodno odobritev zadevnih članov in upravičencev, ali, če je primerno, njihovih zastopnikov. Člen 13 vsebuje tudi pravila o izmenjavi informacij v zvezi z veljavnim socialnim in delovnim pravom, na podlagi katerega je treba upravljati pokojninske načrte. Če bi namembna institucija po izvedenem prenosu opravljala čezmejno dejavnost, se uporablja člen 12(8) in (9). Institucija upravlja pokojninski načrt v skladu s socialnim in delovnim pravom gostiteljske države članice[23], kar pomeni, da ne spremeni ravni varstva članov in upravičencev, na katere se nanaša prenos.

Naslov II – KVANTITATIVNE ZAHTEVE

Člen 20 o naložbenih pravilih je spremenjen s treh vidikov. Kot prvo matična država članica ne more več naložiti dodatnih naložbenih pravil za institucije, ki opravljajo čezmejne dejavnosti. To olajšuje organizacijo upravljanja naložb, zlasti za pokojninske načrte z določenimi prispevki. Ne izpodbija pa varstva članov in upravičencev, saj ga utrjujejo okrepljena pravila za upravljanje in nadzor. Poleg tega je bil člen 20(6)(a) posodobljen, tako da odraža terminologijo iz Uredbe (EU) št. .../... [MiFIR]. Kot tretje je dvoumni izraz „tvegani kapitalski trgi“ (člen 20(6)(c)) v tem členu nadomestila terminologija, ki bolje odraža izvirni pomen te določbe, namreč, da države članice institucijam ne morejo preprečevati, da vlagajo v dolgoročne instrumente, s katerimi se ne trguje na organiziranih trgih. Poleg tega naložbena pravila ne bi smela omejevati naložb v sredstva, ki ne kotirajo na borzi, ki financirajo projekte za nizkoogljično infrastrukturo in infrastrukturo, ki je odporna na podnebne spremembe.

Ne predlaga se nadaljnja uskladitev pravil, ki se nanašajo na plačilno sposobnost institucije.

Naslov III – POGOJI, KI UREJAJO OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI

V zvezi z majhnimi institucijami predlog ohranja možnost, da države članice izločijo institucije, ki upravljajo načrte s skupno manj kot 100 člani. Za druge institucije je s posebnimi ukrepi, na primer v zvezi s ključnimi funkcijami in oceno tveganj, zagotovljena sorazmernost zahtev glede upravljanja.

POGLAVJE 1 – Sistem upravljanja

Razen členov 31 in 32 (prej člena 10 in 12) je to poglavje novo v tej direktivi in določa nove podrobne zahteve o upravljanju za institucije.

Člen 21 določa, da je upravni, upravljalni ali nadzorni organ institucije končno odgovoren za skladnost institucije z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi na podlagi te direktive. Pravila o upravljanju institucij ne posegajo v vlogo socialnih partnerjev pri njihovem vodenju.

Člen 22 določa, da morajo institucije uvesti učinkovit sistem upravljanja, ki zagotavlja dobro in preudarno upravljanje njihovih dejavnosti. Ta sistem mora biti sorazmeren z naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti institucij, da se tako zagotovi, da zahteve o upravljanju ne bodo premočno obremenile na primer majhnih institucij.

Člen 23 od institucij zahteva, da zagotovijo, da so vse osebe, ki dejansko vodijo institucijo ali izvajajo ključne funkcije v instituciji, ustrezno strokovno usposobljene, imajo potrebno znanje in izkušnje, ki so primerne za zagotavljanje preudarnega in učinkovitega upravljanja institucij ali za primerno izvajanje njihovih ključnih funkcij (sposobnost), ter so osebe dobrega ugleda in imajo integriteto (primernost).

Člen 24 določa, da morajo imeti institucije oblikovano zdravo politiko prejemkov in da se navedena politika razkrije javnosti. V tem členu je predlagana tudi pooblastitev Komisije za sprejetje delegiranega akta.

Člen 25 določa splošna načela glede ključnih funkcij. institucije lahko dovolijo, da ena oseba ali organizacijska enota opravlja več kot eno ključno funkcijo, vendar funkcijo obvladovanja tveganj vedno dodelijo osebi ali organizacijski enoti, ki ne opravlja funkcije notranje revizije

Člen 26 navaja, da morajo institucije uvesti učinkovit sistem obvladovanja tveganj, ki je potreben za redno odkrivanje, spremljanje, upravljanje in poročanje vseh tveganj, vključno s tistimi, ki se nanašajo na dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje ali nadaljnje oddane v podizvajanje, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene, ter njihovih medsebojnih odvisnosti. Obvladovanje tveganj mora biti sorazmerno z velikostjo, notranjo organizacijo ter naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti institucije.

Člen 27 določa uvedbo učinkovite službe notranje revizije, ki ocenjuje ustreznost in učinkovitost sistemov notranje kontrole in drugih elementov sistema upravljanja, vključno z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje ali nadaljnje oddanimi v podizvajanje. Funkcijo notranje revizije mora prevzeti vsaj ena neodvisna oseba znotraj ali zunaj institucije.

Člen 28 zahteva, da učinkovita aktuarska služba koordinira in nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, pa tudi ocenjuje ustreznost uporabljenih metodologij in osnovnih modelov, če člani in upravičenci ne nosijo vseh tveganj.

Člen 29 določa, da morajo institucije redno in takoj po vsaki znatni spremembi profila tveganj institucije izdelati oceno tveganj za pokojnine. Ocena mora pokazati združljivost več elementov v skladu z nacionalnimi zahtevami. Ocena naj bi vključevala nova ali nastajajoča tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, rabo virov in okoljem. Ocena tveganj za pokojnine mora biti sorazmerna z velikostjo, notranjo organizacijo ter naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti institucije.

Člen 30 predlaga pooblastitev Komisije za sprejetje delegiranega akta v zvezi z oceno tveganj za pokojnine.

POGLAVJE 2 – Zunanje izvajanje in upravljanje naložb

Člen 33 določa pravila za oddajo pogodb tretjim osebam (oddajanje v zunanje izvajanje), vključno z nadaljnjim oddajanjem v podizvajanje.

POGLAVJE 3 – Depozitar

V členih 35 do 37 je določeno, da mora institucija imenovati enega depozitarja za varno hrambo premoženja in dolžnosti nadzora, če člani in upravičenci nosijo celotno naložbeno tveganje.

Naslov IV – DOLŽNOST OBVEŠČANJA POTENCIALNIH ČLANOV, ČLANOV IN UPRAVIČENCEV

POGLAVJE 1 – Splošne določbe

V tem poglavju so določene podrobnosti glede informacij, ki jih je treba zagotoviti članom, potencialnim članom in po upokojitvi upravičencem; temelji na prejšnjem členu 11.

Člen 38 določa splošna načela za razkrivanje informacij.

Člen 39 določa vrste informacij, ki jih morajo prejeti člani (in upravičenci), kot so pravice in obveznosti obeh strani, tveganja in naložbene možnosti, ter ali gre za standardne možnosti ali ne. Pogoji za posamezen pokojninski načrt morajo biti objavljeni na spletišču zadevne institucije.

Člen 40 institucijam nalaga obveznost, da vsakih dvanajst mesecev predložijo izkaz pokojninskih prejemkov (v nadaljnjem besedilu: izkaz) za posameznika, ki mora biti kar se da jasen in je podlaga za posredovanje informacij potencialni službi za sledenje pokojnin, kot je opisano v beli knjigi o pokojninah.[24] Če države članice za en ali več pokojninskih stebrov že zagotavljajo celovite informacije posameznikom, ohranijo prožnost oblikovanja svojih sistemov pokojninskih informacij, kolikor izpolnjujejo zahteve tega predloga.

POGLAVJE 2 – Izkaz pokojninskih prejemkov

Členi 40 do 44 določajo splošne določbe za izkaz, ki so namenjene aktivnim članom pokojninskega sklada. Zamisel o izkazu temelji na nasvetu EIOPA Evropski komisiji v zvezi s pregledom direktive o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, ter se zgleduje po nacionalnih dobrih praksah več držav članic ter mednarodnih prispevkih, ki jih je razvila organizacija OECD.[25] Izkaz zagotavlja primerljivost informacij, ki jih v drugih finančnih sektorjih zahteva zakonodaja, kot je ključni dokument za vlagatelje za odprte investicijske sklade (KNPVP), pri čemer upošteva značilnosti sektorja poklicnih pokojninskih zavarovanj. Poleg tega izkaz dopušča dovolj prostora, da lahko države članice uvedejo bolj specifične zahteve in integrirane sisteme, ki omogočajo primerljivost med različnimi stebri pokojninskega sistema.

Standardizacija izkaza bi morala omogočiti avtomatizacijo redne priprave izkazov in njeno morebitno oddajanje v zunanje izvajanje, s čimer bi se zagotovili nizki stroški, zlasti za manjše institucije.

Členi 46 do 53 določajo sestavne dele izkaza, ki jih je treba brati v povezavi s členom 45. Sestavni deli so:

· osebni podatki o članu,

· identifikacija institucije,

· jamstva,

· saldo, prispevki in stroški,

· pokojninske projekcije,

· naložbeni profil,

· pretekla uspešnost in

· dopolnilne informacije.

Člen 54 predlaga pooblastitev Komisije za sprejetje delegiranega akta v zvezi z izkazom pokojninskih prejemkov.

POGLAVJE 3 – Druge informacije in dokumenti, ki jih je treba predložiti

To poglavje se nanaša na informacije, ki bi jih morale institucije predložiti članom in upravičencem v različnih fazah upokojitve, kot je obdobje pred vpisom, tik pred upokojitvijo in v fazi izplačevanja.

Člen 55 določa specifična pravila za institucije glede informacij, ki jih morajo zagotoviti potencialnim članom pred vključitvijo v pokojninski načrt institucije.

Člen 56 določa informacije, ki jih je treba predložiti članom pred upokojitvijo. Te informacije se predložijo poleg izkaza vsaj dve leti pred upokojitveno starostjo, ne glede na to, ali je ta starost vnaprej določena ali ne.

Člen 57 podrobno navaja informacije, ki jih je treba zagotoviti upravičencem v fazi izplačevanja. Te informacije upravičencem naj bi nadomestile izkaz pokojninskih prejemkov.

Člen 58 določa informacije, ki jih je treba na zahtevo predložiti članom in upravičencem.

Naslov V – BONITETNI NADZOR

POGLAVJE 1 – Splošna pravila o bonitetnem nadzoru

Člen 59 predpisuje zaščito članov in upravičencev pokojninskega načrta kot glavni cilj bonitetnega nadzora.

Člen 60 opredeljuje, katera področja je treba razumeti kot del bonitetnega nadzora v okviru te direktive. Ta člen odpravlja pravno negotovost za institucije, ki so jo povzročale razlike v področju uporabe bonitetnih ureditev držav članic.

Člen 61 določa splošna načela bonitetnega nadzora. Določa na primer, da je pristojni organ matične države članice izključno odgovoren za bonitetni nadzor vseh institucij, ki so pooblaščene ali registrirane v okviru njegove pristojnosti. Člen nadalje določa načelo, da mora biti nadzor institucij usmerjen v prihodnost in temeljiti na tveganjih, mora pa biti tudi pravočasen in sorazmeren.

Člen 63 uvaja postopek nadzornega pregleda, katerega cilj je identifikacija institucij s finančnimi, organizacijskimi in drugimi značilnostmi, ki bi lahko uvrstile institucijo v profil z višjim tveganjem.

Člen 64 zagotavlja, da se vse nove zahteve, ki jih uvaja ta predlog, odražajo v pooblastilu, ki se pristojnim organom podeli v zvezi z zagotavljanjem informacij.

Člen 65 določa, da morajo pristojni organi svoje naloge opravljati pregledno in odgovorno.

POGLAVJE 2 – Poklicna skrivnost in izmenjava informacij

Členi 66 do 71 določajo pravila in pogoje za izmenjavo informacij med pristojnimi organi ter organi in telesi, ki pomaga krepiti stabilnost finančnega sistema.

Naslov VI – KONČNE DOLOČBE

Členi 73 do 81 določajo obveznosti sodelovanja in poročanja ter pogoje za obdelavo osebnih podatkov. Vključujejo oceno in pregled Direktive, spremembo Direktive 2009/138/ES (Solventnost II), rok za izvajanje Direktive, razveljavitve in naslovnike.

4.           Proračunske posledice

Specifične proračunske posledice so predstavljene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga in se nanašajo na naloge, dodeljene EIOPA.

ê 2003/41/ES

2014/0091 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnostio delovanju Evropske unije, zlasti člena 47(2)53, člena 6255 in člena 114(1)95(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ò novo

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ê 2003/41/ES

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ò novo

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

ê 2003/41/ES

v skladu zs rednim zakonodajnim postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1)       Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta[26] je bila večkrat vsebinsko spremenjena.[27] Ker so potrebne dodatne spremembe, bi jo bilo treba zaradi jasnosti prenoviti.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 1

Pravi notranji trg finančnih storitev je bistvenega pomena za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest v Skupnosti.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 2 (prilagojeno)

ð novo

(2)       Pri vzpostavljanju Notranji trgnotranjega trga je bil storjen velik napredek, ki omogoča ð bi moral ï finančnim institucijam ð omogočiti ï poslovanje v drugih državah članicah in zagotoviti zagotavlja uporabnikom finančnih storitev visoko stopnjo varnosti ð za člane in upravičence poklicnih pokojninskih načrtov ï.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 3 (prilagojeno)

V sporočilu Komisije z naslovom „Izvajanje okvira za finančne trge: akcijski načrt“ je navedena cela vrsta ukrepov, ki so potrebni za dokončno oblikovanje notranjega trga finančnih storitev, Evropski svet pa je na svojem zasedanju v Lizboni 23. in 24. marca 2000 pozval k izvajanju tega akcijskega načrta do leta 2005.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 4 (prilagojeno)

V akcijskem načrtu za finančne storitve je potreba po pripravi direktive o bonitetnem nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje izpostavljena kot izrecna prednostna naloga, ker so te institucije velike finančne ustanove, ki imajo ključno vlogo pri zagotavljanju vključevanja, učinkovitosti in likvidnosti finančnih trgov, niso pa predmet nobenega koherentnega zakonodajnega okvira Skupnosti in lahko zato v celoti koristijo prednosti notranjega trga.

ò novo

(3)       Direktiva 2003/41/ES je pomenila prvi zakonodajni ukrep na poti k notranjemu trgu za zagotavljanje poklicnega pokojninskega zavarovanja, organiziranega v evropskem merilu. Resnični notranji trg za poklicno pokojninsko zavarovanje ostaja ključnega pomena za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropski uniji ter tudi za spopadanje z izzivi zaradi staranja evropske družbe. Direktiva iz leta 2003 ni bila vsebinsko spremenjena, da bi bilo mogoče sodoben sistem upravljanja na podlagi tveganj uvesti tudi za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 5 (prilagojeno)

ð novo

(4)       ð Treba je sprejeti ukrepe za nadaljnji razvoj dodatnega zasebnega pokojninskega varčevanja, kot so poklicne pokojnine. To je pomembno, saj so sistemi socialne varnosti pod vse večjimi pritiski, kar pomeni, da se bodo prebivalci vse pogosteje zanašali na poklicne pokojnine kot na dopolnilni sistem. ï Ker pa se sistemi socialne varnosti soočajo z naraščajočim pritiskom, se bodo v prihodnosti poklicne pokojnine vedno bolj obravnavale kot dopolnilo. Zaradi tega je treba razviti Razviti je treba poklicne starostne pokojnine, ne da bi s tem postavili pod vprašaj pomen pokojninskih sistemov socialnega zavarovanja glede na varnost, trajnost in učinkovitost socialne zaščite, ki bi morali na starost zagotavljati dostojen življenjski standard in predstavljati osrednjo točko krepitve evropskega socialnega modela.

ò novo

(5)       Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude in visoke ravni varstva potrošnikov, in sicer predvsem z zagotavljanjem visoke ravni preglednosti pri ponudbi pokojninskih zavarovanj, dobre informiranosti pri osebnem finančnem in pokojninskem načrtovanju ter olajšanjem čezmejnega poslovanja za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in gospodarske družbe. To direktivo je treba izvajati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(6)       Kljub začetku veljavnosti Direktive 2003/41/ES še vedno obstajajo precejšnje ovire v zvezi s skrbnim in varnim poslovanjem, zaradi katerih je upravljanje čezmejnih pokojninskih načrtov za institucije dražje. Poleg tega je treba povečati sedanjo minimalno raven varstva članov in upravičencev. To je še toliko pomembnejše, ker se je znatno povečalo število Evropejcev, ki se zanašajo na pokojninske načrte, ki tveganje dolgoživosti in tržna tveganja prenašajo z institucij ali podjetij, ki ponujajo poklicno pokojninsko zavarovanje („ustanoviteljsko podjetje“), na posameznike. Poleg tega je treba povečati sedanjo minimalno raven informiranosti članov in upravičencev. Vse to upravičuje spremembo Direktive.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 7 (prilagojeno)

(7)       Pravila o preudarnosti, določena v tej direktivi, so namenjena zagotavljanju visoke ravni varnosti za bodoče upokojence prek uvedbe strogih nadzornih standardov in pripravi poti učinkovitemu upravljanju poklicnih pokojninskih načrtov Ö poklicnega zavarovanja Õ .

ê 2003/41/ES uvodna izjava 8

(8)       Institucije, ki so v celoti ločene od kakršnega koli ustanoviteljskega podjetja in ki opravljajo svojo dejavnost na podlagi kapitalskega kritja, z enim samim ciljem, to je zagotavljati pokojnine, bi morale imeti, ne glede na to, ali se jih obravnava kot pravne osebe, svobodo opravljanja storitev in svobodo vlaganja, pogoj za to pa je le upoštevanje usklajenih preudarnih predpisov.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 9

(9)       V skladu z načelom subsidiarnosti bi morale države članice v celoti obdržati odgovornost za organizacijo njihovih pokojninskih sistemov, kot tudi za odločanje o vlogi vsakega od treh „stebrov“ pokojninskega sistema v posameznih državah članicah. V okviru drugega stebra bi morale v celoti obdržati tudi odgovornost za vlogo in naloge različnih institucij, ki zagotavljajo prejemke iz poklicnega pokojninskega zavarovanja, kot so vsepanožni pokojninski skladi za celo dejavnost ali panogo, podjetniški pokojninski skladi in življenjske zavarovalnice. Namen Direktive ni postaviti pod vprašaj teh posebnih pravic.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 10

(10)     Nacionalni predpisi o udeležbi samozaposlenih oseb pri institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje se razlikujejo. V nekaterih državah članicah lahko institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje poslujejo na podlagi sporazumov s panogo ali panožnimi združenji, katerih člani delujejo v svojstvu samozaposlenih oseb, ali neposredno s samozaposlenimi ali zaposlenimi osebami. V nekaterih državah članicah lahko postane samozaposlena oseba tudi član institucije, če deluje kot delodajalec ali zagotavlja svoje poklicne storitve podjetju. V nekaterih državah članicah lahko samozaposlene osebe pristopijo k instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje le pod pogojem, da izpolnjujejo določene zahteve, vključno s tistimi, ki jih predpisujeta socialno in delovno pravo.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 11  (prilagojeno)

(11)     S področja uporabe te direktive bi morale biti izključene na ravni SkupnostiUnije že usklajene institucije, ki upravljajo sisteme socialne varnosti. Vendar pa je treba pri tem upoštevati specifičnost institucij, ki v posamezni državi članici upravljajo tako sisteme socialne varnosti kot tudi sisteme poklicnega pokojninskega zavarovanja Ö pokojninske načrte poklicnega zavarovanja Õ .

ê 2003/41/ES uvodna izjava 12  (prilagojeno)

(12)     Finančne institucije, ki že koristijo ugodnosti zakonodajnega okvira SkupnostiUnije, bi morale biti na splošno izključene s področja uporabe te direktive. Ker pa lahko te institucije v nekaterih primerih ponujajo tudi storitve poklicnega pokojninskega zavarovanja, je pomembno zagotoviti, da ta direktiva ne vodi k izkrivljanju konkurence. Takšnim izkrivljanjem se lahko je mogoče izognitie z uporabo smotrnih zahtev Ö glede skrbnega in varnega poslovanja Õ te direktive za dejavnosti poklicnih pokojninskih zavarovanj, ki jih izvajajo življenjske zavarovalnice. Komisija bi morala tudi skrbno spremljati položaj na trgu poklicnih pokojninskih zavarovanj in oceniti možnost razširitve izbirne uporabe te direktive na druge, s predpisi opredeljene finančne institucije.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 13

(13)     Če je cilj zagotoviti finančno materialno varnost v pokoju, bi moral obseg prejemkov, ki jih plačujejo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, na splošno zadostovati za plačevanje doživljenjske pokojnine. Možno bi moralo biti tudi izplačilo v obliki časovno omejene rente ali izplačilo enkratnega zneska.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 14

(14)     Pomembno je zagotoviti, da starejše osebe in invalidi niso izpostavljeni tveganju revščine in da lahko uživajo spodoben dostojen življenjski standard. Primerno pokritje biometričnih tveganj v sistemih poklicnih pokojninskih zavarovanj je pomemben dejavnik boja proti revščini in nezadostni varnosti pri starejših ljudeh. Ob vzpostavitvi pokojninskega sistema bi morali delodajalci in delojemalci ali njihovi zastopniki proučiti možnost pokojninskega sistema, ki vključuje možnost pokrivanja tveganja dolgoživosti in tveganja poklicne invalidnosti kot tudi skrb za nepreskrbljene svojce.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 15

(15)     Omogočanje državam članicam, da s področja uporabe nacionalne izvedbene zakonodaje izključijo institucije, ki upravljajo načrte z manj kot skupno 100 člani, lahko v nekaterih državah članicah olajša nadzor, ne da bi bilo s tem ogroženo pravilno delovanje notranjega trga na tem področju. Vendar to ne bi smelo ogroziti pravice takšnih institucij, da za upravljanje svojih naložbenih portfeljev in za skrbništvo nad svojimi premoženjskimi naložbami imenujejo upravitelje in skrbnike, ki imajo svoj sedež v drugi državi članici in so za opravljanje zadevne dejavnosti pravilno pooblaščeni.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 16

(16)     Institucije kot so „Unterstützungskassen“ (podporne blagajne) v Nemčiji, v katerih člani nimajo zakonske pravice do prejemkov v določenem znesku in kjer so njihovi interesi zaščiteni z obvezno predpisanim zavarovanjem pred plačilno nesposobnostjo, bi morale biti izključene s področja uporabe Direktive.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 17

(17)     Zaradi zaščite članov in upravičencev bi morale institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje omejiti svoje dejavnosti na dejavnosti iz te direktive in na tiste, ki iz njih izhajajo.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 18

(18)     V primeru stečaja pokroviteljskega podjetja je član soočen tako s tveganjem izgube delovnega mesta kot tudi pridobljenih pravic do pokojnine. Zaradi tega je treba zagotoviti nedvoumno razmejitev med tem podjetjem in institucijo ter določiti minimalna preudarna načela za zaščito članov.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 19

(19)     Pri poslovanju in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje obstajajo v državah članicah znatne razlike. V nekaterih državah članicah se lahko nadzor izvaja ne le nad samimi institucijami, marveč tudi nad subjekti ali družbami, ki so pooblaščene za upravljanje teh institucij. Države članice bi morale biti sposobne upoštevati takšno specifičnost, dokler so vse zahteve iz te direktive dejansko izpolnjene. Države članice bi morale biti prav tako sposobne omogočiti zavarovalniškim in drugim finančnim subjektom upravljanje institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 20

(20)     Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje so ponudniki finančnih storitev, ki prevzemajo veliko odgovornost za zagotavljanje prejemkov iz poklicnih pokojninskih zavarovanj, zaradi česar bi morale izpolnjevati določena minimalna preudarna načela glede svojih dejavnosti in pogojev poslovanja.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 21

(21)     Zelo veliko število institucij v določenih državah članicah zahteva pragmatično rešitev glede predhodne pooblastitve institucij. Če pa želi institucija upravljati sistem v drugi državi članici, bi bilo treba v ta namen predpisati predhodno pooblastitev s strani pristojnega organa matične države članice bi morala od pristojnega organa matične države članice pridobiti predhodno pooblastitev.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 36 (prilagojeno)

