52014PC0031

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Splošno ozadje

Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa zakonski in finančni okvir, ki s shemo šolskega mleka in shemo šolskega sadja ureja razdeljevanje izbranih kmetijskih proizvodov otrokom v šolah.

Uredba Sveta (EU) št. 1370/2013, sprejeta na podlagi člena 43(3) PDEU, določa znesek pomoči Unije po shemi šolskega sadja in shemi šolskega mleka, kot ju določa Uredba (EU) št. 1308/2013, in ukrepe glede pomoči, ki se dodeli državam članicam v primeru sheme šolskega sadja, ter največjo količino proizvodov, upravičenih do pomoči v primeru sheme šolskega mleka.

Ta predlog je predstavljen v povezavi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede določb, ki se nanašajo na šolski shemi. Predlog določa nov okvir za podporo razdeljevanju sadja in zelenjave, banan ter mleka otrokom v izobraževalnih ustanovah, pri čemer vključuje določbe o znesku pomoči Unije ter načine njenega dodeljevanja v državah članicah.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

n. r.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Zaradi pravne varnosti se predlaga črtanje členov 5 in 6 Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013, saj bi ta s predlagano spremembo Uredbe (EU) št. 1308/2013 postala zastarela.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunske posledice so predstavljene v finančnem poročilu, ki je priložen temu predlogu in predlogu [COM(2014) 32 final] za spremembo Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2014/0013 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1370/2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Člena 5 in 6 Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013[1] določata znesek pomoči Unije v okviru sheme šolskega sadja in zelenjave ter sheme šolskega mleka, kot ju določa Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[2], ter ukrepe glede pomoči, ki se dodeli državam članicam v primeru sheme šolskega sadja, in največjo količino proizvodov, upravičenih do pomoči v primeru sheme šolskega mleka.

(2)       Oddelek 1 poglavja II naslova I dela II Uredbe (EU) št. 1308/13, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. xxx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [nova šolska shema], določa nov okvir za podporo razdeljevanja sadja in zelenjave, vključno z bananami, ter mleka otrokom v izobraževalnih ustanovah ter vključuje določbe o znesku pomoči Unije in načinih njenega dodeljevanja v državah članicah. Člena 5 in 6 Uredbe (EU) št. 1370/2013 sta zato z dnem začetka uporabe Uredbe (EU) št. xxx/xx [nova šolska shema] zastarela. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba ta člena črtati.

(3)       Uredbo (EU) št. 1370/13 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (EU) št. 1370/2013

Člena 5 in 6 Uredbe (EU) št. 1370/2013 se črtata.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. avgusta xx [enako kot uredba Sveta/Evropskega parlamenta, ki spreminja Uredbo (EU) št. 1308/2013].

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1     Naslov predloga/pobude

              1.2     Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3     Vrsta predloga/pobude

              1.4     Cilji

              1.5     Utemeljitev predloga/pobude

              1.6     Trajanje ukrepa in finančni vpliv

              1.7     Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1     Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2     Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3     Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1     Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2     Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1  Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2  Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3  Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4  Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5  Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3     Ocenjene posledice za prihodke

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi s shemo pomoči za razdeljevanje sadja in zelenjave, banan in mleka v izobraževalnih ustanovah

Uredba Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1370/2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[3]

1.3.        Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa [4]

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa

X Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Cilj predloga je trajno povečati delež sadja in zelenjave ter mlečnih izdelkov v prehrani otrok, s tem pa prispevati k uresničevanju ciljev skupne kmetijke politike (SKP), in sicer k stabilizaciji trgov in dolgoročnemu zagotavljanju povpraševanja. Namen predloga je tudi prispevati k širšim ciljem na področju javnega zdravja, ki se nanašajo na zmanjšanje prekomerne teže in debelosti ter bolezni, povezanih s prehrano, z oblikovanjem trajnih zdravih prehranjevalnih navad.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj: Izboljšati dostop občutljivih družbenih skupin do hrane

Zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB: 05 02 „Intervencije na kmetijskih trgih“

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Predlog naj bi spremenil poznavanje, odnos in naklonjenost mladih državljanov do hrane in njenega vira ter njihovo dojemanje kmetijstva in kmetijskih proizvodov.

Povečal naj bi tudi stroškovno učinkovitost razdeljevanja proizvodov z boljšim usmerjanjem pomoči EU.

Poleg tega naj bi povečal del proračunske porabe za spremljevalne ukrepe ter tako izboljšal njihov vpliv na potrošnjo ciljne skupine in premostil vrzel med izobraževalnimi razsežnostmi sheme šolskega sadja in sheme šolskega mleka.

Nazadnje naj bi privedel tudi do skupnega okvira v vsaki državi članici in povečal prepoznavnost te intervencije EU.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

V zvezi s cilji so bile določene tri ravni kazalnikov:

Kazalniki učinkov:

–    Spremeniti neposredno in posredno uživanje svežega sadja in zelenjave med otroki po 5 letih intervencije

–    Spremeniti neposredno in posredno uživanje mleka med otroki po 5 letih intervencije

–    Izboljšati splošno kakovost prehrane

Glavni kazalniki rezultatov:

–    Odstotek razpoložljivega proračuna, porabljenega za spremljevalne ukrepe

–    Odstotek izvedenih podpornih ukrepov, povezanih s kmetijstvom in kmetijskimi proizvodi

–    Raven učinkovitosti porabe za promocijo uživanja kmetijskih proizvodov v šolah

Glavni kazalniki realizacije:

–    Število spremljevalnih ukrepov, izvedenih v državah članicah