ð novo

(22)     Brez poseganja v nacionalno socialno in delovno zakonodajo o organizaciji pokojninskih načrtov, vključno z obveznim članstvom in rezultati pogajanj o sklenitvi kolektivnih pogodb, bi morale imeti institucije možnost zagotavljanja svojih storitev v drugih državah članicah ð po prejemu pooblastila, ki ga izda pristojni organ v matični državi članici institucije ï InstitucijamDovoljeno bi jim moralo biti dovoljeno sprejeti ustanovitev (plačevanje premij) podjetij, ki se nahajajo v ð kateri koli ï drugih državiah članiciah, in upravljati pokojninske načrte s člani iz več kot ene države članice. To lahko za te institucije morebiti privede do znatne ekonomije obsega, izboljša konkurenčnost industrije UnijeSkupnosti in olajša poklicno mobilnost delovne sile. To zahteva vzajemno priznavanje meril za presojanje. Pravilno izvajanje teh meril za presojanje bi morali nadzorovati pristojni organi matične države članice, razen če ni predvideno drugače.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 37 (prilagojeno)

ð novo

(23)     Pravico institucije s sedežem v eni državi članici do pogodbeno sklenjenega upravljanja poklicnega pokojninskega načrta Ö poklicnega zavarovanja Õ v drugi državi članici bi smelo biti mogoče uveljavljati le ob popolnem upoštevanju določb veljavnega socialnega in delovnega zakonodaje prava gostiteljske države članice, kolikor je to pomembno za poklicne pokojnine, na primer opredelitev in plačevanje pokojninskih prejemkov in pogoji prenosljivosti pokojninskih pravic. ð Pojasniti bi bilo treba področje uporabe pravil skrbnega in varnega poslovanja, da se zagotovi pravna varnost za vse čezmejne dejavnosti institucij. ï

ò novo

(24)     Institucije bi morale imeti možnost čezmejnega prenosa pokojninskih načrtov na druge institucije v Uniji, da bi se olajšala organizacija poklicnega pokojninskega zavarovanja na ravni Unije, pri čemer pa bi bilo treba le pridobiti pooblastilo pristojnega organa matične države članice institucije, ki bi prejela pokojninski načrt (v nadaljnjem besedilu: namembna institucija). Razen če je v nacionalnem socialnem in delovnem pravu o organizaciji pokojninskih sistemov določeno drugače, bi bilo treba za prenos in pogoje prenosa pridobiti predhodno odobritev zadevnih članov in upravičencev, ali, če je primerno, njihovih zastopnikov.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 26 (prilagojeno)

(25)     Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, izveden v skladu z načelom preudarnosti Ö skrbnega in varnega poslovanja Õ , je bistveni pogoj za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki se nanašajo na plačevanje pokojninskih prejemkov. Zavarovalno-tehnične rezervacije bi bilo treba morale biti izračunatine na podlagi priznanih aktuarskih metod in overjene s strani usposobljenih oseb overiti bi jih morale usposobljene osebe. Najvišje obrestne mere bi morale biti preudarno izbrane preudarno v skladu z vsemi zadevnimi nacionalnimi predpisi. Najnižji znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij bi moral po eni strani zadostovati za nadaljevanje izplačil prejemkov, ki se že plačujejo upravičencem, po drugi pa odražati obveznosti, ki izhajajo iz pridobljenih pokojninskih pravic članov.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 27

(26)     Tveganja, ki jih krijejo institucije, se od ene do druge države članice znatno razlikujejo. Zaradi tega bi morale imeti matične države članice pri izračunavanju zavarovalno-tehničnih rezervacij možnost predvideti dodatna in podrobnejša pravila, kot določa ta direktiva.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 28

(27)     Zadostna in primerna sredstva za pokrivanje zavarovalno-tehničnih rezervacij ščitijo interese članov in upravičencev pokojninskih načrtov v primeru plačilne nesposobnosti ustanoviteljskega podjetja. Zlasti v primerih čezmejne dejavnosti zahteva vzajemno priznavanje v državah članicah veljavnih načel nadzora vseskozi popolno finančno pokritje zavarovalno-tehničnih rezervacij z ustreznim premoženjem.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 29

(28)     Če institucija ne deluje na tujih trgih, bi morale imeti države članice možnost dopustitve podkapitalizacije pod pogojem, da se pripravi primeren načrt za ponovno vzpostavitev popolnega kapitalskega pokritja in da se ne posega v zahteve Direktive Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca.[28]

ê 2003/41/ES uvodna izjava 30

(29)     V številnih primerih lahko ustanoviteljsko podjetje in ne institucija sama krije kakršno koli biometrično tveganje ali jamči za določene prejemke ali uspešnost naložb. Vendar pa je v določenih primerih institucija tista, ki zagotavlja takšno pokritje ali jamstva, ustanovitelj (plačnik premije za svoje zaposlene) pa na splošno izčrpa svoje obveznosti s plačilom potrebnih prispevkov. V takšnih okoliščinah so ponujeni izdelki produkti podobni tistim, ki jih zagotavljajo življenjske zavarovalnice, in zadevne institucije bi morale razpolagati vsaj z enakimi dodatnimi lastnimi sredstvi (minimalnim kapitalom) kot življenjske zavarovalnice.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 31

(30)     Institucije so zelo dolgoročne vlagateljice. Odkup sredstev, ki so v lasti teh institucij, ne sme imeti načeloma nobenega drugega namena, kot zagotavljanje pokojnin. Zaradi ustrezne zaščite pravic članov in upravičencev, bi morale imeti institucije možnost izbire porazdelitve sredstev, ki ustreza točno določeni vrsti in trajanju njihovih obveznosti. Ti vidiki zahtevajo učinkovit nadzor in pristop do predpisov o naložbah, ki omogočajo institucijam omogočajo zadostno prožnost pri odločanju o najvarnejši in najučinkovitejši politiki naložb in jih zavezujejo k preudarnemu ravnanju. Upoštevanje „pravila preudarne osebe“ zato zahteva politiko naložb, ki je prilagojena strukturi članstva posamezne institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 6 (prilagojeno)

(31)     S tem predstavlja ta direktiva prvi korak na poti k notranjemu trgu za zagotavljanje poklicnega pokojninskega zavarovanja, organiziranega v evropskem merilu. S postavitvijo preudarnostnih Ö „pravil preudarne osebe“ Õ kot temeljnega načela kapitalskih vlaganj in z omogočanjem opravljanja dejavnosti na tujih trgih institucijam, da opravljajo čezmejne dejavnosti, se spodbuja preusmeritev prihrankov v sektor poklicnega pokojninskega zavarovanja, kar prispeva h gospodarskemu in socialnemu napredku.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 32 (prilagojeno)

(32)     Metode in običajni postopki nadzora se od ene do druge države članice razlikujejo. Zaradi tega bi morale imeti države članice do neke mere diskrecijsko pravico do lastne presoje predpisov v zvezi s predpisi o naložbah, ki jih želijo uvesti za institucije z lokacijo na njihovem ozemlju. Vendar pa ti predpisi ne smejo Ö bi smeli Õ omejevati prostega pretoka kapitala, razen če jih ne to upravičujejo preudarnostni razlogi Ö skrbnega in varnega poslovanja Õ .

ê 2003/41/ES uvodna izjava 33 (prilagojeno)

ð novo

(33)     Kot zelo dolgoročni vlagatelji z majhnimi likvidnostnimi tveganji lahko institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v razumnih mejah vlagajo v neunovčljiva nelikvidna sredstva, kot so delnice, pa tudi v ð instrumente z dolgoročno ekonomsko perspektivo, s katerimi se ne trguje na organiziranih trgih, v večstranskih sistemih trgovanja ali organiziranih trgovalnih sistemih ï trge rizičnega kapitala. Koristi imajo lahko tudi od prednosti mednarodne diverzifikacije. Vlaganj v delnice, trge rizičnega kapitala in Ö , v Õ valute, ki niso valute njihovih obveznosti, ð in instrumente z dolgoročno ekonomsko perspektivo, s katerimi se ne trguje na organiziranih trgih, v večstranskih sistemih trgovanja ali organiziranih trgovalnih sistemih, ï se razen iz preudarnostnih razlogov Ö skrbnega in varnega poslovanja Õ zaradi tega ne bi smelo omejevati.

ò novo

(34)     Razumevanje, kaj sestavljajo instrumenti z dolgoročno ekonomsko perspektivo, je široko. Ti instrumenti so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti na sekundarnih trgih. Pogosto zahtevajo obveznosti za določen čas, kar omejuje možnosti njihovega trženja. Ti instrumenti bi morali vključujevati udeležbe v kapitalu, dolžniške instrumente v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi, in posojila tem podjetjem. Podjetja, ki ne kotirajo na borzi, vključujejo infrastrukturne projekte, družbe, ki ne kotirajo na borzi, ki si prizadevajo za rast, nepremičnine ali drugo premoženje, ki bi lahko bili primerni za dolgoročne naložbe. Projekti za nizkoogljično infrastrukturo in infrastrukturo, ki je odporna na podnebne spremembe, so pogosto v obliki sredstev, ki ne kotirajo na borzi, in se financirajo pretežno z dolgoročnimi krediti.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 34 (prilagojeno)

Če pa deluje institucija na čezmejni osnovi, jo lahko pristojni organi gostiteljske države članice pozovejo, da za naložbe v delnice in podobne premoženjske vrednosti, s katerimi se ne more trgovati na urejenem trgu, v vrednostne papirje in druge instrumente, ki jih izda isto podjetje, ali v premoženje, vrednoteno v nekongruentnih valutah, uporablja zgornje vrednosti, če se ti predpisi uporabljajo tudi za institucije, ki se nahajajo v gostiteljski državi članici.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 35 (prilagojeno)

Omejitve glede proste izbire odobrenih premoženjskih upraviteljev in skrbnikov zožujejo konkurenco na notranjem trgu in bi jih bilo zaradi tega treba odpraviti.

ò novo

(35)     Institucijam bi moralo biti dovoljeno vlaganje v drugih državah članicah v skladu s pravili matične države članice, da se zmanjšajo stroški čezmejne dejavnosti. Zato gostiteljski državi članici ne bi smelo biti dovoljeno, da za institucije, ki se nahajajo v drugih državah članicah, predpiše dodatne zahteve glede naložb.

(36)     Nekaterih tveganj ni mogoče zmanjšati s kvantitativnimi zahtevami, ki jih odražajo zahteve glede zavarovalno-tehničnih rezervacij in financiranja, vendar jih je mogoče ustrezno obravnavati le z zahtevami glede upravljanja. Zato je zagotovitev učinkovitega sistema upravljanja nujna za ustrezno obvladovanje tveganj. Navedeni mehanizmi bi morali biti sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti.

(37)     Politike prejemkov, ki spodbujajo prekomerno prevzemanje tveganj, lahko spodkopljejo premišljeno in učinkovito upravljanje tveganj institucij. Načela politik prejemkov in zahteve glede njihovega razkritja, ki se uporabljajo za druge vrste finančnih institucij v Uniji, bi se morale uporabljati tudi za institucije, pri čemer pa bi bilo treba upoštevati posebno strukturo upravljanja institucij v primerjavi z drugimi vrstami finančnih institucij ter potrebo po upoštevanju velikosti, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti institucij.

(38)     Ključna funkcija je notranja zmogljivost za opravljanje določenih nalog upravljanja. Institucije bi morale imeti zadostne zmogljivosti, da bi lahko imele službo za obvladovanje tveganj, službo za notranjo revizijo, po potrebi pa tudi aktuarsko službo. Identifikacija posamezne ključne funkcije instituciji ne preprečuje, da bi se prosto odločala o načinu organizacije te ključne funkcije v praksi, razen če je v tej direktivi drugače določeno. To ne bi smelo povzročati neupravičeno obremenjujočih zahtev, saj je treba pri tem upoštevati naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti institucije.

(39)     Vse osebe, ki izvajajo ključne funkcije bi morale biti sposobne in primerne. Vendar bi morale zahteve glede obveščanja pristojnega organa veljati le za nosilce kjlučnih funkcij.

(40)     Poleg tega bi moralo biti z izjemo službe za notranjo revizijo mogoče, da bi v manjših in manj kompleksnih institucijah ena oseba ali organizacijska enota opravljala več kot eno ključno funkcijo. Toda, oseba ali enota, ki bi opravljala posamezno ključno funkcijo, bi morala biti različna od osebe ali enote s podobno ključno funkcijo v ustanoviteljskem podjetju; kljub temu bi moral biti pristojni organ pooblaščen za odobritev izjeme ob upoštevanju velikosti, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti institucij.

(41)     Institucije morajo nujno izboljšati svoje sposobnosti obvladovanja tveganj, da bo mogoče resnično razumeti potencialne ranljivosti v zvezi z vzdržnostjo pokojninskih načrtov ter o tem razpravljati s pristojnimi organi. Institucije bi morale v okviru sistemov obvladovanja tveganj izdelati ocene tveganj lastnih dejavnosti, povezanih s pokojninami. Navedene ocene tveganj bi morale biti predložene tudi pristojnim organom. Institucije bi morale v svoje ocene med drugim vključiti kvalitativni opis ključnih elementov, ki določajo njihovo financiranje v skladu z nacionalno zakonodajo, učinkovitost njihovega sistema obvladovanja tveganj in zmožnost izpolnjevanja zahtev glede zavarovalno-tehničnih rezervacij. V oceno tveganj bi bilo treba vključiti nova ali nastajajoča tveganja, kot so tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, rabo virov ali okoljem.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 22 (prilagojeno)

(42)     Vsaka država članica bi morala zahtevati, da vsaka institucija, ki se nahaja na njenem ozemlju, pripravi letne računovodske izkaze in letna poročila, v katerih so upoštevani vsi pokojninski načrti, ki jih upravlja ta institucija, in če je primerno pa tudi letne računovodske izkaze in letna poročila za vsak posamezen pokojninski načrt. S strani pooblaščene osebe pravilno preverjeni Lletni računovodski izkazi in letna poročila, ki odražajo dejansko in pošteno sliko premoženja, obveznosti in finančnega položaja institucije, ob upoštevanju vsakega pokojninskega načrta, ki ga upravlja institucija, Ö ter ki jih pravilno potrdi pooblaščena oseba, Õ predstavljajo bistven vir informacij za člane in upravičence načrta in za pristojne organe. Pristojnim organom zlasti omogočajo spremljanje finančne solidnosti institucije in ugotavljanje, ali je institucija sposobna izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 24

(43)     Naložbena politika institucije je odločujoč dejavnik tako za varnost kot tudi za izvedljivost financiranja poklicnih pokojnin. Zaradi tega bi morale institucije pripraviti in vsaj vsaka tri leta proučiti izjavo o načelih vlaganj. Izjava bi morala biti dostopna pristojnim organom, na zahtevo pa tudi članom in upravičencem vsakega pokojninskega načrta.

ò novo

(44)     Institucije bi morale imeti pravico, da svoje upravljanje v celoti ali delno prenesejo na druge subjekte, ki delujejo v njihovem imenu. Ostati pa bi morale v celoti odgovorne za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti v okviru te direktive, če ključne funkcije ali kakršne koli druge dejavnosti oddajo v zunanje izvajanje.

(45)     Dolžnosti varne hrambe in nadzora sredstev institucij bi bilo treba okrepiti, in sicer s pojasnitvijo vlog in dolžnosti depozitarja. Le institucije, ki upravljajo pokojninske načrte, v okviru katerih člani in upravičenci nosijo vsa tveganja, bi morale imenovati depozitarja.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 23 (prilagojeno)

Za člane in upravičence pokojninskega načrta so pravilne informacije bistvenega pomena. Ta pomen se zlasti nanaša na zahtevke za informacije o finančni stabilnosti institucije, pogodbenih pravilih, prejemkih in dejanskem financiranju pridobljenih upravičenj do pokojnin, politiki vlaganj in o obvladovanju tveganj in stroškov.

ò novo

(46)     Institucije bi morale potencialnim članom, članom in upravičencem zagotavljati jasne in primerne informacije, na podlagi katerih bi se ti odločali o svoji upokojitvi, s čimer bi zagotovile visoko stopnjo preglednosti prek različnih faz izvajanja načrta, tj. obdobje pred sklenitvijo, članstvo (vključno z obdobjem pred upokojitvijo) in obdobje po upokojitvi. Zlasti bi morale zagotoviti informacije o pridobljenih pokojninskih pravicah, napovedani višini pokojnin, tveganjih in jamstvih ter stroških. Če naložbeno tveganje nosi član, so nujne tudi dodatne informacije o naložbenem profilu, vseh razpoložljivih naložbenih možnostih in pretekli uspešnosti naložb.

(47)     Pred pristopom k načrtu bi bilo treba potencialnim članom predložiti vse potrebne informacije za informirano odločitev, kot so možnost izvzetij, višina prispevkov in stroškov ter naložbene možnosti, če je ustrezno.

(48)     Za člane institucij, ki se še niso upokojili, bi morale institucije pripraviti standardiziran izkaz pokojninskih prejemkov, ki bi vseboval ključne osebne in splošne informacije o pokojninskem načrtu. Izkaz pokojninskih prejemkov bi moral biti v standardnem formatu, da bi bilo lažje razumeti pokojninske pravice skozi čas in po posameznih načrtih ter bi bil v podporo mobilnosti delovne sile.

(49)     Institucije bi morale člane dovolj časa pred upokojitvijo obvestiti o možnostih izplačila. Če se pokojnina ne izplača v obliki doživljenjske pokojninske rente, bi morali člani, ki se približujejo upokojitvi, prejeti informacije o razpoložljivih plačilnih produktih za izplačilo pokojnine, da se omogoči finančno načrtovanje za upokojitev.

(50)     Upravičenci bi morali informacije o svojih prejemkih in ustreznih možnostih izplačila prejemati tudi v fazi izplačevanja pokojnine. To je zlasti pomembno, če upravičenec v fazi izplačevanja nosi znatno stopnjo naložbenega tveganja.

(51)     Pristojni organ bi moral pri izvajanju svojih pooblastil slediti glavnemu cilju, tj. varstvu članov in upravičencev.

(52)     Obseg bonitetnega nadzora se med državami članicami razlikuje. To je lahko vir težav, če mora ena institucija izpolnjevati bonitetne predpise svoje matične države članice, hkrati pa spoštovati socialno in delovno pravo svoje gostiteljske države članice. Pojasnitev, katera področja se štejejo za del bonitetnega nadzora za namene te direktive, zmanjšuje pravno negotovost in s tem povezane transakcijske stroške.

(53)     Notranji trg za institucije zahteva medsebojno priznavanje bonitetnih standardov. Pristojni organi matične države članice posamezne institucije bi morali nadzirati, ali institucija upošteva navedene standarde. Države članice bi morale pristojnim organom podeliti ustrezna pooblastila za uporabo preventivnih ali popravnih ukrepov, če institucije kršijo katero koli od zahtev iz te direktive.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 25 (prilagojeno)

Da bi lahko izpolnjevali svoje zakonsko predpisane funkcije, bi morale biti pristojnim organom zagotovljene ustrezne pravice dostopa do informacij in pooblastila za posredovanje, ki se nanašajo na institucije in osebe, ki jih dejansko vodijo. Če je institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje prenesla funkcije materialnega pomena kot so upravljanje naložb, informacijska tehnologija ali računovodstvo na druge družbe (izločeni posli), bi morali pristojni organi imeti tudi pravice do informacij in pooblastil za ukrepanje do drugih družb tako, da je s tem omogočen nadzor nad izločenimi posli in drugimi družbami, ali se izločeni posli opravljajo v skladu s predpisi o nadzoru.

ò novo

(54)     Da se zagotovi učinkovit nadzor dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, vključno z vsem nadaljnjim oddajanjem v zunanje podizvajanje, je nujno, da imajo pristojni organi dostop do vseh relevantnih podatkov, s katerimi razpolagajo ponudniki storitev, ki so jim bile dejavnosti oddane v izvajanje, ne glede na to, ali so slednji regulirane ali neregulirane osebe, ter imajo pristojni organi pravico izvajati preverjanja na kraju samem. Da se upošteva razvoj trga in zagotovi neprekinjeno izpolnjevanje pogojev za zunanje izvajanje, bi morale institucije obvestiti pristojne organe še pred oddajo kritičnih ali pomembnih dejavnosti v zunanje izvajanje.

(55)     Treba bi bilo omogočiti izmenjavo informacij med nadzornimi organi ter organi ali telesi, katerih naloga je krepiti stabilnost finančnega sistema. Zato je treba opredeliti pogoje, pod katerimi bi bile te izmenjave informacij mogoče. Kjer je informacije dovoljeno razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnih organov, bi bilo treba tem organom omogočiti, da po potrebi svoje soglasje pogojujejo z izpolnjevanjem strogih pogojev.

(56)     Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta[29] ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo v okviru te direktive in pod nadzorom pristojnih organov izvajajo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta[30] ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo evropski nadzorni organi v skladu s to direktivo in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvede v okviru te direktive, kot je izmenjava ali prenos osebnih podatkov, ki ga izvedejo pristojni organi, bi morala biti v skladu z nacionalnimi predpisi za izvajanje Direktive 95/46/ES, vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki ga izvedejo evropski nadzorni organi, pa bi morala biti v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

(57)     Da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga za zagotavljanje poklicnega pokojninskega zavarovanja, organiziranega v evropskem merilu, bi morala Komisija po posvetovanju z EIOPA štiri leta po začetku veljavnosti te direktive pregledati njeno uporabo in o tem poročati, navedeno poročilo pa predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu. V navedenem pregledu bi bilo treba zlasti oceniti uporabo pravil v zvezi z izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij, financiranjem zavarovalno-tehničnih rezervacij, predpisanimi lastnimi viri sredstev, minimalnim kapitalom, predpisi o naložbah in v zvezi s katerimi koli drugimi vidiki plačilne sposobnosti institucije.

(58)     Da se zagotovi lojalna konkurenca med institucijami, bi bilo treba prehodno obdobje, ki zavarovalnicam, za katere se uporablja Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta[31], omogoča, da svojo dejavnost poklicnega pokojninskega zavarovanja izvajajo po pravilih iz člena 4 Direktive 2009/138/ES, podaljšati do 31. decembra 2022. Direktivo 2009/138/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(59)     Da se opredelijo zahteve iz te direktive, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU, in sicer v zvezi s politiko prejemkov, oceno tveganj za pokojnine in izkazom pokojninskih prejemkov. Še zlasti je pomembno, da Komisija med pripravami izvede ustrezna posvetovanja, med drugim tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 38 (prilagojeno)

Če je pokojninski načrt ločen posel, se določbe te direktive posamično uporabljajo za ta načrt.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 39 (prilagojeno)

Za nadzorne namene je pomembno zagotoviti sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, za druge namene pa med temi organi in Komisijo. Zaradi opravljanja svojih dolžnosti in prispevanja k doslednemu in pravočasnemu izvajanju te direktive, bi morali pristojni organi drug drugemu zagotavljati informacije, ki so potrebne za izvajanje določb Direktive. Komisija je izrazila svoj namen ustanoviti odbor nadzornih organov in s tem spodbuditi sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo stališč med pristojnimi nacionalnimi organi ter podpreti dosledno izvajanje te direktive.

ê 2003/41/ES uvodna izjava 40

(60)     Ker cilja predlaganih ukrepov, namreč oblikovanja pravnega okvira UnijeSkupnosti za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ni mogoče zadovoljivo uresničiti na ravni držav članic in ga je zaradi obsega in učinka ukrepov mogoče bolje poskusiti doseči na ravni UnijeSkupnosti, lahko UnijaSkupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

ò novo

(61)     Države članice so se v skladu s Skupnimi političnimi izjavami z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih[32] zavezale, da bodo uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih primerih priložile en ali več dokumentov, v katerih bo obrazloženo razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena.

(62)     Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnimi direktivami. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodnih direktiv.

(63)     Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v delu B Priloge I –

ê 2003/41/ES

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

ò novo

Naslov I

SPLOŠNE DOLOČBE

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

Člen 1

Predmet Ö Predmet urejanja Õ

V tej direktivi so določena pravila za ustanovitev in začetek izvajanja dejavnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.

Člen 2

Področje uporabe

1. Direktiva se uporablja za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje. Če v skladu z nacionalno zakonodajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje nimajo statusa pravne osebe, uporabljajo države članice to direktivo ali za te institucije ali, ob upoštevanju odstavka 2, za pooblaščene subjekte, ki so odgovorni za njihovo upravljanje in delujejo v njihovem imenu.

2. Ta direktiva se ne uporablja za:

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

(a) institucije, ki upravljajo sisteme socialne varnosti iz Uredbe uredb (EGS) št. 1408/71[33]883/2004[34] in Uredbe (EGS) št. 574/72[35]987/2009 Ö Evropskega parlamenta in Sveta Õ[36];

ê 2011/61/EU člen 62(1)

              (b) institucije, za katere se uporabljajo direktive 73/239/EGS[37], 85/611/EGS[38], 93/22/EGS[39], 2000/12/ES[40], 2002/83/ES[41] in 2004/39/ES[42], 2009/65/ES[43], 2009/138/ES, 2011/61/EU[44] in 2013/36/EU[45];

ê 2003/41/ES

              (c) institucije, ki poslujejo na podlagi sprotnega prispevnega kritja (dokladnega sistema);

              (d) institucije, v katerih uslužbenci ustanoviteljskega podjetja nimajo zakonskih pravic do prejemkov in v katerih lahko ustanoviteljsko podjetje kadarkoli odkupi sredstva in mu ni nujno treba izpolniti svojih obveznosti plačevanja pokojnin;

              (e) družbe, ki zaradi izplačila pokojnin svojim uslužbencem uporabljajo sistem pokojninskih rezervacij.

Člen 3

Uporaba za institucije, ki vodijo sisteme socialne varnosti

Pri institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki istočasno vodijo tudi sisteme obveznega pokojninskega zavarovanja iz zaposlitve, ki se v smislu Uredb (EGS) št. 1408/71 883/2004 in (EGS) št. 574/72 987/2009 obravnavajo kot sistemi socialne varnosti, se ta direktiva uporablja le za njihovo dejavnost neobveznega poklicnega pokojninskega zavarovanja. V tem primeru se za obveznosti in ustrezno premoženje vzpostavi ločena obračunska enota, tako da jih ni mogoče prenesti na obvezne pokojninske sisteme, ki se obravnavajo kot sistemi socialne varnosti, ali obratno.

Člen 4

Izbirna uporaba za institucije iz Direktive 2002/83/ES 2009/138/ES

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

Matične države članice se lahko odločijo uporabljati določbe členov 9 do 16 in členov 18 do 20 Ö 9 do 15, členov 20 do 24(2), členov 25 do 29, členov 31 do 53 in členov 55 do 71 Õ te direktive za dejavnosti poklicnegao pokojninskegao zavarovanjae s strani , ki ga zagotavljajo Ö življenjske Õ zavarovalnice, ki jih obravnava Direktiva 2002/83/ES 2009/138/ES. V tem primeru se za celotno premoženje in vse obveznosti, ki ustrezajo takšnim dejavnostim, vzpostavi ločena obračunska enota, upravljajo in organizirajo pa se ločeno od drugih dejavnosti Ö življenjskih Õ zavarovalnic brez možnosti prenosa.

V takšnem primeru in le kolikor se to nanaša na njihovo dejavnost poklicnih pokojninskih zavarovanj, se določbe členov 20 do 26, 31 in 36 Ö 76 do 86, člen 132, člen 134(2), člen 173, člen 185(5), člen 185(7) in (8) ter člen 209 Õ Direktive 2002/83/ES 2009/138/ES ne uporabljajo za Ö življenjske Õ zavarovalnice.

Matična država članica zagotovi, da pristojni organi ali organi, ki so odgovorni za nadziranje Ö življenjskih Õ zavarovalnic iz Direktive 2002/83/ES 2009/138/ES, kot del njihovih nadzornih nalog, preverijo strogo ločenost dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja.

Člen 5

Majhne pokojninske institucije in zakonsko predvideni sistemi predpisani načrti

Z izjemo člena 19 Ö členov 34 do 37 Õ , se lahko države članice odločijo, da v celoti ali delno ne uporabljajo te direktive za institucije na njihovem ozemlju, ki upravljajo pokojninske načrte s skupno manj kot 100 člani. Ob upoštevanju člena 2(2), bi morale imeti Ö imajo Õ takšne institucije kljub temu pravico do uporabe te direktive na prostovoljni podlagi. Člen 20 12 se lahko uporablja le ob uporabi vseh drugih določb te direktive.

Državeam članiceam ni treba uporabljati Ö lahko uporabljajo Õ členeov 9 do 17 Ö 1 do 8, člen 12, člen 20 in člene 34 do 37 Õ za institucije, pri katerih je v skladu z zakonodajo poklicno pokojninsko zavarovanje zakonsko predpisano in zanj jamči državna ustanova Ö javni organ Õ . Člen 20 12 se lahko uporablja le ob uporabi vseh drugih določb te direktive.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

Člen 6

Opredelitve Ö Opredelitev pojmov Õ

Za namene te direktive imajo izrazi naslednji pomen Ö V tej direktivi Õ :

              (a) „institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ ali „institucija“ pomeni ne glede na njeno pravno obliko pomeni institucijo, ki posluje na podlagi kapitalskega kritja in je ustanovljena ločeno od kakršnega koli podjetja, ki plačuje premijo Ö ustanoviteljskega podjetja Õ ali poklicnega združenja z namenom zagotavljati pokojnine v smislu okviru poklicne dejavnosti na podlagi sporazuma ali pogodbe, sklenjenima:

– individualno ali kolektivno med delojemalcem/delojemalci in delodajalcem/delodajalci delojemalci in delodajalci ali njihovimi zastopniki, ali

– s samozaposlenimi osebami v skladu z zakonodajo matične in gostiteljske države članice,

              ki opravljajo neposredno iz njiju izhajajoče dejavnosti;

              (b) „pokojninski načrt“ pomeni pogodbo, sporazum, skrbniško pogodbo ali predpise o vrsti priznane pokojnine in pogojih za njeno odobritev;

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

              (c) „ustanoviteljsko podjetje“ pomeni podjetje ali drug subjekt, ki plačuje prispevke v institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to, ali to podjetje ali ta subjekt vključuje eno ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki delujejo kot delodajalci ali samozaposleni, ali pa sestoji iz poljubne kombinacije teh možnosti ð ki je po nacionalni zakonodaji pravno zavezan, da ponuja pokojninski načrt, ali se k temu prostovoljno zaveže; ï

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

              (d) „pokojnina “ pomeni prejemke, plačane ob upoštevanju odhoda ali v pričakovanju odhoda v pokoj, ali dodatne prejemke kot dopolnilo predhodno omenjenim prejemkom v obliki izplačil v primeru smrti ali invalidnosti ali prenehanja zaposlitve ali v obliki podpornih izplačil ð ali storitev ï v primeru bolezni, pomanjkanja ali smrti. Zaradi omogočanja finančne Ö materialne Õ varnosti upokojencev, se te prejemke praviloma plačuje vse življenje. Izvajajo pa se lahko tudi kot časovno omejena plačila ali v obliki pavšalnega enkratnega zneska;

              (e) „član“ pomeni osebo, katere poklicne dejavnosti ji dajejo ali ji bodo dale pravico do pokojnine v skladu z določbami pokojninskega načrta;

              (f) „upravičenec“ pomeni osebo, ki prejema pokojnino;

              (g) „pristojni organi“ pomeni državne organe, imenovane za opravljanje v tej direktivi navedenih nalog;

              (h) „biometrična tveganja“ pomeni tveganja, povezana s smrtjo, invalidnostjo in dolgoživostjo;

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

              (i) „matična država članica“ pomeni državo članico, ð v kateri je bila institucija pooblaščena ali registrirana in v kateri je njena glavna uprava. Kraj glavne uprave se nanaša na kraj, v katerem se sprejemajo glavne strateške odločitve organa odločanja institucije; ï v kateri ima institucija svoj uradni sedež in svojo glavno upravo ali, če nima sedeža, svojo glavno upravo;

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

              (j) „gostiteljska država članica“ pomeni državo članico, katere socialno in delovno pravo, ki je merodajno za področje poklicnega pokojninskega zavarovanja Ö pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja Õ , se uporablja za odnos med ustanoviteljskim podjetjem in člani ð ali upravičenci ï;.

ò novo

(k) „izvorna institucija“ pomeni institucijo, ki prenese vse pokojninske načrte ali njihov del na institucijo v drugi državi članici;

(l) „namembna institucija“ pomeni institucijo, ki prejme vse pokojninske načrte ali njihov del od institucije v drugi državi članici;

(m) „organizirani trg“ pomeni večstranski sistem v Uniji v smislu člena 2(1)(5) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o trgih finančnih instrumentov];

(n) „večstranski sistem trgovanja“ pomeni večstranski sistem v Uniji v smislu člena 2(1)(6) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o trgih finančnih instrumentov];

(o) „organizirani trgovalni sistem (OTF)“ pomeni sistem ali instrument v Uniji v smislu člena 2(1)(7) Uredbe [uredba o trgih finančnih instrumentov];

(p) „trajni nosilec podatkov“ pomeni sredstvo, ki članu ali upravičencu omogoča shranjevanje osebno nanj naslovljenih podatkov, tako da so mu dostopni za poznejšo uporabo za obdobje, primerno za namene teh podatkov, in ki mu omogočajo nespremenjeno reprodukcijo shranjenih podatkov;

(q) „ključna funkcija“ v okviru sistema upravljanja pomeni notranjo zmogljivost opravljanja praktičnih nalog; sistem upravljanja vključuje službo za obvladovanje tveganj, službo za notranjo revizijo in, če institucija prevzame finančne zaveze ali oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije, tudi aktuarsko službo.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 7

Dejavnosti institucije

Vsaka Ddržavea članicea zahtevajo od institucij, ki se nahajajo na njenem ozemlju njihovih ozemljih, da omejijo svoje dejavnosti na pokojninske posle in z njimi povezane dejavnosti.

Če vodi Ö življenjska Õ zavarovalnica v skladu s členom 4 dejavnost poklicnega pokojninskega zavarovanja vodi s pomočjo ločene Ö namenske Õ obračunske enote, se njeno premoženje in obveznosti omejijo na pokojninske posle v okviru zagotavljanja pokojnin in na dejavnosti, ki so z njimi neposredno povezane dejavnosti.

Člen 8

Pravna ločitev med ustanoviteljskimi podjetji in institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje

Vsaka Ddržavea članicea zagotavljajo pravno ločitev med ustanoviteljskim podjetjem in institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, da bi v interesu članov in upravičencev zavarovala premoženje institucije v primeru stečaja ustanoviteljskega podjetja.

Člen 9

Pogoji delovanja ð Registracija ali pooblastilo ï

1. Državea članicea glede za vsake vse institucije, ki se nahajajo na njenem ozemlju  njihovih ozemljih, zagotovijo naslednje:

ê 2010/78/EU člen 4/1)(a) (prilagojeno)

              (a) da pristojni organ je institucijoa vpiševpisana v nacionalni register s strani pristojnega organa ali da Ö jo pooblasti Õ; v primeru opravljanja dejavnosti na tujih trgih v smislu člena 1220 so v registru navedene tudi države članice, v katerih institucija posluje; te informacije se posredujejo Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta[46], ki jih objavi na svojem spletnem mestu;.

ê 2003/41/ES  (prilagojeno)

              (b) da institucijo dejansko vodijo ugledne osebe, ki morajo imeti ustrezne poklicne kvalifikacije in izkušnje, ali zaposlujejo svetovalce z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami in izkušnjami;

ò novo

Člen 10

Predpisi za pokojninske načrte

ê 2003/41/ES

(c) Države članice za vse institucije, ki se nahajajo na njihovih ozemljih, zagotovijo, da je delovanje vsakega pokojninskega načrta, ki ga upravlja institucija, primerno urejeno s predpisi, s katerimi so bili člani ustrezno seznanjeni.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

(d) da vse zavarovalno-tehnične rezervacije izračuna in overi aktuar, v nasprotnem primeru pa drug strokovnjak s tega področja, vključno z revizorjem, v skladu z nacionalno zakonodajo na podlagi aktuarskih metod, ki jih priznavajo pristojni organi matične države članice;

ò novo

Člen 11

Zaveze glede rednega financiranja in dodatni prejemki

ê 2003/41/ES

(e)1. Države članice za vse institucije, ki se nahajajo na njihovih ozemljih, zagotovijo, da je ustanoviteljsko podjetje zavezano k rednemu financiranju, če jamči za izplačevanje pokojnin;.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

(f) da so člani zadostno obveščeni o pogojih pokojninskega načrta, zlasti glede:

            (i) pravic in obveznosti strank, udeleženih v pokojninskem načrtu;

            (ii) finančnih, tehničnih in drugih tveganj, povezanih s pokojninskim načrtom;

            (iii) vrste in porazdelitve teh tveganj.

ê 2003/41/ES

2. V skladu z načelom subsidiarnosti in ob upoštevanju obsega pokojnin, ki jih ponujajo sistemi socialne varnosti, lahko države članice predvidijo, da se upravičencem izbirno ponudijo kritje dolgoživosti in invalidnosti ter oskrba za preživele nepreskrbljene osebe in jamstvo za povračilo vplačanih prispevkov kot dodatnih prejemkov, če se delodajalci in delojemalci ali njihovi zastopniki o tem sporazumejo.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

3. Država članica lahko zaradi primerne zaščite interesov članov in upravičencev postavi instituciji na njenem teritoriju pogoje delovanja, ki so odvisni od drugih zahtev.

ê 2010/78/EU člen 4(1)(a) (prilagojeno)

5. V primeru opravljanja dejavnosti na tujih trgih v smislu člena 20, morajo pogoje delovanja institucije predhodno odobriti pristojni organi matične države članice. Države članice o takšni odobritvi takoj obvestijo EIOPA.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 2012

Ö Čezmejne Õ Opravljanje dejavnosti ð in postopki ï na tujih trgih

1. Brez poseganja v nacionalno socialno in delovno zakonodajo pravo o organizaciji pokojninskih sistemov, vključno z obveznim članstvom in rezultati pogajanj o sklenitvi kolektivnih pogodb, države članice dovolijo podjetjem, ki se nahajajo na njihovih ozemljih, ustanavljanje institucij da ustanavljajo institucije ð , ki predlagajo izvajanje ali izvajajo dejavnosti na tujih trgih ï za poklicno pokojninsko zavarovanje s pooblastilom v drugih državah članicah. Institucijam Ö s pooblastilom na njihovih ozemljih Õ za poklicno pokojninsko zavarovanje s pooblastilom na njihovih ozemljih dovolijo tudi ð opravljanje čezmejnih dejavnosti ï sprejetje Ö s sprejetjem Õ ustanoviteljstva podjetij, ki se nahajajo na ozemljuih drugih ð katere koli ï države članice.

2. Institucija, ki Ö predlaga Õ želi ð opravljanje čezmejnih dejavnosti in ï sprejeti sponzorstvo Ö sprejetje financiranja Õ ustanoviteljskega podjetja, ki se nahaja na ozemlju druge države članice , mora v skladu s členom 9(5) pridobiti predhodno dovoljenje pristojnih organov njene matične države članice. O svoji nameri glede sprejetja sponzorstva ustanoviteljskega podjetja, ki se nahaja na ozemlju druge države članice, obvesti pristojne organe matične države članice, v kateri je registrirana.

3. Države članice zahtevajo od institucij, ki ð so pooblaščene ali registrirane ï se nahajajo  na njihovem ozemlju, in predlagajo financiranje Ö sprejetje financiranja Õ s strani podjetja, ki se nahaja na ozemlju druge države članice da vsebuje predloženo Ö v Õ obvestiluo iz odstavka 2 Ö navedejo Õ naslednje informacije:

(a) gostiteljska država članica ali gostiteljske države članice;

(b) ime ð in lokacijo uprave ï ustanoviteljskega podjetja;

(c) glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki se ga upravlja za ustanoviteljsko podjetje.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

4. Če prejme pristojni organ matične države članice prejme obvestilo v skladu z odstavkom 2 in če zanj ne obstaja noben dvom ð ni izdal sklepa ï dao upravnai strukturai ali finančnoem stanjeu institucije ali ugledu aliin poklicneih kvalifikacijeah ali izkušnjeah vodstvenega osebja glede na združljivost ð niso ï Ö združljivi Õ z Ö načrtovanimi Õ dejavnostmi, , načrtovanimi v gostiteljski državi članici, posreduje v roku treh mesecev po prejemu vseh informacij iz odstavka 3 pristojnim organom gostiteljske države članice te informacije in s tem seznani institucijo.

ò novo

Sklep iz prvega pododstavka se utemelji.

Če pristojni organ matične države članice zavrne sporočanje informacij iz prvega pododstavka pristojnim organom gostiteljske države članice, zadevni instituciji sporoči razloge za zavrnitev v treh mesecih po prejemu vseh informacij iz odstavka 3. Ob zavrnitvi ali opustitvi ukrepanja se lahko vloži zahtevek za sodno presojo pri sodišču matične države članice.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

5. Preden začne institucija upravljati Ö opravljati čezmejno dejavnost Õ pokojninski načrt za ustanoviteljsko podjetje v drugi državi članici, pristojni organ gostiteljske države članice v roku dveh ð enega ï meseceva po prejemu informacij iz odstavka 3 po potrebi seznanijo pristojne organe matične države članice z zagtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju pokojninskega načrta, financiranega s strani podjetja v gostiteljski državi članici , in z vsemi pravili, ki jih je treba uporabljati v skladu s členom 18(7) in z odstavkom 7 tega člena. Pristojni organi matične države članice posredujejo te informacije instituciji.

6. Po prejemu obvestila v skladu iz odstavkaom 5 ali če pristojni organi matične države članice po izteku roka, predvidenega določenega v odstavku 5, ne pošljejo nobenega obvestila, lahko začne institucija Ö opravljati čezmejno dejavnost Õ upravljati pokojninski načrt, ki ga financira podjetje v gostiteljski državi članici v skladu v skladu z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava gostiteljske države članice na področju poklicnega pokojninskega zavarovanja in ob upoštevanju vseh pravil, ki jih je treba uporabljati v skladu s členom 18(7) in odstavkom 7 tega člena.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

7. Institucija, ki jo financira podjetje s sedežem v drugi državi članici, mora glede zadevnih članov še zlasti upoštevati obveznost obveščanja, ki jo v skladu s členom 11 nalagajo pristojni organi gostiteljske države članice institucijam, ki se nahajajo v tej državi članici.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

87. Pristojni organi gostiteljske države članice obvestijo pristojne organe matične države članice o vseh večjih spremembah v zahtevah veljavnega socialnega in delovnega prava na področju poklicnih pokojninskih načrtov Ö poklicnega zavarovanja Õ gostiteljske države članice, ki bi lahko vplivale na značilnosti pokojninskega načrta, kolikor to zadeva ð čezmejno dejavnost ï upravljanje pokojninskega načrta, ki ga financira podjetje v gostiteljski državi članici, kot tudi o večjih spremembah v pravilih, ki jih je treba uporabljati v skladu s členom 18(7) in z odstavkom 7 tega člena.

98. Pristojni organi gostiteljske države članice poleg tega stalno nadzorujejo institucijo glede skladnosti njenih dejavnosti z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju sistemov poklicnih pokojninskih zavarovanj iz odstavka 5 in z zahtevami obveščanja iz člena 7. Če bi ta nadzor razkril nepravilnosti, pristojni organi gostiteljske države članice o tem nemudoma obvestijo pristojne organe matične države članice. Pristojni organi matične države članice sprejmejo ob uskladitvi s pristojnimi organi gostiteljske države članice sprejmejo potrebne ukrepe in z njimi zagotovijo prenehanje razkritega kršenja Ö , da institucija konča ugotovljene kršitve Õ socialnega in delovnega prava s strani institucije.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

109. Če navzlic navkljub ukrepom, ki jih sprejmejo pristojni organi matične države članice, ali če zaradi odsotnosti primernih ukrepov v matični državi članici institucija vztraja pri kršenju veljavnih določb o zahtevah socialnega in delovnega prava na področju sistemov poklicnih pokojninskih zavarovanj Ö načrtov poklicnega zavarovanja Õ gostiteljske države članice, lahko pristojni organi gostiteljske države članice, potem ko so obvestili pristojne organe matične države članice, sprejmejo primerne ukrepe za preprečitev ali kaznovanje nadaljnjih nepravilnosti, vključno, če je to nujno potrebno, s prepovedjo delovanja institucije za ustanoviteljsko podjetje v gostiteljski državi članici.

ò novo

10. Države članice zagotovijo, da za institucije, ki opravljajo čezmejno dejavnost, ne veljajo nobene zahteve v zvezi z zagotavljanjem informacij članom in upravičencem, ki jih naložijo pristojni organi gostiteljske države članice v zvezi s člani, na katere se nanaša navedena čezmejna dejavnost.

Člen 13

Čezmejni prenosi pokojninskih načrtov

1. Države članice dovolijo institucijam, ki so pooblaščene ali registrirane na njihovih ozemljih, da prenesejo vse svoje pokojninske načrte ali njihov del na namembne institucije, ki so pooblaščene ali registrirane v drugih državah članicah.

2. Za prenos vseh pokojninskih načrtov ali njihovega dela med izvornimi in namembnimi institucijami, ki so pooblaščene ali registrirane v različnih državah članicah, je treba pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega organa matične države članice namembne institucije. Vlogo za dovoljenje za prenos predloži namembna institucija.

3. Razen če je v nacionalnem socialnem in delovnem pravu o organizaciji pokojninskih načrtov določeno drugače, je za prenos in pogoje prenosa potrebno pridobiti predhodno odobritev zadevnih članov in upravičencev, ali, če je primerno, njihovih zastopnikov. V vsakem primeru se zadevni člani in upravičenci ali, če je primerno, njihovi zastopniki seznanijo s pogoji prenosa vsaj štiri mesece pred vložitvijo vloge iz odstavka 2.

4. Vloga iz odstavka 2 vsebuje naslednje informacije:

a) pisni dogovor med izvorno in namembno institucijo, v katerem so določeni pogoji prenosa, vključno z glavnimi značilnostmi pokojninskega načrta in opisom prenesenega premoženja ter po potrebi ustreznimi obveznostmi;

b) ime in sedež izvorne institucije;

c) lokacijo uprave ustanoviteljskega podjetja in ime ustanoviteljskega podjetja;

d) matično državo članico ali gostiteljske države članice, če jih je več.

5. Če pristojni organ matične države članice namembne institucije prejme vlogo iz odstavka 2 in če ni izdal sklepa z navedbo, da upravna struktura ali finančno stanje institucije ali ugled in poklicne kvalifikacije ali izkušnje vodstvenega osebja namembne institucije niso združljivi z načrtovanimi dejavnostmi v gostiteljski državi članici namembne institucije, v roku treh mesecev po prejemu vseh informacij iz odstavka 4 namembni instituciji in pristojnemu organu matične države članice izvorne institucije posreduje svoj sklep o dovolitvi prenosa. Pristojni organ matične države članice izvorne institucije obvesti izvorno institucijo o navedenem sklepu.

Sklep iz prvega pododstavka se utemelji. Če pristojni organ matične države članice namembne institucije zavrne sporočanje informacij iz prvega pododstavka pristojnim organom gostiteljske države članice izvorne institucije, zadevni instituciji sporoči razloge za zavrnitev v treh mesecih po prejemu vseh informacij iz odstavka 4. Ob zavrnitvi ali opustitvi ukrepanja ima namembna institucija pravico, da vloži zahtevek za sodno presojo pri sodiščih matične države članice namembne institucije.

6. Pristojni organ matične države članice izvorne institucije v enem mesecu od prejema informacij iz odstavka 5 obvesti pristojni organ matične države članice namembne institucije o zahtevah socialnega in delovnega prava na področju poklicnih pokojninskih zavarovanj gostiteljske države članice, v skladu s katerimi je treba upravljati pokojninski načrt. Pristojni organ matične države članice namembne institucije posreduje te informacije namembni instituciji.

7. Po prejemu obvestila iz odstavka 6, ali če pristojni organ matične države članice namembne institucije po izteku roka, določenega v odstavku 6, ne pošlje nobenega obvestila, lahko začne namembna institucija upravljati pokojninski načrt v skladu z zahtevami socialnega in delovnega prava gostiteljske države članice na področju poklicnega pokojninskega zavarovanja.

8. Če namembna institucija opravlja čezmejno dejavnost, se uporablja člen 12(8) in (9).

Naslov II

KVANTITATIVNE ZAHTEVE

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1514

Zavarovalno-tehnične rezervacije

1. Matične države članice zagotovijo, da institucije, ki upravljajo poklicne pokojninske načrte Ö poklicnega zavarovanja Õ, glede na skupni obseg svojih pokojninskih načrtov vselej vzpostavijo primeren obseg zavarovalno-tehničnih rezervacij ð obveznosti ï , ki ustrezajo finančnim obveznostim, ki izhajajo iz njihovega portfelja obstoječih pokojninskih pogodb.

2. Matične države članice zagotovijo, da institucije, ki upravljajo poklicne pokojninske načrte Ö poklicnega zavarovanja Õ , pri katerih institucija prevzema biometrična tveganja in/ali jamči za rezultate uspešnost vlaganj ali za določeno raven prejemkov, vzpostavijo zadostne zavarovalno-tehnične rezervacije glede skupnega obsega teh načrtov.

3. Zavarovalno-tehnične rezervacije se izračunajo vsako leto. Vendar pa lahko matična država članica dovoli, da se izračun opravi vsaka tri leta, če institucija predloži članom in/ali pristojnim organom predloži potrdilo ali poročilo o prilagoditvah za vmesna leta. Potrdilo ali poročilo odražata prilagojen razvoj zavarovalno-tehničnih rezervacij in spremembe v kritju tveganj.

4. Zavarovalno-tehnične rezervacije izračuna in overi v skladu z nacionalno zakonodajo aktuar, v nasprotnem primeru pa drug strokovnjak s tega področja, vključno z revizorjem Ö lahko tudi revizor Õ , in sicer na podlagi aktuarskih metod, ki jih priznavajo pristojni organi matične države članice, v skladu z naslednjimi načeli:

              (a) najmanjši znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij se izračuna po dovolj preudarnem aktuarskem postopku, ki upošteva vse obveznosti glede prejemkov in prispevkov v skladu s pokojninskim režimom institucije. Zadoščati mora tako za pokojnine in prejemke, ki se že izplačujejo upravičencem in se bodo izplačevale še naprej, kot tudi odražati obveznosti, ki izhajajo iz pridobljenih pokojninskih pravic članov. Tudi ekonomske in aktuarske predpostavke za vrednotenje obveznosti je treba izbrati preudarno in pri tem po potrebi upoštevati primerno mejo škodljivih odstopanj;

              (b) najvišje obrestne mere se izberejo preudarno in določijo v skladu s predpisi matične države članice. Preudarne obrestne mere se določijo ob upoštevanju:

(i) donosa na ustrezno razpoložljivo premoženje institucije in bodočega naložbenega dobička, in/ali

(ii) tržnih donosov visoko kakovostnih ali državnih obveznic;

              (c) biometrične tabele za izračunavanje zavarovalno-tehničnih rezervacij temeljijo na načelih preudarnosti, pri čemer je treba upoštevati glavne značilnosti skupine članov in pokojninskih načrtov, zlasti pričakovane spremembe pri tveganjih;

              (d) metoda in osnova za izračunavanje zavarovalno-tehničnih rezervacij ostajata od enega do drugega poslovnega leta na splošno nespremenjeni. Vendar pa se lahko odstopanja utemeljijo s spremembo pravnih, demografskih ali ekonomskih okoliščin, ki so podlaga za predpostavke.

5. Matična država članica lahko zaradi primerne zaščite interesov članov in upravičencev izvede izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij ob upoštevanju dodatnih in natančnejših zahtev.

ê 2010/78/EU člen 4(4)

6. Zaradi nadaljnje opravičljive uskladitve predpisov o izračunavanju zavarovalno-tehničnih rezervacij – zlasti obrestnih mer in drugih predpostavk, ki vplivajo na raven zavarovalno-tehničnih rezervacij – Komisija na podlagi nasveta EIOPA vsaki dve leti ali na zahtevo države članice izda poročilo o stanju razvoja opravljanja dejavnosti na tujih trgih.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

Komisija predlaga vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnih izkrivljanj zaradi različnih stopenj obrestnih mer in za zaščito interesov upravičencev in članov katerega koli načrta.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

Člen 1615

Financiranje zavarovalno-tehničnih rezervacij

1. Matična država članica zahteva od vsake institucije stalno razpolaganje z zadostnim in primernim premoženjem za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij glede na skupni obseg upravljanih pokojninskih načrtov.

2. Matična država članica lahko instituciji za omejeno obdobje dovoli, da njeno premoženje ne zadošča za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij. V takšnem primeru zahtevajo pristojni organi od institucije sprejetje stvarnega in uresničljivega sanacijskega načrta, da bi ponovno izpolnjevala zahteve iz odstavka 1. Načrt mora izpolnjevati naslednje pogoje:

              (a) institucija predloži stvaren in uresničljiv načrt za ponovno vzpostavitev zahtevane višine premoženja za pravočasno popolno kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij. Načrt se da na voljo članom ali po potrebi njihovim zastopnikom, odobriti pa ga morajo pristojni organi matične države članice;

              (b) pri pripravi načrta je treba upoštevati specifičen položaj institucije, zlasti strukturo njene aktive in pasive, rizični profil, likvidnostni načrt, starostni profil članov, upravičenih do prejemanja pokojnine, dejstvo, da gre za na novo vzpostavljen načrt ali načrt, ki prehaja iz doklad ali delnega financirana na polno financiranje;

              (c) v primeru prenehanja upravljanja pokojninskega načrta v obdobju, navedenem v Ö prvem stavku Õ tegam odstavkau zgoraj, obvesti institucija pristojne organe matične države članice. Institucija uvede postopek za prenos premoženja in pripadajočih obveznosti na drugo finančno institucijo ali podoben subjekt. S tem postopkom se seznanijo pristojni organi matične države članice, splošen prikaz postopka pa se da na voljo članom in po potrebi njihovim zastopnikom v skladu z načelom zaupnosti.

3. V primeru opravljanja dejavnosti na tujih trgih v skladu s členom 1220, mora vrednost naložb vedno biti najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij glede na skupni obseg upravljanih pokojninskih načrtov. Če ti pogoji niso izpolnjeni, mora pristojni organi matične države članice posredovati v skladu s členom 6214. Da bi zadostila tej zahtevi, lahko matična država zahteva oblikovanje ločene obračunske enote za premoženje in obveznosti.

Člen 1716

Predpisani lastni viri sredstev

1. Matična država članica zagotovi, da institucije, pri katerih je za njihove pokojninske načrte značilno, da prevzema institucija sama in ne ustanoviteljsko podjetje Ö ki upravljajo pokojninske načrte, pri katerih institucija sama – in ne ustanoviteljsko podjetje – prevzema Õ jamstvo za biometrična tveganja ali jamči za določeno rezultat uspešnost vlaganj oziroma določeno raven prejemkov, ves čas razpolagajo z dodatnim premoženjem, ki presega zavarovalno-tehnične rezervacije in služi kot varnostni element. Obseg teh sredstev se ravna po vrsti tveganja in osnovnem premoženju glede na skupni obseg upravljanih načrtov. To premoženje je prosto vseh predvidljivih obveznosti in služi kot varnostni kapital za izenačitev odstopanj med pričakovanimi in dejanskimi stroški in dobički.

ê 2009/138/ES člen 303(1)

2. Za izračunavanje najmanjšega zneska dodatnega premoženja se uporabljajo predpisi pravila, določenia v členih 17a do 17d17, 18 in 19.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

3. Vendar pa odstavek 1 ne preprečuje državam članicam, da od institucij, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, ne bi zahtevale razpolaganja s predpisanimi lastnimi viri sredstev ali določitve podrobnejših predpisov pravil, kolikor so tai opravičljivai z vidika preudarnosti Ö skrbnega in varnega poslovanja Õ .

ê 2009/138/ES člen 303(2) (prilagojeno)

ð novo

Člen 17a 17

Razpoložljivi minimalni kapital

1. Vsaka država Države članice od vsake institucije iz člena 1716(1), ki se nahajajonahaja na njihovih ozemljih njenem ozemlju zahtevajo, da ima ves čas ustrezni razpoložljivi minimalni kapital glede na njeno celotno poslovno dejavnost, ki je najmanj enak zahtevam v tej direktivi.

2. Razpoložljivi minimalni kapital je sestavljen iz sredstev institucije, prostih vseh predvidljivih obveznosti, z odštetimi vsemi neopredmetenimi postavkami, vključujoč:

              (a) vplačan osnovni kapital ali v primeru institucije v obliki družbe za vzajemno zavarovanje, dejanski ustanovni kapital in sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

         (i) akt o ustanovitvi družbe in statut morata določati, da je plačila članom Ö družbe za vzajemno zavarovanje Õ iz teh računov možno opraviti le tedaj, ko to ne povzroči, da razpoložljivi minimalni kapital pade pod zahtevano raven, ali po prenehanju družbe za vzajemno zavarovanje, ko so poravnani vsi drugi dolgovi podjetja družbe;

         (ii) akt o ustanovitvi družbe in statut morata določati, da je treba glede vseh plačil iz točke (i), ki se opravijo v namene, ki ne vključujejo posameznega prenehanja članstva v družbi za vzajemno zavarovanje, pristojne organe obvestiti najmanj en mesec vnaprej, ti pa lahko v tem obdobju prepovejo plačilo; in

         (iii) ustrezne določbe akta o ustanovitvi družbe in statuta je mogoče spremeniti šele potem, ko so pristojni organi izjavili, da ne nasprotujejo spremembi, brez poseganja v merila, navedena v Ö točkah Õ (i) in (ii);

              (b) rezerve (obvezne in proste), ki ne ustrezajo prevzetim obveznostim iz zavarovalnih pogodb;

              (c) preneseni dobiček, po odbitku dividend, ki jih je treba plačati; in

              (d) če je dovoljeno po nacionalnem pravu, rezerve iz dobička, ki se pojavljajo v bilanci stanja, če se lahko uporabijo za kritje izgub, ki se lahko pojavijo, ali če niso na voljo za razdelitev članom in upravičencem.

Razpoložljivi minimalni kapital se zmanjša za znesek lastnih delnic, ki so v neposredni lasti institucije.

3. Države članice lahko zagotovijo, da razpoložljivi minimalni kapital lahko predstavlja(-jo) zajema tudi:

              (a) kumulativni prednostni delniški kapital in podrejen dolžniški kapital do 50 % vrednosti razpoložljivega minimalnega kapitala ali zahtevanega minimalnega kapitala, glede na manjšo vrednost, od tega največ 25 % predstavljajo podrejeni dolgovi s fiksno dospelostjo ali kumulativni prednostni osnovni kapital za določen čas, če obstajajo zavezujoči sporazumi, na podlagi katerih se ob stečaju ali likvidaciji institucije podrejeni dolžniški kapital ali prednostni delniški kapital uvrsti za terjatve vseh drugih upnikov in se ne poplača, dokler vsi drugi takrat zapadli dolgovi niso poravnani;

              (b) vrednostne papirje brez določenega datuma dospelosti in druge instrumente, vključno s kumulativnimi prednostnimi delnicami, razen tistih iz točke (a), do 50 % razpoložljivega ali zahtevanega minimalnega kapitala, glede na manjšo vrednost, za skupni obseg takšnih vrednostnih papirjev in podrejenega dolžniškega kapitala iz točke (a), če izpolnjujejo naslednje:

         (i) ne smejo biti poplačani na pobudo prinosnika ali brez predhodne odobritve pristojnega organa;

         (ii) pogodba o izdaji instituciji omogoča, da odloži plačilo obresti posojila;

         (iii) terjatve posojilodajalca do institucije so v celoti uvrščene za terjatvami vseh nepodrejenih upnikov;

         (iv) listine, ki urejajo izdajo vrednostnih papirjev, določajo sposobnost absorpcije izgube dolga in neplačanih obresti, istočasno pa omogočajo, da institucija lahko nadaljuje poslovanje; in

         (v) upoštevajo se le v celoti plačani zneski.

              Za namene točke (a) podrejeni dolžniški kapital izpolnjuje tudi naslednje pogoje:

         (i) upoštevajo se le v celoti vplačana sredstva;

         (ii) za posojila z določenim rokom zapadlosti je prvotna zapadlost najmanj pet let. Najpozneje eno leto pred datumom odplačila institucija pristojnim organom v potrditev predloži načrt, iz katerega je razvidno, kako se bo razpoložljivi minimalni kapital ohranil ali privedel na zahtevano raven ð ob ï zapadlosti, razen če se obseg, v katerem se posojilo lahko razvrsti kot sestavni del razpoložljivega minimalnega kapitala, postopno zmanjšuje v obdobju najmanj petih let pred datumom odplačila. Pristojni organi lahko dovolijo predčasno odplačilo takšnih posojil, če institucija, ki jih je izdala, predloži vlogo in njen razpoložljivi minimalni kapital ne pade pod zahtevano raven;

         (iii) posojila, katerih rok zapadlosti ni določen, so odplačljiva le s petletnim odpovednim rokom, razen če ne predstavljajo več sestavine razpoložljivega minimalnega kapitala ali se za predčasno odplačilo posebej ne zahteva predhodna privolitev pristojnih organov. V takšnem primeru institucija obvesti pristojne organe najmanj šest mesecev pred datumom nameravanega poplačila ter pri tem navede razpoložljivi in zahtevani minimalni kapital pred odplačilom in po njem. Pristojni organi dovolijo odplačilo le, če razpoložljivi minimalni kapital institucije ne pade pod zahtevano raven;

         (iv) posojilna pogodba ne vsebuje klavzule o tem, da bo v določenih okoliščinah, razen pri prenehanju institucije, dolg postal odplačljiv pred dogovorjenimi datumi za odplačilo; in

         (v) posojilno pogodbo je mogoče spremeniti šele potem, ko pristojni organi izjavijo, da ne nasprotujejo spremembi;

4. Na zahtevo, ki jo podprto z dokazi institucija institucija podpre z dokazi in predloži pristojnemu organu matične države članice, in s soglasjem tega pristojnega organa, lahko razpoložljivi minimalni kapital predstavlja(-jo) zajema tudi:

              (a) kadar se zillmerising ne uporablja ali če se uporablja in je manjši od obremenitve za nabavne stroške, vključene v premiji, razlika med ne-zillmerizirano ali delno zillmerizirano matematično rezervacijo in matematično rezervacijo, zillmerizirano po stopnji, enaki obremenitvi za nabavne stroške, vključene v premijo;

              (b) skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če takšne skrite rezerve nimajo značaja izjeme;

              (c) ena polovica neplačanega osnovnega kapitala ali ustanovnega kapitala, potem ko vplačani del doseže 25 % navedenega osnovnega kapitala ali sklada ð ustanovnega kapitala ï , do 50 % razpoložljivega ali zahtevanega minimalnega kapitala, glede na manjšo vrednost.

Številka iz točke (a) ne sme presegati 3,5 % vsote razlike med ustreznimi glavnicami dejavnosti življenjskega zavarovanja ter poklicnega življenjskega zavarovanja in matematičnimi rezervacijami za vse police, za katere je možno zillmeriziranje. Razlika se zmanjša za znesek neamortiziranih nabavnih stroškov, knjiženih kot aktiva.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

5. Komisija lahko za odstavke 2 do 4 sprejme izvedbene ukrepe, da upošteva razvoj, ki upravičuje tehnične prilagoditve elementov, primernih za razpoložljivi minimalni kapital.

Ti ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21b.

ê 2009/138/ES člen 303(2) (prilagojeno)

ð novo

Člen 17b18

Zahtevani minimalni kapital

1. Ob upoštevanju člena 17c se  zZahtevani minimalni kapital se določi, kakor je opredeljeno v odstavkih 2 do 6 v skladu s prevzetimi obveznostmi.

2. Zahtevani minimalni kapital je enak vsoti naslednjih dveh rezultatov:

              (a) prvi rezultat:

              4 %-odstotni delež matematičnih rezervacij, ki se nanašajo na neposredno poslovanje in sprejete obveznosti pozavarovanja brez odbitkov prenosov pozavarovanja, se pomnoži z razmerjem, ki ne sme biti nižje manjše od 85 %, celotnih matematičnih rezervacij brez prenosov pozavarovanja za zadnje poslovno leto do bruto celotnih matematičnih rezervacij;

              (b) drugi rezultat:

              za police, na katerih rizični kapital ni negativna številka, se 0,3 %-odstotni delež takšnega kapitala, ki ga sklene institucija, pomnoži z razmerjem, ki ne sme biti nižje manjše od 50 %, celotnega rizičnega kapitala za zadnje poslovno leto, zadržanega kot obveznost institucije po prenosih pozavarovanja in retrocesijah do celotnega ogroženega ð rizičnega ï kapitala brez prenosov pozavarovanja.

              Za začasna zavarovanja za primer smrti z najdaljšo dobo treh let znaša delež 0,1 %. Za takšna zavarovanja z dobo od treh do petih let znaša delež 0,15 %.

3. Za dodatna zavarovanja iz člena 2(3)(a)(iii) Direktivea 2009/138/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) je zahtevani minimalni kapital enak zahtevanemu minimalnemu kapitalu za institucije, kakor je opredeljeno v členu 17d 19.

4. Za zavarovanja s kapitalizacijo iz člena 2(3)(b)(ii) Direktive 2009/138/ES je zahtevani minimalni kapital enak 4 %-odstotnemu deležu matematičnih rezervacij, izračunanih v skladu z odstavkom 2(a).

5. Za posle iz člena 2(3)(b)(i) Direktive 2009/138/ES] je zahtevani minimalni kapital enak 1 % njihovih sredstev.

6. Za zavarovanja, zajeta v členu 2(3)(a)(i) in (ii) Direktive 2009/138/ES in vezana na enote investicijskih skladov, ter za posle iz člena 2(3)(b)(iii), (iv) in (v) Direktive 2009/138/ES je zahtevani minimalni kapital enak vsoti naslednjega:

              (a) če institucija prevzema naložbeno tveganje, 4 %-odstotni delež zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunan v skladu z odstavkom 2(a);

              (b) če institucija ne prevzema naložbenega tveganja, ampak se porazdelitev za kritje stroškov upravljanja določi za obdobje, daljše od petih let, 1 %-odstotni delež zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunan v skladu z odstavkom 2(a);

              (c) če institucija ne prevzema naložbenega tveganja in porazdelitev za kritje stroškov upravljanja ni določena za obdobje, daljše od petih let, znesek, enak 25 % čistih stroškov upravljanja, ki se nanašajo na takšen posel v zadnjemga poslovnemga letua;

              (d) če institucija prevzema nevarnost smrti, 0,3 %-odstotni delež rizičnega kapitala, izračunan v skladu z odstavkom 2(b).

ê 2009/138/ES člen 303(2)

Člen 17c

Zajamčeni kapital

1. Države članice lahko zagotovijo, da ena tretjina zahtevanega minimalnega kapitala iz člena 17b oblikuje zajamčeni kapital. Ta kapital sestavljajo postavke iz člena 17a(2) in (3) ter, s soglasjem pristojnega organa matične države članice, člena 17a(4)(b).

2. Zajamčeni kapital ne sme biti nižji kot 3 milijone EUR. Pri družbah za vzajemno zavarovanje in družbah, ki delujejo po načelu vzajemnosti, lahko vsaka država članica poskrbi za zmanjšanje minimalnega zajamčenega kapitala za 25 %.

ê 2009/138/ES člen 303(2) (prilagojeno)

ð novo

Člen 17d 19

Zahtevani minimalni kapital za namene člena 17b18(3)

1. Zahtevani minimalni kapital se določi bodisi na podlagi letnega zneska premij ali prispevkov bodisi povprečnih zahtevkov na izplačilo odškodnin za pretekla tri poslovna leta.

2. Višina zahtevanega minimalnega kapitala je enaka višjemu od dveh rezultatov iz odstavkov 3 in 4.

3. Premijska osnova se izračuna s kosmatimi obračunanimi zavarovalnimi premijami ali prispevki, kakor so izračunani spodaj, ali s kosmatimi prihodki od zavarovalnih premij ali prispevki, glede na to, kaj je višje.

Premije ali prispevki (vključno z dajatvami, dodanimi premijam ali prispevkom), ki se dolgujejo za vse neposredne posle v preteklem poslovnem letu, se združijo seštejejo.

Tej vsoti se nato doda znesek premij, prejetih za celotno pozavarovanje v preteklem poslovnem letu.

Od te vsote se nato odšteje skupni znesek premij ali prispevkov, ukinjenih v preteklem poslovnem letu, ter skupni znesek davkov in dajatev, ki veljajo za premije ali prispevke, sestavljajoč skupno vsoto.

Tako dobljeni znesek se razdeli na dva dela, prvi do vrednosti 50 milijonov EUR, drugi pa za preostalo vrednost; 18 % prvega dela in 16 % drugega dela se izračuna in sešteje.

Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta skupaj obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora institucija nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje manjše od 50 %.

4. Škodna osnova se izračuna takole:

Zneski obračunanih škod, plačanih v zvezi z neposrednimi posli (brez odštetja terjatev, ki bremenijo pozavarovatelje in retrocesionarje) v obdobjih iz odstavka 1, se združijo seštejejo.

Tej vsoti se doda znesek obračunanih škod v zvezi s pozavarovanji in retrocesijami, prejetimi v istih obdobjih, in znesek ð neporavnanih ï škodnih rezervacij, ugotovljenih ob koncu preteklega poslovnega leta za neposredno poslovanje in tudiza sprejete obveznosti pozavarovanja.

Od te vsote se odšteje znesek izterjav iz naslova izplačanih odškodnin, realiziranih v obdobjih iz odstavka 1.

Od preostale vsote se odšteje znesek ð neporavnanih ï škodnih rezervacij, ugotovljenih na začetku drugega poslovnega leta, ki je leto pred preteklim zadnjim poslovnim letom, za katero obstajajo računi, in sicer za neposredna zavarovanja in tudi sprejeta pozavarovanja.

Tretjina tako dobljenega zneska se razdeli na dva dela, prvi do vrednosti 35 milijonov EUR, drugi pa za preostalo vrednost; 26 % prvega dela in 23 % drugega dela se izračuna in sešteje.

Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta Ö skupaj Õ obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora institucija nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje manjše od 50 %.

5. Če je zahtevani minimalni kapital, izračunan v odstavkih 2, 3 indo 4, nižji od zahtevanega minimalnega kapitala v predhodnem letu, je zahtevani minimalni kapital najmanj enak zahtevanemu minimalnemu kapitalu v predhodnem letu, pomnoženempomnoženemu z razmerjem zneska ð neporavnanih ï škodnih rezervacij ob koncu preteklega poslovnega leta in zneskom ð neporavnanih ï škodnih rezervacij na začetku preteklega poslovnega leta. V teh izračunih se uporabljajo čiste škodne rezervacije brez pozavarovanja, vendar pa razmerje ne sme biti v nobenem primeru višje večje od 1.

ê 2003/41/ES  (prilagojeno)

Člen 1820

Pravila o naložbah

1. Države članice zahtevajo od institucij, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, da nalagajovlagajo v skladu s „pravilom preudarne osebe“ in zlasti v skladu z naslednjimi pravili:

              (a) premoženje se naloživloži ob kar največji koristi za člane in upravičence. V primeru morebitnih konfliktovnasprotij interesov, zagotovi institucija ali subjekt, ki upravlja njen portfelj, da se naložba izvede v izključnem interesu članov in upravičencev;

              (b) premoženje se naloži na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote.

              Premoženje, namenjeno za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, se prav tako naloži na način, ki ustreza vrsti in trajanju pričakovanih bodočih pokojnin;

              (c) premoženje se pretežno naloži na urejenih Ö organiziranih Õ trgih. Nalaganje (naložbe)Naložbe v premoženje, s katerim ni dovoljeno trgovati na urejenih Ö organiziranih Õ finančnih trgih, je treba v vsakem primeru zadržatiomejiti na preudarnio ravnien;

              (d) naložbe v izvedene finančne instrumente so dopustne le pod pogojem, da prispevajo k zmanjšanju naložbenih tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje portfelja. Vrednotiti jih je treba po načelu preudarnosti ob upoštevanju osnovne vrednosti in jih vključiti v vrednotenje premoženja institucije. Institucija se izogiba tudi pretirani izpostavljenosti tveganjem napramnasproti eni sami nasprotni stranki in drugim izvedenim poslom;

              (e) naložbe morajo biti primerno razpršene na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na določeno imetjepremoženje, izdajatelja ali skupino podjetij in kopičenje tveganj v portfelju kot celoti.

              Naložbe v premoženje, ki ga izda isti izdajatelj ali izdajatelji, ki pripadajo isti skupini, ne smejo izpostaviti institucije pretirani koncentraciji tveganj;

              (f) naložbe v ustanoviteljsko podjetje ne smejo znašati več kot 5 % skupnega portfelja, če pa pripada ustanoviteljsko podjetje skupini, vlaganja v podjetja, ki pripadajo isti skupini kot ustanoviteljsko podjetje, ne smejo znašati več kot 10 % portfelja.

              Če institucijo financira več podjetij, se vlaganja v ta ustanoviteljska podjetja izvede preudarno in pri tem upošteva primerno diverzifikacijo.

Države članice lahko sklenejo, da za vlaganja v državne obveznice ne bodo uporabljale zahtev iz točk (e) in (f).

ê 2013/14/EU člen 1

1a2. Države članice zagotovijo, da pristojni organi ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti nadziranih institucij spremljajo ustreznost njihovih postopkov za ocenjevanje kreditnega tveganja, ocenijo uporabo sklicev na bonitetne ocene, izdane s strani ki jih izdajo bonitetneih agencije, opredeljenihe v členu 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah[47], v njihovih naložbenih politikah in po potrebi spodbujajo k ublažitvi vpliva teh sklicev, zato da se zmanjša izključno in sistematično zanašanje na take bonitetne ocene.

ê 2003/41/ES

23. Matična država članica instituciji prepove najemanje posojil ali delovanje v vlogi poroka v imenu tretjih strank oseb. Vendar pa lahko države članice institucijam dovolijo, da se v določenem obsegu zadolžijo, vendar le za namene likvidnosti in za omejeno dobo.

34. Države članice od institucij, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, ne zahtevajo naložb v določene kategorije premoženja.

45. Brez poseganja v člen 12 32, države članice ne pogojujejo naložbenih odločitev institucije, ki se nahaja na njihovem ozemlju, ali njenega naložbenega upravitelja s kakršno koli predhodno odobritvijo ali zahtevo po sistematičnem obveščanju.

ê 2003/41/ES  (prilagojeno)

ð novo

56. V skladu z določbami odstavkov 1 do 4 5 lahko države članice za institucije, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, določijo bolj podrobna pravila, vključno s količinskimikvantitativnimi pravili, pod pogojem, da so preudarno utemeljena, z namenom zajeti in sicer, da se zajame celoten obseg pokojninskih načrtov, ki jih upravljajo te institucije.

Zlasti lahko države članice uporabijo naložbene določbe, ki so podobne določbam Direktive 2002/83/ES.

Vendar pa države članice institucijam ne smejo preprečevati, da:

              (a) do 70 % premoženja za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij ali celotnega portfelja načrtov, pri katerih nosijo člani naložbena tveganja, vnaložijo v delnice, prenosljive vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, in podjetniške obveznice, s katerimi se lahko trguje na urejenih Ö organiziranih Õ trgih, ð v večstranskih sistemih trgovanja ali organiziranih trgovalnih sistemih ï, in odločati o sorazmernem ponderju teh vrednostnih papirjev v njihovem naložbenem portfelju. Če je to opravičljivo iz razlogov preudarnosti, pa lahko države članice določijo nižjo mejo za institucije, ki zagotavljajo pokojninske proizvode z dolgoročnim jamstvom obrestne mere, nosijo naložbeno tveganje in same zagotavljajo jamstvo;

              (b) do 30 % premoženja za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij vnaložijo v sredstva, nominirana v drugih valutah, in ne tistih, v katerih so izražene obveznosti;

(c) vnalagajo v tvegane kapitalske trge ð instrumente z dolgoročno ekonomsko perspektivo, s katerimi se ne trguje na organiziranih trgih, v večstranskih sistemih trgovanja ali organiziranih trgovalnih sistemih ï.

67. Odstavek 56 ne izključuje pravice držav članic, da lahko tudi v posameznem primeru zahtevajo uporabo strožjih naložbenih pravil za institucije, ki  se nahajajo ð so pooblaščene ali registrirane ï na njihovem ozemlju, če so preudarno utemeljena, zlasti v lučiglede na obveznosti, prevzetih s strani ki jih je institucijae prevzela.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

7. V primeru opravljanja dejavnosti na tujih trgih v smislu člena 20 lahko pristojni organi vsake gostiteljske države članice zahtevajo, da se pravila iz drugega odstavka uporabljajo za institucije v matični državi članici. V takšnem primeru se ta pravila uporabljajo le za tisti del premoženja institucije, ki ustreza dejavnostim, izvajanim v posamezni gostiteljski državi članici. Poleg tega pa se uporabljajo le tedaj, če se za institucije na ozemlju gostiteljske države članice uporabljajo enaka ali strožja pravila.

Pravila iz prvega pododstavka zajemajo naslednje:

            (a) institucija ne naloži več kot 30 % tega premoženja v delnice, druge vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, in dolžniške vrednostne papirje, s katerimi ni dovoljeno trgovati na urejenem trgu, ali institucija vloži najmanj 70 % tega premoženja v delnice, druge vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, in dolžniške vrednostne papirje, s katerimi je dovoljeno trgovati na urejenem trgu;

            (b) institucija ne naloži več kot 5 % tega premoženja v delnice in druge vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, obveznice, dolžniške vrednostne papirje ter druge denarne in kapitalsko-tržne instrumente, ki jih izda isto podjetje, in ne več kot 10 % tega premoženja v delnice in druge vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, obveznice, dolžniške vrednostne papirje ter druge denarne in kapitalsko-tržne instrumente podjetij, ki pripadajo eni sami skupini;

            (c) institucija ne naloži več kot 30 % tega premoženja v sredstva, denominirana v drugih valutah, in ne tistih, v katerih so izražene obveznosti.

Da bi ravnala v skladu s temi zahtevami, lahko matična država članica zahteva ločeno obračunsko enoto za premoženje.

ò novo

8. Pristojni organi gostiteljske države članice institucije, ki opravlja čezmejne dejavnosti v smislu člena 12, ne določijo dodatnih naložbenih pravil poleg pravil iz odstavkov 1 do 6 za tisti del premoženja, ki pokriva zavarovalno-tehnične rezervacije za čezmejne dejavnosti.

Naslov III

POGOJI, KI UREJAJO OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI

POGLAVJE 1

Sistem upravljanja

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 21

Odgovornost upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov

1. Države članice zagotovijo, da ima upravni, upravljalni ali nadzorni organ institucije po nacionalnem pravu končno odgovornost za skladnost zadevne institucije z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi na podlagi te direktive.

2. Ta direktiva ne posega v vlogo socialnih partnerjev pri upravljanju institucije.

Člen 22

Splošne zahteve glede upravljanja

1. Države članice zahtevajo od vseh institucij, da uvedejo učinkovit sistem upravljanja, ki zagotavlja dobro in preudarno upravljanje njihovih dejavnosti. Navedeni sistem vključuje ustrezno pregledno organizacijsko strukturo z jasno dodelitvijo in ustrezno ločitvijo odgovornosti ter učinkovit sistem za zagotovitev prenosa informacij. Sistem upravljanja je predmet rednega notranjega pregleda.

2. Sistem upravljanja iz odstavka 1 je sorazmeren z naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti institucije.

3. Države članice zagotovijo, da upravni, upravljalni ali nadzorni organ institucije sprejme pisna pravila v zvezi z obvladovanjem tveganj, notranjo revizijo in, če je primerno, aktuarji in zunanjim izvajanjem ter da ta organ zagotavlja, da se navedena pravila izvajajo. Navedena pravila se pregledajo enkrat letno in se prilagodijo morebitnim znatnim spremembam zadevnega sistema ali področja.

4. Države članice zagotovijo, da institucije uvedejo učinkovit sistem notranjega nadzora. Ta sistem vsebuje upravne in računovodske postopke, okvir notranjega nadzora ter ustrezno ureditev poročanja na vseh ravneh institucije.

5. Države članice zagotovijo, da institucije sprejmejo razumne ukrepe za zagotovitev stalnega in rednega izvajanja dejavnosti, vključno z izdelavo načrtov za neprekinjeno poslovanje. Institucija v ta namen uporabi ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.

6. Države članice od institucij zahtevajo, da zaposlijo vsaj dve osebi, ki dejansko vodita institucijo.

Člen 23

Zahteve glede sposobnosti in primernosti upravljanja

1. Države članice od institucij zahtevajo, da zagotovijo, da vse osebe, ki dejansko vodijo institucijo ali imajo druge ključne funkcije, pri izvajanju svojih nalog ves čas izpolnjujejo naslednje zahteve:

(d) njihove poklicne kvalifikacije, znanje in izkušnje so ustrezni za dobro in preudarno upravljanje institucije in za primerno izvajanje njihovih ključnih funkcij (zahteva glede sposobnosti); in

(e) so osebe dobrega ugleda in imajo integriteto (primernost).

2. Države članice poskrbijo za vzpostavitev učinkovitih postopkov in rednih pregledov, s pomočjo katerih lahko pristojni organi ocenijo, ali osebe, ki dejansko vodijo institucijo ali imajo druge ključne funkcije, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1.

3. Če država članica od svojih državljanov zahteva dokazilo o dobrem ugledu, dokazilo, da v preteklosti niso bili v stečaju, ali obe dokazili, ta država članica kot zadosten dokaz glede državljanov drugih držav članic sprejme predložitev izpiska iz sodnega registra druge države članice, ali če država članica nima sodnega registra, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v matični državi članici ali v državi članici, katere državljan je zadevna oseba, in ki dokazuje, da so te zahteve izpolnjene.

4. Če matična država članica ali država članica, katere državljan je zadevna oseba, ne izdaja enakovrednega dokumenta iz odstavka 3, lahko državljan druge države članice namesto tega poda izjavo pod prisego.

Vendar lahko v državah članicah, ki nimajo določb glede izjav pod prisego, državljan zadevne druge države članice poda slovesno izjavo pred pristojnim sodnim ali upravnim organom v matični državi članici ali v državi članici, iz katere prihaja, ali pred notarjem ene teh držav članic.

Tak organ ali notar izda potrdilo, s katerim potrjuje pristnost izjave pod prisego ali slovesne izjave.

5. Tudi dokazilo iz odstavka 3, da oseba v preteklosti ni bila v stečaju, se lahko predloži v obliki izjave državljana zadevne druge države članice pred pristojnim sodnim organom ali strokovno ali trgovinsko zbornico zadevne druge države članice.

6. Dokumenti in potrdila iz odstavkov 3, 4 in 5, se predložijo najpozneje v treh mesecih od njihove izdaje.

7. Države članice določijo organe in telesa, pristojne za izdajanje dokumentov iz odstavkov 3, 4 in 5, ter o tem takoj obvestijo druge države članice in Komisijo.

Države članice obvestijo druge države članice in Komisijo tudi o organih ali telesih, ki jim je treba predložiti dokumente iz odstavkov 3 do 5 kot podlago vlogi za opravljanje dejavnosti iz člena 12 na ozemlju navedene države članice.

Člen 24

Politika prejemkov

1. Države članice od institucij zahtevajo, da vodijo premišljeno politiko prejemkov za tiste osebe, ki dejansko vodijo institucijo, in sicer na način, ki ustreza njihovi velikosti, notranji organizaciji ter naravi, obsegu in kompleksnosti njihovih dejavnosti.

2. Institucije javnosti razkrijejo informacije o politiki prejemkov, razen če ni drugače določeno v zakonih in drugih predpisih, ki prenašajo Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta.[48]

3. Komisijo se pooblasti za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 77, v katerem določi:

(f) zahtevane elemente politik prejemkov, ki jih morajo institucije uporabljati na podlagi naslednjih načel:

– politika prejemkov se določi, izvaja in vzdržuje v skladu z dejavnostmi in strategijo obvladovanja tveganj institucije, njenim profilom tveganj, cilji, praksami obvladovanja tveganj ter dolgoročnimi interesi in uspešnostjo institucije kot celote;

– politika prejemkov vključuje sorazmerne ukrepe, namenjene preprečevanju nasprotja interesov;

– politika prejemkov spodbuja trdno in učinkovito obvladovanje tveganj ter ne spodbuja prevzemanja tveganja, ki presega meje dovoljenega tveganja institucije;

– politika prejemkov se uporablja za institucijo in za osebe, ki izvajajo ključne funkcije institucije ali katere koli druge dejavnosti, vključno s ključnimi funkcijami ali katerimi koli drugimi dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje ali nadaljnje oddanimi v zunanje podizvajanje;

– politika prejemkov vsebuje določbe, ki se nanašajo na naloge in uspešnost upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa institucije, na osebe, ki dejansko vodijo institucijo ali imajo ključne funkcije, in na druge kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti imajo pomemben učinek na profil tveganja institucije;

– upravni, upravljalni ali nadzorni organ institucije določi splošna načela politike prejemkov za tiste kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti imajo pomemben učinek na profil tveganja institucije, in je odgovoren za nadzor njenega izvajanja;

– upravni, upravljalni ali nadzorni organ institucije je odgovoren za izvajanje politike prejemkov, ki podpira trdno, preudarno in učinkovito upravljanje institucije;

– uvede se jasno, pregledno in učinkovito upravljanje, kar zadeva prejemke in nadzor nad njimi.

(g) ustrezno pogostost, specifične postopke in vsebino javnega razkritja politike prejemkov.

Oddelek 2

Službe

Člen 25

Splošne določbe

1. Države članice od institucij zahtevajo, da uvedejo službo obvladovanja tveganj, službo notranje revizije in po potrebi aktuarsko službo. S poročanjem, ki bo zajelo vse ključne funkcije, se bo zagotovila sposobnost služb za posamezno ključno funkcijo, da svoje naloge opravljajo učinkovito, objektivno, pošteno in neodvisno.

2. Institucije lahko dovolijo, da ena oseba ali organizacijska enota opravlja več kot eno ključno funkcijo. Vendar se funkcija obvladovanja tveganj ne dodeli isti osebi ali organizacijski enoti, kot opravlja funkcije notranje revizije.

3. Brez poseganja v vlogo socialnih partnerjev v splošnem upravljanju institucij, oseba ali organizacijska enota, ki opravlja ključno funkcijo, ni ista kot oseba ali organizacijska enota, ki opravlja podobno ključno funkcijo v ustanoviteljskem podjetju. Pristojni organ lahko na podlagi utemeljenega zahtevka institucije odobri izjemo od te omejitve ob upoštevanju velikosti, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti institucije.

4. Oseba, ki opravlja ključno funkcijo, o kakršnih koli večjih težavah na področju pristojnosti te osebe takoj poroča upravnemu, upravljalnemu ali nadzornemu organu institucije.

5. Vse ugotovitve in priporočila glede funkcij obvladovanja tveganj, notranje revizije ali po potrebi aktuarskih funkcij se poročajo upravnemu, upravljalnemu ali nadzornemu organu institucije, ki odloči o potrebnih ukrepih.

6. Službe obvladovanja tveganj, notranje revizije ali po potrebi aktuarske službe obvestijo pristojni organ institucije, če upravni, upravljalni ali nadzorni organ institucije ne sprejme ustreznih in pravočasnih popravnih ukrepov:

(h) če je oseba ali organizacijska enota, ki opravlja ključno funkcijo, odkrila obstoj tveganja, da institucija najverjetneje ne bo izpolnila pomembnih zakonskih zahtev, in je o tem poročala upravnemu, upravljalnemu ali nadzornemu organu institucije;

(i) če je oseba ali organizacijska enota, ki opravlja ključno funkcijo, v okviru ključne funkcije te osebe ali organizacijske enote opazila pomembno kršenje zakonodaje ali predpisov, ki se uporabljajo za institucijo in njene dejavnosti, in je o tem poročala upravnemu, upravljalnemu ali nadzornemu organu institucije.

7. Države članice zagotovijo pravno varstvo oseb, ki obveščajo pristojni organ v skladu z odstavkom 6.

Člen 26

Sistem in funkcija obvladovanja tveganj

1. Države članice od institucij zahtevajo, da uvedejo učinkovit sistem obvladovanja tveganj, ki vsebuje strategije, procese in postopke poročanja, ki so potrebni za redno odkrivanje, merjenje, spremljanje, upravljanje in poročanje tveganj na posamezni in skupni ravni, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene, ter njihovih medsebojnih odvisnosti.

Takšen sistem obvladovanja tveganj mora biti dobro integriran v organizacijsko strukturo in postopke odločanja institucije.

2. Sistem obvladovanja tveganj – sorazmerno z velikostjo, notranjo ogranizacijo ter naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti institucij – zajema tveganja, ki se lahko pojavijo v instituciji ali podjetju, ki so mu bile naloge ali dejavnosti oddane v zunanje izvajanje, vsaj na naslednjih področjih:

(j) sklepanje zavarovanj in oblikovanje rezervacij;

(k) upravljanje sredstev – obveznosti;

(l) naložbe, zlasti izvedeni finančni instrumenti in podobne obveznosti;

(m) likvidnost in upravljanje tveganja koncentracije;

(n) upravljanje operativnega tveganja;

(o) zavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj.

3. V primerih, ko v skladu s pogoji pokojninskega načrta tveganja nosijo člani in upravičenci, sistem obvladovanja tveganj navedena tveganja obravnava tudi z vidika članov in upravičencev.

4. Institucije zagotovijo funkcijo obvladovanja tveganj, ki je strukturirana na način, ki omogoča izvajanje sistema obvladovanja tveganj.

Člen 27

Funkcija notranje revizije

1. Države članice od institucij zahtevajo, da zagotovijo učinkovito funkcijo notranje revizije. Funkcija notranje revizije ocenjuje ustreznost in učinkovitost sistemov notranjega nadzora in drugih elementov sistema upravljanja iz členov 21 do 24, vključno z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.

2. Države članice od institucij zahtevajo, da imenujejo vsaj eno neodvisno osebo znotraj ali zunaj institucije, ki je odgovorna za notranjo revizijo. Razen odgovornosti za izračun in overitev iz člena 14(4) navedena oseba ne prevzema obveznosti za ključne funkcije, razen funkcij iz tega člena.

3. Ugotovitve in priporočila funkcije notranje revizije se poročajo upravnemu, upravljalnemu ali nadzornemu organu institucije. Upravni, upravljalni ali nadzorni organ institucije določi, kakšne ukrepe je treba sprejeti v zvezi z vsako ugotovitvijo in priporočilom, ter zagotovi, da se navedeni ukrepi izvedejo.

Člen 28

Aktuarska funkcija

1. Države članice od institucij zahtevajo, da za primere, ko člani in upravičenci ne nosijo vseh tveganj, zagotovijo učinkovito aktuarsko funkcijo, ki:

(p) koordinira in nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(q) oceni ustreznost uporabljenih metodologij in osnovnih modelov kot tudi predpostavk, upoštevanih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(r) oceni ustreznost in kakovost podatkov, uporabljenih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(s) primerja najboljše ocene z izkušnjami;

(t) obvešča upravni, upravljalni ali nadzorni organ institucije o zanesljivosti in ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(u) poda mnenje o splošni politiki sklepanja zavarovanj, če ima institucija tako politiko;

(v) poda mnenje o ustreznosti ureditve zavarovanja, če ima institucija tako ureditev; in

(w) prispeva k učinkovitemu izvajanju sistema obvladovanja tveganj.

2. Države članice od institucij zahtevajo, da imenujejo vsaj eno neodvisno osebo znotraj ali zunaj institucije, ki je odgovorna za aktuarsko funkcijo.

Oddelek 3

Dokumenti glede upravljanja

Člen 29

Ocena tveganj za pokojnine

1. Države članice od institucij – sorazmerno z velikostjo, notranjo ogranizacijo ter naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti institucij – zahtevajo, da v okviru svojih sistemov obvladovanja tveganj izvedejo lastno vrednotenje tveganj in izdelajo oceno tveganj za pokojnine, da dokumentirajo to vrednotenje.

Ocena tveganj za pokojnine se izvaja redno in takoj po vsaki znatni spremembi profila tveganj institucije ali pokojninskega načrta.

2. Ocena tveganj za pokojnine iz odstavka 1 zajema:

(x) učinkovitosti sistema obvladovanja tveganj;

(y) skupne potrebe institucije po financiranju;

(z) sposobnost izpolnjevanja zahtev v zvezi z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami iz člena 14;

(aa) kvalitativno oceno meje škodljivih odstopanj kot del izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z nacionalnim pravom;

(bb) opis pokojnin ali kopičenja kapitala;

(cc) kvalitativno oceno podpore ustanoviteljskih podjetij, do katere lahko institucija dostopa;

(dd) kvalitativno oceno operativnih tveganj za vse pokojninske načrte institucije;

(ee) kvalitativno oceno novih ali nastajajočih tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, rabo virov in okoljem.

3. Institucije za namene odstavka 2 vzpostavijo metode za identifikacijo in vrednotenje tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju. Navedene metode so sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, neločljivo povezanih z njihovimi dejavnostmi. Ocena vsebuje opis metod.

4. Ocena tveganj za pokojnine je sestavni del poslovne strategije in se upošteva pri strateških odločitvah institucije.

Člen 30

Delegirani akt za oceno tveganj za pokojnine

Komisijo se pooblasti za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 77, v katerem določi:

(a) elemente iz člena 29(2), ki jih je treba zajeti;

(b) metode iz člena 29(3) ob upoštevanju identifikacije in vrednotenja tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile pokojnine izpostavljene v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju, ter

(c) pogostost izvajanja ocen tveganj za pokojnine ob upoštevanu zahtev iz člena 29(1).

Delegirani akt ne nalaga dodatnih zahtev glede financiranja, ki presegajo zahteve, določene v tej direktivi.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1031

Letni računovodski izkazi in letna poročila

Vsaka Ddržavea članicea zahtevajo, da vsaka  vse institucijea, ki se nahajajo na njenem ozemlju njihovih ozemljih , pripravijo letne računovodske izkaze in letna poročila, v katerih so upoštevani vsi pokojninski načrti, ki jih upravlja ta institucija, po potrebi pa tudi letne računovodske izkaze in letna poročila za vsak pokojninski načrt posebej. Letni računovodski izkazi in letna poročila odražajo dejansko in pošteno stanje premoženja, obveznosti in finančnega položaja institucije. Letni računovodski izkazi in informacije v poročilih so v skladu z nacionalnim pravom dosledni, izčrpni in jasno predstavljeni ter potrjeni s strani pooblaščenih oseb.

Člen 1232

Izjava o ð načelih ï naložbenei politikei

Vsaka Ddržavea članicea zagotovijo, da vseaka institucijea, ki se nahajajo na njenem ozemlju njihovih ozemljih, pripravijo in najmanj vsaka tri leta revidirajo pisno izjavo o načelih naložbene politike. Navedeno iIzjavo je treba po vsaki ð znatni ï spremembi v naložbenei politikei brez odlašanja ustrezno spremeniti. Države članice zagotovijo, da vsebuje izjava vsaj takšne informacije, kot so metode ocenjevanja Ö merjenja Õ naložbenega tveganja, izvajani postopki obvladovanja tveganj in strateška porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje pokojninskih obveznosti.

ò novo

POGLAVJE 2

Zunanje izvajanje in upravljanje naložb

Člen 33

Zunanje izvajanje

ê 2003/41/ES člen 9(4)

1. Državea članicea lahko dovolijo ali zahtevajo, da institucije, ki se nahajajo na njenem ozemlju njihovih ozemljih, v celoti ali delno prenesejo upravljanje tehnavedenih institucij na subjekte, ki delujejo v imenu teh institucij.

ò novo

2. Države članice zagotovijo, da institucije ostanejo odgovorne za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti v okviru te direktive, kadar oddajo ključne funkcije ali katere koli druge dejavnosti v zunanje izvajanje.

3. Zunanje izvajanje ključnih funkcij ali katerih koli drugih dejavnosti ne sme potekati na način, ki bi:

(ff) poslabšal kakovost sistema upravljanja zadevne institucije;

(gg) neupravičeno povečal operativno tveganje;

(hh) zmanjšal sposobnost pristojnih organov za spremljanje, da institucija izpolnjuje svoje obveznosti;

(ii) ogrozil stalne in ustrezne storitve članom in upravičencem.

4. Institucija zagotovi pravilno delovanje dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, in sicer s postopkom izbire ponudnika storitev in sprotnim spremljanjem dejavnosti.

5. Države članice zagotovijo, da institucije, ki ključne funkcije ali katere koli druge dejavnosti oddajo v zunanje izvajanje, s ponudnikom storitev sklenejo vsaj pisni dogovor. Dogovor je pravno izvršljiv in v njem so jasno opredeljene pravice in obveznosti institucije in ponudnika storitev.

6. Države članice zagotovijo, da institucije pristojne organe pravočasno vnaprej obvestijo o oddaji ključnih funkcij ali katerih koli drugih dejavnosti v zunanje izvajanje in tudi o vsakih naknadnih znatnih spremembah v zvezi s ključnimi funkcijami ali katerimi koli drugimi dejavnostmi.

7. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila, na podlagi katerih lahko kadar koli zahtevajo, da institucije predložijo informacije v zvezi s ključnimi funkcijami in katerimi koli drugimi dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

Člen 1934

Ö Naložbeno Õ Uupravljanje in skrbništvo

ê 2011/61/EU člen 62(2) (prilagojeno)

1. Države članice ne omejujejo institucij, da za upravljanje naložbenega portfelja imenujejo upravitelje premoženja, ki imajo sedež v drugi državi članici in so za to pravilno pooblaščeni v skladu z direktivoami 85/611/EGS 2004/39/ES, Ö in direktivami Õ, 2009/65/ES, 93/22/EGS 2000/12/ES 2009/138/ES, ,2002/83/ES 2011/61/EU in 2013/36/EU, ter institucij iz člena 2(1) te direktive.

ò novo

POGLAVJE 3

Depozitar

Člen 35

Imenovanje depozitarja

1. Za vsak pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, pri katerem člani in upravičenci nosijo celotno naložbeno tveganje, matična država članica od institucije zahteva, da imenuje enega depozitarja za varno hrambo premoženja in naloge nadzora v skladu s členoma 36 in 37.

2. Za pokojninske načrte poklicnega zavarovanja, pri katerih člani in upravičenci ne nosijo celotnega naložbenega tveganja, matična država članica od institucije lahko zahteva, da imenuje depozitarja za varno hrambo premoženja ali za varno hrambo premoženja in naloge nadzora v skladu s členoma 36 in 37.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

3. Države članice ne omejujejo institucij pri tem, da za skrbnike Ö hrambo Õ svojega premoženja imenujejo skrbnika ð depozitarja ï s sedežem v drugi državi članici in pravilno pooblaščenega za opravljanje te dejavnosti v skladu z Direktivo 93/22/EGS 2004/39/ES ali Direktivo 2000/12/ES 2013/36/EU, ali priznanega kot depozitarja v smislu Direktive 85/611/EEC 2009/65/ES.

Določba iz tega odstavka ne preprečuje matični državi članici, da ne bi predpisala obveznega imenovanja depozitarja ali skrbnika.

4. Vsaka Ddržavea članicea sprejmejo potrebne ukrepe, ki ji Ö pristojnim organom Õ omogočajo, da v skladu z lastnim nacionalnim pravom po členu 14 62 na zahtevo matične države članice institucije prepovejo prosto razpolaganje s premoženjem, ki ga hrani depozitar ali skrbnik, ki se nahaja na njihovemnjenem ozemlju.

ò novo

5. Depozitar se imenuje vsaj s pisno pogodbo. Pogodba določa prenos informacij, ki so potrebne, da lahko depozitar opravlja svoje naloge za pokojninski načrt, za katerega je bil imenovan kot depozitar, kot je določeno v tej direktivi in v drugih zadevnih zakonih in predpisih.

6. Pri opravljanju nalog iz členov 36 in 37 institucija in depozitar ravnata pošteno, pravično, profesionalno, neodvisno ter v interesu članov in upravičencev načrta.

7. Depozitar ne sme opravljati dejavnosti v zvezi z institucijo, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov med institucijo, člani in upravičenci načrta in depozitarjem samim, razen če je depozitar funkcionalno in hierarhično ločil opravljanje depozitarnih nalog od drugih potencialno nasprotnih nalog ter če se mogoča nasprotja interesov ustrezno identificirajo, upravljajo, nadzorujejo ter razkrijejo članom in upravičencem načrta.

8. Če depozitar ni imenovan, institucija poskrbi za preprečitev in reševanje morebitnih nasprotij interesov pri izvajanju nalog, ki bi jih sicer opravljal depozitar in upravitelj premoženja.

Člen 36

Varna hramba premoženja in odgovornost depozitarja

1. Če se premoženje pokojninskega načrta, ki ga sestavljajo finančni instrumenti, ki jih je mogoče hraniti, zaupa depozitarju v varno hrambo, depozitar hrani vse finančne instrumente, ki jih je mogoče zavesti na računu finančnih instrumentov, odprtem v knjigah depozitarja, in vse finančne instrumente, ki jih je mogoče fizično dostaviti depozitarju.

Depozitar v ta namen zagotovi, da so finančni instrumenti, ki jih je mogoče zavesti na računu finančnih instrumentov, ki je odprt v depozitarjevih knjigah, v skladu s pravili iz Direktive 2004/39/ES dejansko zavedeni v depozitarjevih knjigah na ločenih računih, odprtih v imenu institucije, da se lahko v vsakem trenutku jasno ugotovi, da pripadajo instituciji ali članom in upravičencem pokojninskega načrta;

2. Če premoženje pokojninskega načrta sestavlja drugo premoženje, kot premoženje iz odstavka 1, depozitar preveri, ali so institucija ali člani in upravičenci lastniki premoženja ter vodi evidenco njihovega premoženja. Preverjanje se izvede na podlagi informacij ali dokumentov, ki jih predloži institucija, ter na podlagi zunanjih dokazil, če so na voljo. Depozitar redno posodablja evidenco.

3. Države članice zagotovijo, da depozitar odgovarja instituciji ali članom in upravičencem za vse izgube, ki jih imajo slednji zaradi neupravičenega neizpolnjevanja obveznosti depozitarja ali njihovega nepravilnega izpolnjevanja.

4. Države članice zagotovijo, da na depozitarjevo odgovornost iz odstavka 3 ne vpliva dejstvo, da je na tretjo osebo prenesel celotno premoženje, ki ga ima v varni hrambi, ali njegov del.

5. Če za varno hrambo premoženja ni imenovan depozitar, se od institucije zahteva najmanj da:

(jj) zagotovi ustrezno varstvo in zaščito finančnih instrumentov;

(kk) vodi evidenco, ki ji omogoča, da kadar koli in pravočasno identificira vse premoženje;

(ll) sprejme potrebne ukrepe, da prepreči nasprotja interesov ali nezdružljivost;

(mm) na zahtevo obvesti pristojni organ o načinu hranjenja premoženja.

Člen 37

Dolžnosti nadzora

1. Depozitar, ki je imenovan za dolžnosti nadzora, opravlja naloge iz odstavkov 1 in 2 člena 36 pa tudi naslednje:

(nn) izpolnjuje navodila institucije, razen če so v nasprotju z nacionalnim pravom ali pravili institucije;

(oo) zagotovi, da se vsakršno nadomestilo za transakcije, ki vključujejo premoženje institucije ali pokojninskega načrta, izplača instituciji v običajnem roku;

(pp) zagotovi, da se prihodki iz premoženja uporabljajo v skladu s pravili institucije.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko matična država članica institucije določi druge dolžnosti nadzora, ki jih mora opravljati depozitar.

3. Če za dolžnosti nadzora ni imenovan depozitar, institucija izvaja postopke, s katerimi zagotovi, da se naloge, ki bi jih sicer nadziral depozitar, znotraj institucije pravilno opravljajo.

Naslov IV

DOLŽNOST OBVEŠČANJA POTENCIALNIH ČLANOV, ČLANOV IN UPRAVIČENCEV

POGLAVJE 1

Splošne določbe

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

Člen 11

Dolžnost obveščanja članov in upravičencev

ò novo

Člen 38

Načela

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

1. Glede na vrsto pokojninskega načrta vsaka državea članicea zagotovijo, da vsakavse institucijea, ki se nahajajo na  njihovih ozemljih njenem ozemlju, Ö potencialnim članom, članom in upravičencem Õ zagotavljajo vsaj informacije, ki so določene v ten členu Ö členih 39 do 53 in členih 55 do 58. Õ

ò novo

2. Informacije izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(qq) redno se posodabljajo;

(rr) zapisane so jasno, jedrnato in razumljivo, brez žargona in tehničnih terminov, če je namesto tega mogoče uporabiti vsakdanji jezik;

(ss) niso zavajajoče; zagotovi se dosledna uporaba besedišča in vsebine; ter

(tt) predstavljene in oblikovane so v lahko čitljivi obliki z znaki primerne velikosti za branje.

Če je izkaz pokojninskih prejemkov natisnjen ali kopiran črno-belo, se barve ne uporabljajo, če bi to lahko zmanjšalo razumljivost informacij.

Člen 39

Pogoji za pokojninski načrt

ê 2003/41/ES člen 9(f) (prilagojeno)

1. Državea članicea glede vsake vseh institucije, ki se nahajajo na njihovih ozemljih  njenem ozemlju , zagotovijo naslednje: (f) da so člani zadostno obveščeni o pogojih pokojninskega načrta, zlasti glede:

(i) (a) pravic in obveznosti stranik, udeleženih v pokojninskem načrtu;

(ii) (b) finančnih, tehničnih in drugih tveganj, povezanih s pokojninskim načrtom;

(iii) (c) vrste in porazdelitve teh tveganj.

ò novo

2. Za načrte, pri katerih člani nosijo naložbeno tveganje in ki omogočajo več kot eno možnost z različnimi naložbenimi profili, je treba člane obvestiti o pogojih glede razpoložljivih naložbenih možnosti, o standardni naložbeni možnosti in po potrebi o pravilu v pokojninskem načrtu, po katerem se za posameznega člana določi naložbena možnost, pa tudi o informacijah iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka.

ê 2003/41/ES člen 11(2) (prilagojeno)

3. Člani in upravičenci in/ali, če je to primerno, njihovi zastopniki, morajo prejeti naslednje informacije:

            (a) letne računovodske izkaze in letna poročila iz člena 10 na zahtevo in, v primeru, da je institucija odgovorna za več kot en pokojninski načrt - informacije o posameznem pokojninskem načrtu, katerega člani so;

            (b) vse pomembne informacije glede sprememb pravil pokojninskega načrta v razumnem roku.

ò novo

4. Institucije objavijo pogoje pokojninskega načrta na izbranem spletišču.

POGLAVJE 2

Izkaz pokojninskih prejemkov

Člen 40

Pogostost in spremembe

(2) Države članice od institucij zahtevajo, da za vsakega člana sestavijo dokument s ključnimi informacijami (izkaz pokojninskih prejemkov).

(3) Države članice zagotovijo, da se informacije iz izkaza pokojninskih prejemkov posodabljajo in pošljejo brezplačno vsakemu članu vsaj enkrat vsakih dvanajst mesecev.

(4) Vse vsebinske spremembe informacij v izkazu pokojninskih prejemkov v primerjavi s preteklim letom se jasno obrazložijo v spremnem dopisu.

Člen 41

Razumljivost in jezik

1.           Informacije v izkazu pokojninskih prejemkov so celovite brez napotil na dodatno dokumentacijo.

2.           Države članice zagotovijo, da je izkaz pokojninskih prejemkov na voljo v uradnem jeziku države članice, katere socialno in delovno pravo na področju poklicnega pokojninskega zavarovanja se uporablja za razmerje med ustanoviteljskim podjetjem ali institucijo na eni strani ter člani ali upravičenci na drugi.

Člen 42

Dolžina

Izkaz pokojninskih prejemkov je napisan z znaki primerne velikosti za lahko branje in ni daljši od dveh tiskanih strani na papirju formata A4.

Člen 43

Nosilec podatkov

Države članice lahko institucijam dovolijo, da izkaz pokojninskih prejemkov zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov ali prek spletišča. Članom in upravičencem se na zahtevo poleg elektronske oblike brezplačno predloži tudi papirna kopija.

Člen 44

Odgovornost

1. Države članice zagotovijo, da institucije niso civilnopravno odgovorne samo na podlagi izkaza pokojninskih prejemkov ali prevoda izkaza pokojninskih prejemkov, razen če je zavajajoč, netočen ali neskladen z ustreznimi deli pokojninskega načrta.

2. Izkaz pokojninskih prejemkov vsebuje jasno opozorilo v zvezi s tem.

Člen 45

Naslov

1.           Naslov izkaza pokojninskih prejemkov vsebuje besede „Izkaz pokojninskih prejemkov“.

2.           Neposredno pod naslovom je kratka obrazložitev namena izkaza pokojninskih prejemkov.

3.           Na vidnem mestu je naveden datum, na katerega se nanašajo informacije v izkazu pokojninskih prejemkov.

Člen 46

Osebni podatki

Izkaz pokojninskih prejemkov navaja osebne podatke člana, vključno z zakonsko določeno upokojitveno starostjo, če je primerno.

Člen 47

Identifikacija institucije

Izkaz pokojninskih prejemkov navaja identifikacijo institucije in naslednje informacije:

(5) ime institucije in njen naslov;

(6) države članice, v katerih je institucija pooblaščena ali registrirana, in ime pristojnega organa;

(7) ime ustanoviteljskega podjetja.

Člen 48

Jamstva

1. Izkaz pokojninskih prejemkov vsebuje eno od naslednjih navedb v zvezi z jamstvi v okviru pokojninskega načrta: 

(a) polno jamstvo, pri katerem institucija ali ustanoviteljsko podjetje jamči dano višino prejemkov;

(b) brez jamstva, če član nosi celotno tveganje;

(c) delno jamstvo v vseh ostalih primerih.

2. Če je jamstvo zagotovljeno, bo na kratko obrazloženo naslednje:

(a) narava jamstva,

(b) trenutna raven financiranja pridobljenih individualnih pravic člana;

(c) mehanizmi, ki varujejo pridobljene individualne pravice;

(d) mehanizmi za znižanje prejemkov, če so določeni v nacionalni zakonodaji.

Člen 49

Saldo, prispevki in stroški

1. Glede salda, prispevkov in stroškov se v izkazu pokojninskih prejemkov navedejo naslednji zneski, izraženi v valuti, ki se uporablja za pokojninski načrt:

(a) vsota stroškov, ki se odštejejo od bruto prispevkov, ki jih je v preteklih dvanajstih mesecih plačalo bodisi ustanoviteljsko podjetje, če je ustrezno, bodisi član, če pa se je član vključil v načrt manj kot pred dvanajstimi meseci, vsota stroškov, ki se odštejejo od njegovih prispevkov od vključitve;

(b) vsota prispevkov, ki jih je v preteklih dvanajstih mesecih plačal član, če pa se je član vključil v načrt manj kot pred dvanajstimi meseci, vsota njegovih prispevkov od vključitve;

(c) vsota prispevkov, ki jih je v preteklih dvanajstih mesecih plačalo ustanoviteljsko podjetje, če pa se je član vključil v načrt manj kot pred dvanajstimi meseci, vsota prispevkov, ki jih je ustanoviteljsko podjetje plačalo od vključitve člana;

(d) saldo na dan izkaza pokojninskih prejemkov, izračunan na enega od naslednjih dveh načinov, odvisno od narave pokojninskega načrta;

(i) za pokojninske načrte, ki ne določajo ciljne ravni prejemkov, skupna vsota kapitala, ki ga je zbral član, izražena tudi kot mesečna renta;

(ii) za pokojninske načrte, ki določajo ciljno raven prejemkov, zbrane individualne pravice na mesec;

(e) drugi prispevki ali stroški, ki se nanašajo na člana, kot je prenos zbranega kapitala;

(f) stroški iz točke (a), razčlenjeni na naslednje ločene zneske, izražene v valuti, ki se uporablja za pokojninski načrt:

(i) stroški upravljanja institucije;

(ii) stroški varne hrambe premoženja;

(iii) stroški, vezani na premoženjske transakcije;

(iv) ostali stroški.

2. „Ostali stroški“ iz odstavka 1(f)(iv) se na kratko obrazložijo, če predstavljajo 20 % ali več skupnih stroškov.

Člen 50

Pokojninske projekcije

1. Če je v pokojninskem načrtu določena ciljna raven prejemkov, se v izkazu pokojninskih prejemkov navedejo naslednji trije zneski, ki se nanašajo na pokojninske projekcije, izražene v valuti, ki se uporablja za pokojninski načrt:

(a) ciljna raven mesečnih prejemkov pri upokojitveni starosti ob predpostavki najboljše ocene;

(b) ciljna raven mesečnih prejemkov dve leti pred upokojitveno starostjo ob predpostavki najboljše ocene;

(c) ciljna raven mesečnih prejemkov dve leti po upokojitveni starosti ob predpostavki najboljše ocene.

2. Pri predpostavkah iz odstavka 1 se upoštevajo prihodnje plače.

3. Če v pokojninskem načrtu ni določena ciljna raven prejemkov, se v izkazu pokojninskih prejemkov navedejo naslednji zneski, ki se nanašajo na pokojninske projekcije, izraženi v valuti, ki se uporablja za pokojninski načrt:

(d) pričakovani znesek zbranega kapitala do dveh let pred upokojitveno starostjo ob predpostavki najboljše ocene za pokojninski načrt;

(e) pričakovani znesek zbranega kapitala do upokojitvene starosti ob predpostavki najboljše ocene za pokojninski načrt;

(f) pričakovani znesek zbranega kapitala do dveh let po upokojitveni starosti ob predpostavki najboljše ocene za pokojninski načrt

(g) znesek iz točk (a) do (c), izražen v mesečnem prejemku.

4. Pri predpostavkah iz odstavka 3 se upoštevajo naslednji dejavniki:

(a) letna stopnja nominalnih naložbenih donosov;

(b) letna stopnja inflacije;

(c) prihodnje plače.

5. Za izračun projekcij iz odstavkov 1 in 3 se privzame, da prispevne stopnje ostanejo nespremenjene.

Člen 51

Naložbeni profil

1. Za pokojninske načrte, pri katerih člani nosijo naložbeno tveganje in lahko izbirajo med različnimi naložbenimi možnostmi, se v izkazu pokojninskih prejemkov navedejo naložbeni profili s seznamom razpoložljivih naložbenih možnosti in kratkim opisom vsake možnosti. Trenutna izbira naložbene možnosti člana je jasno označena.

Če je različnih naložbenih možnosti z različnimi naložbenimi cilji več kot pet, se institucija pri kratkem opisu vsake možnosti omeji na pet reprezentativnih možnosti, vključno z najbolj tvegano in najmanj tvegano možnostjo.

2. Za pokojninske načrte, pri katerih člani nosijo naložbeno tveganje in se naložbena možnost članu vsili s posebnimi pravili, določenimi v pokojninskem načrtu, se navedejo še naslednje dodatne informacije:

(a) pravila na podlagi dejanske starosti;

(b) pravila na podlagi ciljne upokojitvene starosti član;

(c) druga pravila.

3. Za pokojninske načrte, pri katerih člani nosijo naložbeno tveganje, se v izkaz pokojninskih prejemkov vključijo informacije o profilu tveganja in donosa, ki prikazuje sintetičen grafični kazalnik profila tveganja in donosa pokojninskega načrta ali, če je ustrezno, posamezne naložbene možnosti, ki jih spremlja:

(a) razlaga kazalnika in njegovih glavnih omejitev;

(b) razlaga tveganj, ki so bistvenega pomena in ki niso dovolj dobro zajeta v sintetičnem grafičnem kazalniku.

Izračun sintetičnega kazalnika je ustrezno dokumentiran in institucije dajo navedeno dokumentacijo na zahtevo na voljo članom.

4. Razlaga iz odstavka 3(a) vsebuje naslednje:

(a) kratko pojasnilo, zakaj je pokojninski načrt ali naložbena možnost razvrščena v določeno kategorijo;

(b) izjavo, da pretekli podatki, ki se uporabljajo za izračun sintetičnega grafičnega kazalnika, niso zanesljiv pokazatelj prihodnjega profila tveganja pokojninskega načrta ali naložbene možnosti;

(c) izjavo, da ni mogoče jamčiti, da bo prikazana kategorija tveganja in donosa ostala nespremenjena, in da se lahko razvrstitev pokojninskega načrta ali naložbene možnosti v kategorije sčasoma spremeni;

(d) izjavo, da najnižja kategorija ne pomeni naložbe brez tveganja.

5. Sintetični grafični kazalnik in razlagi iz odstavka 3 se oblikujejo v skladu z notranjim postopkom za identifikacijo, merjenje in spremljanje tveganj, ki jih sprejme institucija na podlagi te direktive, pa tudi z naložbenimi cilji in naložbeno politiko, opisanimi v izjavi o naložbenih načelih.

Člen 52

Pretekla uspešnost

1. Izkaz pokojninskih prejemkov vsebuje naslednje informacije o pretekli uspešnosti:

(a) informacije o pretekli uspešnosti pokojninskega načrta kot celote, ali, če je ustrezno, naložbeno možnost člana, prikazano z grafom, ki zajema rezultate za vsa razpoložljiva leta in do zadnjih deset let;

(b) grafično ponazoritev, ki jo dopolnjujejo jasne navedbe, ki:

(i) opozarjajo, da ti podatki ne pomenijo nujno prihodnjih rezultatov;

(ii) navajajo, kateri stroški so bili vključeni ali izključeni iz izračuna pretekle uspešnosti;

(iii) navajajo valuto, v kateri je bila pretekla uspešnost izračunana.

2. Kadar pride v obdobju, ki je predstavljeno v grafu iz odstavka 1, do bistvene spremembe ciljev pokojninskega načrta in naložbene politike, je prikazana tudi pretekla uspešnost pokojninskega načrta iz obdobja pred nastopom navedene bistvene spremembe. Obdobje pred nastopom bistvene spremembe je v grafu označeno z jasnim opozorilom, da je bila uspešnost dosežena v okoliščinah, ki ne veljajo več.

3. Če član spremeni naložbeno možnost, se prikaže pretekla uspešnost navedene naložbene možnosti.

Člen 53

Dopolnilne informacije

V izkazu pokojninskih prejemkov so navedene naslednje dopolnilne informacije:

(h) kje in kako pridobiti nadaljnje informacije o instituciji ali pokojninskem načrtu, med drugim iz spletišč in ustreznih splošnih pravnih aktov;

(i) kje in kako pridobiti nadaljnje informacije o ureditvi glede prenosa pokojninskih pravic na drugo institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje v primeru prenehanja delovnega razmerja;

(j) informacije o predpostavkah, uporabljenih za zneske, izražene v letnih pokojninskih rentah, zlasti glede na stopnjo rente, vrsto ponudnika zavarovanja in trajanje rente, če člani te informacije zahtevajo;

(k) kje in kako pridobiti dostop do dodatnih informacij o situaciji posameznega člana, vključno s ciljno ravnjo pokojnine, če je ustrezno, in ravnjo prejemkov v primeru prenehanja zaposlitve.

Člen 54

Regulativni tehnični standardi o izkazu pokojninskih prejemkov

Komisijo se pooblasti za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 77, v katerem določi:

(a)          vsebino izkaza pokojninskih prejemkov, ki ga sestavljajo:

(i)      način obrazložitve vsebinskih sprememb, kot je navedeno v členu 40(3);

(ii)     velikost znakov, kot je navedena v členu 42;

(iii)    besedilo opozorila glede odgovornosti iz člena 44;

(iv)    besedilo obrazložitve iz člena 45(2);

(v)     osebni podakti, ki jih je treba navesti v skladu s členom 46;

(vi)    metoda za pojasnitev elementov iz točk (a), (b), (c) in (d) člena 48(2);

(vii)   metoda za izračun zneskov iz točk (a), (b), (c), (d), (e) in (f) člena 49(1);

(viii)  metoda za izračun zneskov iz člena 50(1) in (3) ob upoštevanju pogoja, odločenega v členu 50(5);

(ix)    predpostavke, ki jih je treba uporabiti in so navedene v členu 50(2) in (4);

(x)     število naložbenih možnosti, ki se prikažejo, in metoda za izbiro med temi možnostmi, če je več kot pet možnosti, metoda za opis prikazanih možnosti, način označitve trenutne možnosti člana, kot je navedeno v členu 51(1);

(xi)    metoda za opis dodatnih informacij iz člena 51(2);

(xii)   metoda generiranja in prikaza sintetičnih grafičnih kazalnikov in razlage iz člena 51(3) ob upoštevanju pogojev iz člena 51(4);

(xiii)  metoda generiranja informacij o pretekli uspešnosti iz člena 52(1)(a) in metode priprave izjave in grafične ponazoritve iz člena 52(1)(b);

(xiv)  metoda za primerjavo različnih naložbenih možnosti v okviru pokojninskih načrtov iz člena 52(1)(a);

(xv)   metoda za prikaz vsebinskih sprememb iz člena 52(2);

(xvi)  metoda za določitev dopolnilnih informacij iz člena 53.

(b)          format, prikaz, strukturo in urejanje izkaza pokojninskih prejemkov, ki vključuje informacije iz členov 44(2) do 53, pri čemer se upoštevajo pogoji iz člena 41(1) in člena 42.

POGLAVJE 3

Druge informacije in dokumenti, ki jih je treba predložiti

Člen 55

Dolžnost obveščanja potencialnih članov

Institucija zagotovi, da so potencialni člani obveščeni o vseh značilnostih pokojninskega načrta in vseh naložbenih možnostih, vključno z informacijami o tem, kako se pri pristopanju k naložbam upoštevajo okoljska, podnebna in socialna vprašanja ter vprašanje upravljanja podjetij.

Člen 56

Dolžnost obveščanja članov v obdobju pred upokojitvijo

Institucije poleg izkaza pokojninskih prejemkov vsem članom vsaj dve leti pred upokojitveno starostjo, določeno v pokojninskem načrtu, ali na zahtevo člana zagotovijo naslednje informacije:

(l) informacije o možnostih, ki jih imajo člani v zvezi z izplačilom pokojninskih prihodkov, vključno z informacijami o prednostih in slabostih navedenih možnosti, in sicer na način, ki jim pomaga pri izbiri možnosti, ki najbolj ustreza njihovim razmeram;

(m) če se pokojninski načrt ne izplačuje v obliki doživljenjske pokojninske rente, informacije o razpoložljivih plačilnih produktih za izplačilo pokojnine, vključno z njihovimi prednostmi in slabostmi, ter ključne razmisleke, ki bi jih morali člani upoštevati pri odločanju za nakup plačilnega produkta za izplačilo pokojnine.

Člen 57

Dolžnost obveščanja upravičencev v fazi izplačevanja

1. Insititucije upravičencem zagotovijo informacije o zapadlih prejemkih in ustreznih možnostih izplačila.

2. Če upravičenci v fazi izplačevanja nosijo velik del naložbenega tveganja, države članice zagotovijo, da so upravičenci o tem ustrezno obveščeni.

Člen 58

Dolžnost dodatnega obveščanja članov in upravičencev na zahtevo

1. Na zahtevo člana, upravičenca ali njunij zastopnikov institucija preloži naslednje dodatne informacije:

(a) letne računovodske izkaze in letna poročila iz člena 31 ali, če je institucija odgovorna za več kot en pokojninski načrt, tiste računovodske izkaze in poročila, ki se nanašajo na posamezni pokojninski načrt, katerega člani so;

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

3.(b) iIzjavo o načelih naložbene politike iz člena 12 32; se da na voljo članom in upravičencem in/ali, če je to primerno, njihovim zastopnikom na zahtevo.

ò novo

(c) informacije o predpostavkah, uporabljenih za pripravo projekcij iz člena 50;

(d) informacije o predvideni stopnji rente, vrsti ponudnika zavarovanja in trajanju rente iz člena 53(c).

ê 2003/41/ES

ð novo

4 2. ð Na zahtevo ï Vsak člana ð institucija ï prav tako ð zagotovi ï prejme na zahtevo podrobne in bistvene informacije o:

              (a) ciljni višini pokojnin, če je to primerno;

              (b) ravni prejemkov v primeru prenehanja zaposlitve.;

            (c) obsegu možnih oblik naložb, če je to primerno, in dejanskem naložbenem portfelju, kot tudi o izpostavljenosti tveganju in z vlaganji povezanih stroških, če prevzema naložbeno tveganje član;

              (d) ureditve glede prenosa pokojninskih pravic na drugo institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje v primeru prenehanja delovnega razmerja.

              Člani prejmejo vsako leto kratke informacije o stanju institucije in o tekoči ravni financiranja njihovih pridobljenih individualnih pravic.

5. Vsak upravičenec prejme ob upokojitvi ali ob zapadlosti drugih prejemkov primerne informacije o zapadlih prejemkih in ustreznih možnih oblikah izplačila.

ò novo

NASLOV V

BONITETNI NADZOR

Poglavje 1

Splošna pravila o bonitetnem nadzoru

Člen 59

Glavni cilj bonitetnega nadzora

1. Glavni cilj bonitetnega nadzora je zaščititi člane in upravičence.

2. Brez poseganja v glavni cilj bonitetnega nadzora, kot je opredeljen v odstavku 1, države članice zagotovijo, da pristojni organi pri opravljanju svojih splošnih dolžnosti ustrezno preučijo možen učinek njihovih odločitev na stabilnost zadevnih finančnih sistemov v Uniji, zlasti v izrednih razmerah, in upoštevajo razpoložljive informacije ob ustreznem času.

Člen 60

Področje uporabe bonitetnega nadzora

Države članice zagotovijo, da so institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje predmet bonitetnega nadzora, vključno z nadzorom nad:

(a) pogoji poslovanja;

(b) zavarovalno-tehničnimi rezervacijami;

(c) financiranjem zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(d) predpisanimi lastnimi viri sredstev;

(e) razpoložljivim minimalnim kapitalom;

(f) zahtevanim minimalnim kapitalom;

(g) pravilih o naložbah;

(h) upravljanjem naložb;

(i) pogoji, ki urejajo opravljanje dejavnosti in

(j) informacijami, ki se zagotavljajo pristojnim organom.

Člen 61

Splošna načela bonitetnega nadzora

1. Pristojni organi matične države članice so odgovorni za bonitetni nadzor institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.

2. Države članice zagotovijo, da nadzor temelji na v prihodnost usmerjenem pristopu na podlagi tveganj.

3. Nadzor institucij vključuje ustrezno kombinacijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem in dejavnosti izven njega.

4. Nadzorna pooblastila se uporabljajo pravočasno in sorazmerno.

5. Države članice zagotovijo, da pristojni organi ustrezno proučijo potencialni učinek svojih ukrepov na stabilnost finančnih sistemov v Evropski uniji, zlasti v izrednih razmerah.

ê 2003/41/ES

Člen 1462

Pooblastila posredovanja in dolžnosti pristojnih organov

1. Pristojni organi zahtevajo od vsake institucije, ki se nahaja na njihovem ozemlju, da imajo zanesljive upravne in računovodske postopke ter ustrezne mehanizme notranjega nadzora.

2. Pristojni organi so pooblaščeni za sprejetje kakršnih koli ukrepov, po potrebi vključno z ukrepi upravne ali finančne narave, glede institucij, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, ali oseb, ki vodijo institucijo, da bi preprečili ali odpravili vse nepravilnosti, ki so v škodo interesom članov in upravičencev.

ê 2010/78/EU člen 4(3)

ð novo

3. Vsaka odločitev o prepovedi ð ali omejitvi ï dejavnosti institucije vsebuje natančne razloge in se sporoči zadevni instituciji. O odločitvi se obvesti tudi EIOPA.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

Ö 4. Pristojni organi Õ Pprav tako lahko omejijo ali prepovejo prosto razpolaganje s sredstvi institucije, zlasti če:

(a) institucija ni oblikovala zadostnih zavarovalno-tehničnih rezervacij za njeno celotno dejavnost ali nima zadostnih sredstev za kritje omenjenih rezervacij;

(b) institucija ne razpolaga s predpisanimi lastnimi viri sredstev.

5. Zaradi varovanja interesov članov in upravičencev, lahko pristojni organi v celoti ali delno prenesejo pooblastila, ki v skladu z zakonodajo matične države članice pripadajo upravljavcu institucije, ki se nahaja na njihovem ozemlju, na posebnega zastopnika, ki je usposobljen izvajati ta pooblastila.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

64. Pristojni organi lahko prepovejo ali omejijo dejavnosti institucije, ki se nahaja na njihovem ozemlju, zlasti če:

(a) institucija ne ščiti ustrezno interesov članov in upravičencev Ö načrta Õ;

(b) institucija nič več ne izpolnjuje pogojev poslovanja;

(c) institucija resno zanemarja svoje obveznosti po zanjo veljavnih predpisih;

(d) v primeru opravljanja dejavnosti na tujih trgih, institucija ne upošteva zahtev socialnega in delovnega prava gostiteljske države članice, ki velja za področje poklicnih pokojninskih zavarovanj.

7.5. Države članice zagotovijo, da so lahko odločitve, sprejete glede institucije v skladu s pravnimi in drugimi Ö z določbami zakonov in drugih predpisov Õ, ki so bile sprejete na podlagi te direktive, predmet pravice do pritožbe na sodišču ð sodne presoje ï .

ò novo

Člen 63

Postopek nadzornega pregleda

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi pregledajo strategije, procese in postopke poročanja, ki so jih institucije vzpostavile za upoštevanje zakonov in drugih predpisov, ki so bili sprejeti v skladu s to direktivo.

Pri navedenem pregledu se upoštevajo okoliščine, v katerih poslujejo institucije in, po potrebi osebe, ki v njihovem imenu opravljajo ključne funkcije ali katere koli druge dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje. Pregled zajema naslednje elemente:

(a) oceno kvalitativnih zahtev, ki se nanašajo na sistem upravljanja;

(b) oceno tveganj, ki jim je institucija izpostavljena;

(c) oceno sposobnosti institucije, da oceni navedena tveganja.

2. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi na voljo orodja za spremljanje, vključno s testi izjemnih situacij, ki jim omogočajo odkrivanje poslabšanja finančnega stanja v posamezni instituciji in spremljanje odpravljanja poslabšanja.

3. Pristojni organi imajo potrebna pooblastila, da od institucij zahtevajo, da odpravijo slabosti ali pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v postopku nadzornega pregleda.

4. Pristojni organi določijo najmanjšo pogostost in obseg pregledov iz odstavka 1, pri čemer upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti zadevne institucije.

ê 2003/41/ES

ð novo

Člen 1364

Dolžnost obveščanja pristojnih organov

1. Vsaka Ddržavea članicea zagotovijo, da imajo pristojni organi glede vsake institucije, ki se nahaja na njihovih ozemljih njenem ozemlju, potrebna pooblastila in sredstva:

(a) da lahko zahtevajo od institucije, članov upravnega odbora in drugih menedžerjev ali direktorjev ð ali oseb ï , ki nadzorujejo institucijo, predložitev informacij o vseh poslovnih zadevah ali posredovanje vse poslovne dokumentacije;

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

              (b) da nadzorujejo odnos med institucijo in drugimi podjetji ali med institucijami, če slednje prenesejo Ö ključne Õ funkcije Ö ali katere koli druge dejavnosti Õ na ta podjetja ali druge institucije (izločeni posli Ö zunanje izvajanje Õ ð in vse nadaljnje oddajanje v zunanje podizvajanje ï), kar morebiti vpliva na finančno stanje institucije ali pa je v materialnem smislu znatnega Ö bistvenega Õ pomena za učinkovit nadzor;

              (c) da redno prejemajo ð naslednje dokumente: oceno tveganj za pokojnine ï, izjavo o načelih naložbene politike, ð dokumente, ki se nanašajo na sistem upravljanja ï, letne računovodske izkaze in letna poročila ð , informativne dokumente, ki se predložijo članom in upravičencem, ï ter vso drugo dokumentacijo, ki je potrebna za namen nadzora. Slednje lahko vključuje dokumente kot so:

ò novo

(d) da določijo, kateri dokumenti so potrebni za namene nadzora, med drugim:

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

         (i) interna vmesna poročila;

         (ii) aktuarske ocene in podrobne predpostavke;

         (iii) raziskave stanja (aktiva-pasiva);

         (iv) dokazila o skladnosti z načeli naložbene politike;

         (v) dokazila, da so bile premije vplačane v skladu z načrti;

         (vi) poročila oseb, odgovornih za revizijo letnih računovodskih izkazov poiz členau 10 31;

              (d) (e) da na kraju samem opravljajo preglede poslovanja v prostorih institucije in, kjer je to primerno, funkcij  izločenih poslov Ö dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, Õ ð in vseh dejavnosti naknadno oddanih v zunanje podizvajanje ï, in na ta način preverijo, če je izvajanje dejavnosti v skladu z nadzornimi predpisi.

ò novo

(f) da od institucij kadar koli zahtevajo informacije o dejavnostih, oddanih v zunanje izvajanje in nadaljnje oddanih v zunanje podizvajanje.

ê 2010/78/EU člen 4(2)(b)

2. EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o oblikah in formatih za dokumente iz odstavka 1(c)(d)(i) do (vi).

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

ò novo

Člen 65

Preglednost in odgovornost

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi opravljajo naloge iz členov 60, 61, 62, 63 in 64 na pregleden in odgovoren način ter pri tem ustrezno spoštujejo določbe o varstvu zaupnih informacij.

2. Države članice zagotovijo, da se javnosti razkrijejo naslednje informacije:

(a) besedila zakonov, predpisov, upravnih pravil in splošnih navodil na področju urejanja poklicnih pokojnin ter informacije o tem, ali se je država članica odločila, da to direktivo uporablja v skladu s členoma 4 in 5;

(b) informacije o postopku nadzornega pregleda, kot je določen v členu 63;

(c) skupni statistični podatki o ključnih vidikih uporabe bonitetnega okvira;

(d) izjava, da je glavni cilj bonitetnega nadzora zaščita članov in upravičencev, ter informacije o glavnih funkcijah in dejavnostih nadzora;

(e) pravila o upravnih sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive.

3. Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni in se izvajajo pregledni postopki glede imenovanja in razrešitve članov upravnih organov svojih pristojnih organov.

Poglavje 2

Poklicna skrivnost in izmenjava informacij

Člen 66

Poklicna skrivnost

1. Države članice določijo pravila, s katerimi zagotovijo, da za vse osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnih organih, ter za revizorje in strokovnjake, ki delajo v imenu teh organov, velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti.

Ne glede na primere, zajete s kazenskim pravom, navedene osebe ne smejo razkriti zaupnih informacij, ki so jih prejele pri opravljanju svojih dolžnosti, nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali zbirnega podatka, iz katerega ni mogoče identificirati posameznih institucij.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 je v primerih, ko se pokojninski načrt prenese na drugo institucijo ali drug subjekt, zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, ki poskušajo rešiti navedeno podjetje, dovoljeno razkriti v postopkih v civilnih ali gospodarskih sporih.

Člen 67

Uporaba zaupnih podatkov

Država članica zagotovi, da pristojni organi, ki prejmejo zaupne informacije na podlagi te direktive, te informacije uporabijo le pri opravljanju svojih dolžnosti in za naslednje namene:

(a) da preverijo, ali institucije pred začetkom opravljanja svojih dejavnosti izpolnjujejo pogoje za zagotavljanje poklicnega pokojninskega zavarovanja;

(b) da omogočijo spremljanje dejavnosti institucij, vključno s spremljanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij, plačilne sposobnosti, sistema upravljanja in informacij članom in upravičencem;

(c) da uvajajo popravne ukrepe, vključno s sankcijami;

(d) za sodno presojo odločitev pristojnih organov, ki jih ti sprejmejo v skladu z določbami za prenos te direktive;

(e) v sodnih postopkih v zvezi z določbami za prenos te direktive.

Člen 68

Izmenjava informacij med organi

1. Člen 66 ne izključuje ničesar od naslednjega:

(a) izmenjave informacij med pristojnimi organi v isti državi članici pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij;

(b) izmenjave informacij med pristojnimi organi v različnih državah članicah pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij;

(c) izmenjave podatkov pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij med pristojnimi organi in katerimi koli izmed naslednjih, ki so v isti državi članici:

(i) organi, pristojnimi za nadzor subjektov finančnega sektorja in drugih finančnih organizacij, ter organi, pristojnimi za nadzor finančnih trgov;

(ii) organi ali telesa, odgovorni za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo pravil o makrobonitetnem nadzoru;

(iii) organi, udeleženimi v prenehanju pokojninskega načrta in drugih podobnih postopkih;

(iv) organi za reorganizacijo ali organi za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema;

(v) osebami, odgovornimi za opravljanje obveznih revizij računovodskih izkazov institucij, zavarovalnic in drugih finančnih institucij;

(d) razkrivanje informacij organom, ki upravljajo prenehanje pokojninskega načrta in ki takšne informacije potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.

2. Za informacije, ki jih prejmejo organi, telesa in osebe iz odstavka 1, se uporabljajo pravila glede varovanja poklicne skrivnosti iz člena 66.

3. Člen 66 državam članicam ne preprečuje, da bi odobrile izmenjavo informacij med pristojnimi organi in katerimi koli od naslednjih:

(a) organi, pristojnimi za nadzor teles, udeleženih v prenehanju pokojninskih načrtov ali drugih podobnih postopkih;

(b) organi, pristojnimi za nadzor oseb, ki opravljajo obvezne revizije letnih računovodskih izkazov institucij, kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic in drugih finančnih institucij;

(c) neodvisnimi aktuarji institucij, ki izvajajo pravni nadzor navedenih institucij, in organi, pristojnimi za nadziranje takšnih aktuarjev.

Člen 69

Prenos informacij centralnim bankam, monetarnim organom, evropskim nadzornim organom in Evropskemu odboru za sistemska tveganja

1. Člen 66 pristojnemu organu ne preprečuje, da bi pošiljal informacije naslednjim subjektom za opravljanje njihovih nalog:

(a) centralnim bankam in drugim organom s podobno funkcijo v okviru njihove pristojnosti monetarnega organa;

(b) po potrebi drugim javnim organom, odgovornim za nadzor plačilnih sistemov;

(c) Evropskemu odboru za sistemska tveganja, EIOPA, Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge.

2. Členi od 68 do 71 organom ali telesom iz odstavka 1(a), (b) in (c) ne preprečujejo, da pristojnim organom posredujejo take informacije, ki jih bodo pristojni organi morda potrebovali za namene člena 67.

3. Za informacije, prejete v skladu z odstavkoma 1 in 2, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so najmanj enakovredne zahtevam iz te direktive.

Člen 70

Razkrivanje informacij državni upravi, ki je pristojna za finančno zakonodajo

1. Členi 66(1), 67 in 71(1) državam članicam ne preprečujejo, da bi odobrile razkrivanje zaupnih informacij drugim oddelkom uprav centralne ravni države, ki so pristojni za izvrševanje zakonodaje v zvezi z nadzorom institucij, kreditnih institucij, finančnih institucij, institucij za opravljanje investicijskih storitev, zavarovalnic, in inšpektorjem, ki delujejo v imenu navedenih oddelkov.

Takšno razkrivanje je dovoljeno le, kadar je nujno zaradi bonitetnega nadzora ter preventive in reševanja institucij v težavah. Ne glede na odstavek 2 tega člena za osebe, ki imajo dostop do informacij, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so najmanj enakovredne zahtevam iz te direktive. Vendar pa države članice določijo, da se lahko informacije, prejete na podlagi člena 68, in informacije, pridobljene pri pregledih na kraju samem, razkrijejo le z izrecnim soglasjem pristojnega organa, od katerega informacije izvirajo, ali pristojnega organa države članice, v kateri je bilo opravljeno preverjanje na kraju samem.

2. Države članice lahko odobrijo razkritje zaupnih informacij, povezanih z bonitetnim nadzorom institucij, parlamentarnim preiskovalnim odborom ali računskim sodiščem v njihovi državi članici in drugim subjektom, pristojnim za preiskave v njihovi državi članici, pri čemer morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) subjekti so po nacionalnem pravu pristojni za preiskovanje ali pregledovanje ukrepov organov, pristojnih za nadzor institucij ali za zakonodajo v zvezi s takšnim nadzorom;

(b) informacije so nujno potrebne za izpolnjevanje pristojnosti iz točke (a);

(c) za osebe z dostopom do informacij veljajo zahteve glede poklicne skrivnosti iz nacionalne zakonodaje, ki so najmanj enakovredne zahtevam iz te direktive;

(d) če informacije izvirajo iz druge države članice, se razkrijejo le z izrecnim soglasjem pristojnih organov, od katerih izvirajo, in izključno za namene, za katere so navedeni organi dali svoje soglasje.

Člen 71

Pogoji za izmenjavo informacij

1. V zvezi z izmenjavo informacij na podlagi člena 68, prenosom informacij na podlagi člena 69 in razkrivanjem informacij na podlagi člena 70 države članice zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

(a) informacije se izmenjujejo, prenašajo in razkrivajo z namenom izvajanja nadzora ali pravnega nadzora;

(b) za prejete podatke velja obveznost poslovne skrivnosti, določene v členu 66;

(c) če informacije izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnega organa, od katerega izvirajo, in po potrebi izključno za namene, za katere je ta organ dal svoje soglasje.

2. Člen 67 državam članicam ne preprečuje, da bi s ciljem krepitve stabilnosti in celovitosti finančnega sistema, odobrile izmenjavo podatkov med pristojnimi organi in organi ali telesi, pristojnimi za odkrivanje in preiskovanje kršitev prava gospodarskih družb, ki se uporablja za ustanoviteljska podjetja.

Države članice, ki uporabljajo prvi pododstavek, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

(a) informacije morajo biti namenjene odkrivanju in preiskovanju iz člena 70(2)(a);

(b) za prejete podatke , mora veljati obveznost poslovne skrivnosti, določena v členu 66;

(c) če informacije izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnega organa, od katerega izvirajo, in po potrebi izključno za namene, za katere je ta organ dal svoje soglasje.

3. Če v državi članici organi ali telesa iz prvega pododstavka odstavka 2 opravljajo svoje naloge odkrivanja in preiskovanja s pomočjo oseb, ki so zaradi svoje posebne usposobljenosti imenovane za navedeni namen in niso zaposlene v javnem sektorju, se uporabi možnost izmenjave informacij iz člena 70(2).

Člen 72

Nacionalne določbe v zvezi z varnim in skrbnim poslovanjem

ê 2010/78/EU člen 4(5) (prilagojeno)

11. 1. Države članice poročajo EIOPA o svojih nacionalnih določbah v zvezi z varnim in skrbnim poslovanjem, pomembnih zaki se nanašajo na področje sistemov Ö pokojninskih načrtov Õ poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki niso zajeti v sklicevanje na nacionalno socialno in delovno pravo v odstavku 1 členu 12(1).

2. Države članice redno in vsaj vsaki dve leti posodabljajo te informacije, EIOPA pa jih objavi na svojem spletnem mestu.

Da bi zagotovili enotne pogoje uporabe tega odstavka, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih, ki jih morajo upoštevati, ter formatih in predlogah, ki jih morajo uporabiti pristojni organi pri posredovanju in posodabljanju zadevnih informacij EIOPA. EIOPA predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 1. januarja 2014.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

Člen 21b

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/9/ES[49].

ò novo

Naslov VI

KONČNE DOLOČBE

ê 2003/41/ES

Člen 2173

ê 2010/78/EU člen 4(6)(a)

Sodelovanje med državami članicami, EIOPA in Komisijo

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

1. Države članice na primeren način zagotovijo enotno uporabo te direktive s pomočjo redne izmenjave informacij in izkušenj, katere cilj je razvoj preverjenih postopkov Ö najboljših praks Õ na tem področju in tesnejše sodelovanje, da bi s tem preprečile izkrivljanja konkurence in ustvarile pogoje, ki so potrebni za nemoteno čezmejno članstvo na tujih trgih.

2. Komisija in pristojni organi držav članic vzpostavljajo tesno sodelovanje zaradi lažjega nadzora dejavnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.

ê 2010/78/EU člen 4(6)(b)

2a3. Pristojni organi sodelujejo z EIOPA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

Pristojni organi nemudoma posredujejo EIOPA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive in iz Uredbe (EU) št. 1094/2010, v skladu s členom 35 navedene uredbe.

ê 2010/78/EU člen 4(6)(c)

34. Vsaka država članica obvesti Komisijo in EIOPA o kakršnih koli večjih težavah, do katerih prihaja zaradi uporabe te direktive.

Komisija, EIOPA in pristojni organi zadevnih držav članic čim prej proučijo te težave, da bi zanje našli primerno rešitev.

ò novo

Člen 74

Obdelava osebnih podatkov

Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov v okviru te direktive, institucije in pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te direktive v skladu z nacionalnim pravom za izvajanje Direktive 95/46/ES. EIOPA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te direktive upošteva določbe Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 75

Ocena in pregled

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

ð novo

4. Komisija šŠtiri leta po začetku veljavnosti te direktive izda  Komisija ð pregleda to direktivo in ï poročilo Ö poroča Õ  s pregledom: ð o njenem izvajanju in učinkovitosti Evropskemu parlamentu in Svetu. ï

            (a) uporabe člena 18 in napredka, doseženega pri prilagajanju nacionalnih nadzornih sistemov; in

            (b) uporabe drugega pododstavka člena 19(2), zlasti prevladujočega stanja v državah članicah glede uporabe depozitarjev in njihove morebitne vloge.

5. Pristojni organi gostiteljske države članice lahko zaprosijo pristojne organe matične države članice, da v skladu s členom 16(3) in členom 18(7) zahtevajo oblikovanje ločene obračunske enote za premoženje in obveznosti institucije.

ê 2009/138/ES člen 303(3) (prilagojeno)

Člen 21 a

Pregled zneska zajamčenega kapitala

1. Znesek v evrih, kakor je določen v členu 17c(2), se pregleda vsako leto, z začetkom 31. oktobra 2012, da se upoštevajo spremembe v usklajenem evropskem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki zajema vse države članice, kakor ga objavi Eurostat.

Znesek se samodejno prilagodi s povečanjem zneska osnove v evrih za odstotek spremembe v navedenem indeksu v obdobju med 31. decembrom 2009 in datumom pregleda ter se zaokroži na večkratnik 100000 EUR.

Če je sprememba v odstotkih od zadnje prilagoditve manjša od 5 %, se prilagoditev ne izvede.

2. Komisija letno obvešča Evropski parlament in Svet o pregledu in prilagojenem znesku iz odstavka 1.

ê 2003/41/ES (prilagojeno)

Člen 22

Izvajanje

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 23. septembrom 2005. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Ko države članice sprejmejo te ukrepe, se v njih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedilo najpomembnejših predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3. Države članice lahko do 23. septembra 2010 preložijo uporabo člena 17(1) in (2) za institucije s sedežem na njihovem ozemlju, ki na dan iz odstavka 1 tega člena ne razpolagajo z najmanjšim obsegom lastnih virov sredstev, predpisanim s členom 17(1) in (2). Vendar pa lahko institucije, ki želijo upravljati pokojninske načrte v smislu člena 20 na podlagi opravljanja dejavnosti na tujih trgih, to storijo le tedaj, ko izpolnjujejo pravila te direktive.

4. Države članice lahko preložijo uporabo člena 18(1)(f) za institucije, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, do 23. septembra 2010. Vendar pa lahko institucije, ki želijo upravljati pokojninske načrte v smislu člena 20 na podlagi opravljanja dejavnosti na tujih trgih, to storijo le tedaj, ko izpolnjujejo pravila te direktive.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.

ò novo

Člen 76

Sprememba Direktive 2009/138/ES

V Direktivi 2009/138/ES se vstavi člen 306a:

„Člen 306a

Če matične države članice na dan začetka veljavnosti te direktive uporabljajo določbe iz člena 4 Direktive …/../EU Evropskega parlamenta in Sveta [50], lahko te matične države članice še naprej uporabljajo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele zaradi zagotovitve skladnosti s členi 1 do 19, členi 27 do 30, členi 32 do 35 in členi 37 do 67 Direktive 2002/83/ES, kot velja 31. decembra 2015, in sicer v prehodnem obdobju do 31. decembra 2022.

Če matična država članica še naprej uporablja navedene zakone in druge predpise, zavarovalnice te matične države članice izračunajo zahtevani solventnostni kapital kot vsoto naslednjega:

(a) nominalnega zahtevanega solventnostnega kapitala v zvezi z njihovo zavarovalniško dejavnostjo, izračunano brez upoštevanja dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja na podlagi člena 4 Direktive …./../EU;

(b) minimalnega kapitala v zvezi z dejavnostmi poklicnega pokojninskega zavarovanja, izračunanega v skladu z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi zaradi skladnosti s členom 28 Direktive 2002/83/ES.

Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, ali bi bilo treba obdobje iz prvega odstavka podaljšati.“

Člen 77

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastila iz člena 24(3), člena 30 in člena 54 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o njem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

4. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 24(3), členom 30 in členom 54, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 78

Prenos

1. Države članice do 31. decembra 2016 uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 6(c)(i) do (p), drugim in tretjim pododstavkom člena 12(4), členom 12(10), členom 13, členom 20(6) in (8), členi 21 do 30, členom 33, členom 35(1) in (2), členom 35(4) do (7), členi 36 do 38, členom 39(1) in (3), členi 40 do 53, členi 55 do 57, členom 58(1), členi 59 do 61, členom 63, členom 64(1)(b) do (d) in (f), členi 65 do 71 te direktive. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih določb.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na direktive, razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 79 Razveljavitev

Direktiva 2003/41/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge I, se s 1. januarjem 2017 razveljavi ne glede na obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv, navedenih v delu B Priloge I, v nacionalno pravo in za njihovo uporabo.

Sklici na razveljavljeno Direktivo 2003/41/ES se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

Člen 80

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 1 do 5, člen 6(a), (b), (d) do (h) in (j), členi 7 do 11, člen 12(1) do (9), členi 14 do 19, člen 20(1) do (5) in (7), člena 31 in 32, člen 34, člen 35(2) in (3), člen 39(1) in (3), člen 58(2), člen 62, člen 64(1)(a) in (e) ter člen 64(2) se uporabljajo od 1. januarja 2017.

ê 2003/41/ES

Člen 2481

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

5.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

5.1.        Naslov predloga/pobude

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP2) (prenovitev).

5.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[51]

Finančne storitve in kapitalski trgi

5.3.        Vrsta predloga/pobude

Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa (sprememba Direktive 2003/41/ES).

5.4.        Cilji

5.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Povečati varnost in učinkovitost finančnih trgov; izboljšati notranji trg za finančne storitve.

5.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Finančne storitve in kapitalski trgi

Izboljšati upravljanje in preglednost institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje; omogočiti čezmejne dejavnosti za institucije.

5.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Predlog, ki spreminja Direktivo iz leta 2003 o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje, je namenjen: določitvi podrobnih pravil v zvezi z upravljanjem institucij, pooblastil za nadzor institucij, informacij, ki jih morajo institucije zagotavljati nadzornikom, informacij, ki jih morajo institucije zagotavljati članom in upravičencem, naložb institucij, depozitarjev institucij, čezmejnega prenosa institucij in čezmejnih dejavnosti institucij.

5.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Kazalniki, kot so opisani v poglavju 6 poročila o oceni učinka, vključujejo zmanjšanje stroškov za delodajalce, povečanje geografske pokritosti institucij, povečanje obsega čezmejnih dejavnosti institucij, manj napak institucij.

5.5.        Utemeljitev predloga/pobude

5.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

5.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

1) Neusklajena regulativa lahko privede do večjih upravnih stroškov in regulativne arbitraže.

2) Brez ukrepanja na ravni EU bo raven čezmejnih dejavnosti institucij najverjetneje ostala nespremenjeno nizka.

3) Trden regulativni okvir za institucije na ravni EU lahko spodbudi razvoj institucij v državah članicah, v katerih jih trenutno praktično ni, s čimer se bo izboljšalo zagotavljanje pokojninskih zavarovanj in ustvaril vir prihrankov za dolgoročne naložbe.

4) Izboljšane določbe o upravljanju in depozitarji bodo predvidoma prispevali k zmanjšanju stopnje napak, ki jih storijo institucije.

5) Izboljšane in usklajene določbe o preglednosti bodo koristile članom in upravičencem pokojninskih načrtov ter zbližale institucije v različnih državah.

5.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Direktiva iz leta 2003 o institucijah za pokojninsko poklicno zavarovanje, ki je veljala deset let, vsebuje precejšnje vrzeli, ki so omogočile, da so se v različnih državah članicah razvile različne prakse glede nadzora nad upravljanjem in preglednostjo institucij. Te razlike odvračajo čezmejno mobilnost delavcev, otežujejo primerljivost institucij in ovirajo institucije pri čezmejnih prenosih in opravljanju čezmejnih storitev.

5.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Pregled direktive iz leta 2003 o institucijah za pokojninsko poklicno zavarovanje je bil napovedan v beli knjigi z dne 16. februarja 2012 z naslovom Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine, ter je sestavni del povezanega svežnja z drugimi pobudami in ukrepi, predstavljenimi v navedeni beli knjigi, namenjenimi izboljšanju zagotavljanja pokojninskih zavarovanj v EU.

5.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

5.7.        Načrtovani načini upravljanja[52]

Od proračuna za leto 2014 naprej

¨ Neposredno upravljanje – Komisija

¨ njene službe, vključno z osebjem na delegacijah Unije,

¨ izvajalskih agencij.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite);

¨ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

ü organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

¨ subjektom javnega prava,

¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

¨ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

EIOPA je regulativna agencija, ki deluje pod nadzorom Komisije.

6.           UKREPI UPRAVLJANJA

6.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

V skladu z že obstoječimi ureditvami EIOPA pripravlja redna poročilo o svoji dejavnosti (vključno z notranjim poročanjem višjemu vodstvu, poročanjem upravnemu odboru, polletno poročanje o dejavnostih odboru nadzornikov in izdelava letnega poročila), njegovo porabo virov pa revidirata Računsko sodišče in Služba za notranjo revizijo. Spremljanje in poročanje sedanjih predlaganih ukrepov bo skladno z enakimi že obstoječimi zahtevami.

6.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

6.2.1.     Ugotovljena tveganja

Ugotovljeno ni nobeno tveganje.

6.2.2.     Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Upravljavski in kontrolni sistemi, kot so določeni v uredbi o EIOPA, se že izvajajo. EIOPA tesno sodeluje s Službo Komisije za notranjo revizijo, da zagotovi izpolnjevanje ustreznih standardov na vseh področjih notranje kontrole. Te ureditve se bodo uporabljale tudi v zvezi z vlogo EIOPA v okviru tega predloga. Letna poročila o notranji reviziji se pošljejo Komisiji, Parlamentu in Svetu.

6.2.3.     Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Predvideni niso nobeni dodatni stroški. Pričakovana stopnja tveganja napak je nizka.

6.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), za organ EIOPA uporabljajo brez omejitev.

EIOPA je pristopil k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejel ustrezne določbe za svoje celotno osebje.

EIOPA trenutno pripravlja namensko strategijo za boj proti goljufijam in spremni akcijski načrt. Strategija in akcijski načrt bosta začela veljati v letu 2014.  Okrepljeno ukrepanje EIOPA na področju boja proti goljufijam bo skladno s pravili in navodili iz finančne uredbe (ukrepi za boj proti goljufiji kot del dobrega finančnega poslovodenja), politiko urada OLAF za preprečevanje goljufij, določbami iz strategije Komisije na področju boja proti goljufijam (COM(2011) 376) pa tudi iz skupnega pristopa glede decentraliziranih agencij EU (julij 2012) in s tem povezanega časovnega načrta.

7.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

7.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka […]Podrazdelek 1a Pametna in vključujoča rast – ekonomska, socialna in teritorialna kohezija………………………………………...……….] || dif./nedif. ([53]) || držav Efte[54] || držav kandidatk[55] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

|| 12 03 03 (proračunska postavka 1a) Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine [Subvencija EIOPA iz naslovov 1 in 2 (Odhodki za osebje in upravni odhodki)] || nedif.. || DA || NE || NE || NE

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

7.2.        Ocenjene posledice za odhodke

Novi viri ne bodo potrebni. Odobritve za poslovanje, ki so potrebne za izvajanje te pobude, se bodo krile s prerazporeditvijo v okviru dodelitev, odobrenih za EIOPA v letnem proračunskem postopku, v skladu s finančnim načrtovanjem, določenim v sporočilu Komisije z naslovom Načrtovanje človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020 (COM(2013) 519 final).

7.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

EUR million (to three decimal places)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka || […][poimenovanje……………...……………………………………………………………….]

GD: MARKT || || || Leto 2015[56] || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

Odobritve za poslovanje

12 03 03 || obveznosti || (1) || 0,185 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 2,035

plačila || (2) || 0,185 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 2,035

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || ||

Odobritve za GD MARKT SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 0,185 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 2,035

plačila || =2+2a+3 || 0,185 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 2,035

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA <....> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+6 || 0,185 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 2,035

plačila || =4+6 || 0,185 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 2,035

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (a) (6) || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || =4+6 || 0,185 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 2,035

plačila || =4+6 || 0,185 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 0,370 || 2,035

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

GD: <…….> ||

Ÿ Človeški viri || || || || || || || ||

Ÿ Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

GD <…….> SKUPAJ || odobritve || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || || || || || || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[57] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || || || || || || || ||

plačila || || || || || || || ||

7.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

EIOPA so neposredno naložene naslednje različne naloge, ki izhajajo iz zakonodajnega predloga: svetovanje Komisiji glede priprave delegiranih aktov in glede ocenjevanja uporabe Direktive v okviru priprave poročila Komisije o oceni. Poleg tega bo moral EIOPA spremljati uporabo Direktive in sprejemati ukrepe za zagotovitev pravilnega izvajanja v skladu s členom 17 svoje ustanovne uredbe (Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta), ter reševati neskladja med nacionalnimi nadzorniki glede vprašanj uporabe (člen 19 uredbe o EIOPA). EIOPA mora morda reševati zlasti nesoglasja med nadzorniki matične in gostiteljske države članice glede čezmejnih prenosov institucij. Prav tako lahko pripravlja smernice in priporočila v skladu s členom 16 uredbe o EIOPA. Poleg tega je glede na poudarek predloga na vprašanjih upravljanja in poročanja predvideno, da bo treba oblikovati strokovno skupino nacionalnih nadzornikov, ki bo obravnavala ta vprašanja, koordinacijo in administracijo pa bo zagotavljal EIOPA.

Skupne potrebe po osebju za vse te naloge se ocenjuje na letno 7 zaposlenih s polnim delovnim časom. Štiri osebe so potrebne za pripravo zgoraj omenjenega svetovanja komisiji, ena za administracijo in koordinacijo nove delovne skupine za upravljanje in preglednost ter dve za spremljanje izvajanja in reševanje nesoglasij med nacionalnimi organi. Vsa ta mesta naj bi bila vključena v kadrovski načrt ob upoštevanju težavnosti pogodbenega zaposlovanja za take specializirane funkcije in vse večje težave nacionalnih organov z zagotavljanjem napotenih nacionalnih strokovnjakov.

7.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

7.2.3.1.  Povzetek

ü  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

7.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

ü  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

Opombe:

Zaradi predloga ne bodo potrebni nobeni dodatni človeški in upravni viri v GD MARKT. Še naprej bodo na voljo viri, ki so trenutno na voljo za izvajanje Direktive 2003/41/ES.

7.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

ü  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

¨ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[58].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

Opombe:

Sporočilo Komisije COM(2013) 519 z dne 10. julija 2013 „Načrtovanje človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020“ določa načrte Komisije v zvezi z viri za decentralizirane agencije, vključno z EIOPA, za obdobje naslednjega večletnega finančnega okvira. Do leta 2014 sporočilo EIOPA uvršča v kategorijo agencij „v zagonski fazi“. Oddelek 5.1.2 sporočila navaja, da se bo skupno število delovnih mest za EIOPA predvidoma povečalo z 80 leta 2013 na 112 leta 2020. V dogovoru proračunskega organa za EIOPA za leto 2014 je dovoljen kadrovski načrt s 87 delovnimi mesti. Po pričakovanjih naj bi ta zakonodajni predlog začel veljati v letu 2015, 7 delovnih mest iz kadrovskega načrta v okviru te ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga pa bo zapolnjenih postopoma v letu 2015 ter bodo vključena v dodatna delovna mesta, ki so že načrtovana za obdobje 2014–2017.

7.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Nacionalni pristojni organi v državah članicah || 0,277 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 3,049

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 0,277 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 0,554 || 3,049

* Te ocene temeljijo na povprečnih stroških za uradnika AD v višini 132 000 EUR na leto. Predvidoma bo 7 delovnih mest zapolnjenih postopoma v letu 2015, tako skupni stroški predstavljajo polovico celoletnih stroškov za 7 zaposlenih s polnim delovnim časom. Zneski temeljijo na trenutnem mehanizmu financiranja iz uredbe o EIOPA (države članice 60 %, Skupnost 40 %).

7.3.        Ocenjene posledice za prihodke

ü  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         za lastna sredstva,

¨         za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude [59]

(b) Year N || (c) Year N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Predlagani kadrovski načrt

Funkcionalna skupina in razred || Začasna delovna mesta

AD16 ||

AD15 ||

AD14 ||

AD13 ||

AD12 ||

AD11 ||

AD10 || 1

AD9 || 1

AD8 || 1

AD7 || 2

AD6 || 1

AD5 || 1

||

SkupajAD || 7

[1]               UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

[2]               Pokojninski načrti, pri katerih je vnaprej določena raven prispevkov in ne končni prejemki. Posamezni člani nosijo naložbeno tveganje in tveganje dolgoživosti ter se pogosto odločajo o tem, kako ta tveganja ublažiti.

[3]               Glej na primer odgovore na peto vprašanje zelene knjige Komisije o pokojninah (http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=700&langId=sl&consultId=3&visib=0&furtherConsult=yes); Hewitt Associates (2010), „Feasibility Study for Creating an EU Pension Fund for Researchers Prepared for the European Commission Research Directorate-General“ (Študija izvedljivosti za oblikovanje pokojninskega sklada EU za raziskovalce, pripravljena za Generalni direktorat Evropske komisije za raziskave); Centre for European Economic Research, Expert Survey on the future of DC pension plans in Europe (Strokovna raziskava o prihodnosti pokojninskih načrtov z določenimi prispevki v Evropi), 2009, str. 128.

[4]               Komisija od leta 2010 sodeluje z zastopniki delodajalcev raziskovalcev, da bi se vzpostavila institucija, v kateri bi bilo zastopanih več držav in več delodajalcev. Namen vseevropskega pokojninskega sklada za raziskovalce je zagotoviti ustrezna in trajnostna poklicna pokojninska zavarovanja za mobilne in nemobilne raziskovalce v Evropskem gospodarskem prostoru.

[5]               Glej na primer vprašanje Evropskega parlamenta Komisiji (E-002485-13) z dne 4. marca 2013 v zvezi z načrtom za ustanovitev čezmejne institucije na Nizozemskem za člane in upravičence v Avstriji.

[6]               Primeri vključujejo luksemburško družbo za pokojninsko varčevanje z variabilnim kapitalom (SEPCAV – Société d’épargne-pension à capital variable) in združenje za pokojninsko varčevanje (ASSEP – Association d’épargne-pension), belgijsko organizacijo za financiranje pokojnin (OFP – Organization for Financing Pensions), SEPCAV ali ASSEP ali nizozemskimi institucijami za premijske pokojnine (PPI – Premium Pension Institutions).

[7]               Nizozemska centralna banka je na primer poročala, da je bilo od izbruha krize 68 institucij primoranih znižati pokojninske pravice aprila 2013; to je prizadelo 300 000 posameznikov (DNB, 2013, Five years in the pensions sector: curtailment and indexation in perspective). V Združenem kraljestvu lahko institucije, ki propadejo, prevzame pokojninski zaščitni sklad (Pension Protection Fund), vendar se v tem primeru pokojninske pravice zmanjšajo za 10 %.

[8]               COM(2012) 55 final z dne 16. februarja 2012.

[9]               COM(2013) 150 final z dne 25. marca 2013.

[10]             EIOPA, „Report on QIS on IORPs“ (Poročilo o kvantitativni oceni učinka v zvezi z institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje, z dne 4. julija 2013.

[11]             COM(2010) 2020 final z dne 3. marca 2010.

[12]             UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

[13]             Direktiva o upravljavcih skladov alternativnih naložb (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

[14]             Direktiva o trgih finančnih instrumentov,

[15]             COM(2010) 301 final z dne 2. junija 2010.

[16]             COM(2010) 365 final z dne 7. julija 2010.

[17]             Povzetek posvetovanja najdete na strani: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=333&langId=en.

[18]             EIOPA-CP-11/001 z dne 8. julija 2011.

[19]             Odgovore na posvetovanje glede nasveta EIOPA lahko najdete na strani https://eiopa.europa.eu/consultations/consultation-papers/2011-closed-consultations.

[20]             UL L 331, 15.12.2010, str. 120.

[21]             UL L 145, 31.5.2013, str. 1.

[22]             Institucija in ustanoviteljsko podjetje se na primer nahajata v državi članici A, za pokojninski načrt pa se uporablja socialno in delovno pravo države članice B.

[23]             Matična država članica pred prenosom postane gostiteljska država članica po prenosu.

[24]             V pobudi 17 e navedeno, da bo „Komisija [...] pospeševala razvoj služb za sledenje pokojnin, s čimer bo ljudem omogočila, da bodo lahko sledili svoje pokojninske pravice, pridobljene v različnih zaposlitvah. V okviru revizije direktive IORP in predloga za direktivo o prenosljivosti bo presodila, kako se lahko zagotavljajo zahtevane informacije za sledenje pokojnin, in podprla pilotni projekt o čezmejnem sledenju.“

[25]             OECD Roadmap for the good design of defined contribution pension plans (Časovni načrt OECD za dobro oblikovanje pokojninskih načrtov z določenimi prispevki), junij 2012.

[26]             Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

[27]             Glej del A Priloge I.

[28]             UL L 283, 28.10.1980, str. 23.

[29]             Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

[30]             Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

[31]             Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

[32]             UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

[33]             Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 149, 5.7.1971, str. 2). Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1386/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 187, 10.7.2001, str. 1).

[34]             Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

[35]             Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 z 21. marca 1972, ki določa postopek izvajanja Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 74, 27.3.1972, str. 1). Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 410/2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 17).

[36]             Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).

[37]             Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (UL L 228, 16.8.1973, str. 3). Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 77, 20.3.2002, str. 17).

[38]             Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3). Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 41, 13.2.2002, str. 35).

[39]             Direktiva Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev (UL L 141, 11.6.1993, str. 27). Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 290, 17.11.2000, str. 27).

[40]             Direktiva 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1). Direktiva, kot je bila spremenjena z Direktivo 2000/28/ES (UL L 275, 27.10.2000, str. 37).

[41]             Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L 345, 19.12.2002, str. 1).

[42]             Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

[43]             Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

[44]             Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

[45]             Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

[46]             UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

[47]             Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. Septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

[48]             Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

[49]             UL L 3, 7.1.2004, str. 34.

[50]             UL

[51]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[52]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[53]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[54]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[55]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[56]             Te ocene temeljijo na povprečnih stroških za uradnika AD v višini 132 000 EUR na leto. Predvidoma bo 7 delovnih mest zapolnjenih postopoma v letu 2015, tako skupni stroški predstavljajo polovico celoletnih stroškov za 7 zaposlenih s polnim delovnim časom. Zneski temeljijo na trenutnem mehanizmu financiranja iz uredbe o EIOPA (države članice 60 %, Skupnost 40 %).

[57]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[58]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma (za obdobje 2007–2013).

[59]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

PRILOGA I

Del A

Razveljavljena Direktiva s seznamom njenih poznejših sprememb (iz člena 79)

Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 235, 23.9.2003, str. 10) || ||

|| Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 335, 17.12.2009, str. 1) Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 331, 15.12.2010, str. 120) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 174, 1.7.2011, str. 1) Direktiva 2013/14/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 145, 31.5.2013, str. 1) || samo člen 303 samo člen 4 samo člen 62 samo člen 1

Del B

Seznam rokov za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe (iz člena 79)

Direktiva || Rok za prenos || Datum začetka uporabe

2003/41/ES 2009/138/ES 2010/78/EU 2011/61/EU 2013/14/EU || 23. 9. 2005 31. 3. 2015 31. 12. 2011 22. 7. 2013 21. 12. 2014 || 23. 9. 2005 1. 1. 2016 31. 12. 2011 22. 7. 2013 21. 12. 2014

_____________

PRILOGA II

Direktiva 2003/41/ES || Ta direktiva

Člen 1 Člen 2 Člen 3 Člen 4 Člen 5 Člen 6(a) in (b) Člen 6(c) Člen 6(d) do (h) Člen 6(i) Člen 6(j) Člen 7 Člen 8 Člen 9(1)(a) Člen 9(1)(b) in (c) Člen 9(1)(d) Člen 9(1)(e) Člen 9(2) Člen 9(3) Člen 9(5) Člen 20(1) do (9) Člen 20(10) Člen 15(1) do (5) Člen 15(6) Člen 16 Člen 17 Člen 17a(1) do (4) Člen 17a(5) Člen 17b Člen 17c Člen 17d Člen 18(1) Člen 18(1a) Člen 18(2) do (4) Člen 18(5), prvi pododstavek Člen 18(5), drugi in tretji pododstavek Člen 18(6) Člen 18(7) Člen 10 Člen 12 Člen 9(4) Člen 19(1) Člen 19(2), prvi pododstavek Člen 19(2), drugi pododstavek Člen 19(3) Člen 11(1) Člen 9(1)(f) Člen 11(2)(a) Člen 11(2)(b) Člen 11(3) Člen 11(4)(a) in (b) Člen 11(4)(c) in (d) Člen 14(1) Člen 14(2), prvi pododstavek Člen 14(4) drugi pododstavek Člen 14(2), drugi pododstavek Člen 14(3) Člen 14(4), prvi pododstavek Člen 14(5) Člen 13(1)(a) Člen 13(1)(b) do (d) Člen 13(2) Člen 20(11), prvi pododstavek Člen 20(11), drugi pododstavek Člen 20(11), tretji in četrti pododstavek Člen 21(1) in (2) Člen 21(2a) Člen 21(3) Člen 21a Člen 21b Člen 22 Člen 23 Člen 24 || Člen 1 Člen 2 Člen 3 Člen 4 Člen 5 Člen 6(a) in (b) Člen 6(c) Člen 6(d) do (h) Člen 6(i) Člen 6(j) do (p) Člen 7 Člen 8 Člen 9 Člen 10 Člen 11(1) Člen 11(2) Člen 12(1) do (8) Člen 12(9) Člen 12(10) Člen 13 Člen 14(1) do (5) Člen 15 Člen 16 Člen 17(1) do (4) Člen 18 Člen 19 Člen 20(1) Člen 20(2) Člen 20(3) do (5) Člen 20(6), prvi pododstavek Člen 20(6), drugi pododstavek Člen 20(7) Člen 20(8) Člen 21 Člen 22 Člen 23 Člen 24 Člen 25 Člen 26 Člen 27 Člen 28 Člen 29 Člen 30 Člen 31 Člen 32 Člen 33(1) Člen 33(2) do (7) Člen 34 Člen 35(1) in (2) Člen 35(3) Člen 35(4) Člen 35(5) do (8) Člen 36 Člen 37 Člen 38(1) Člen 38(2) Člen 39(1) Člen 39(2) Člen 39(3) Člen 39(4) Člen 40 Člen 41 Člen 42 Člen 43 Člen 44 Člen 45 Člen 46 Člen 47 Člen 48 Člen 49 Člen 50 Člen 51 Člen 52 Člen 53 Člen 54 Člen 55 Člen 56 Člen 57 Člen 58(1) Člen 58(2)(a) in (b) Člen 59 Člen 60 Člen 61 Člen 62(1) Člen 62(2) Člen 62(3) Člen 62(4) Člen 62(5) Člen 62(6) Člen 62(7) Člen 63 Člen 64(1)(a) Člen 64(1)(b) do (f) Člen 64(2) Člen 65 Člen 66 Člen 67 Člen 68 Člen 69 Člen 70 Člen 71 Člen 72(1) Člen 72(2) Člen 73(1) in (2) Člen 73(3) Člen 73(4) Člen 74 Člen 75 Člen 76 Člen 77 Člen 78 Člen 79 Člen 80 Člen 81

_____________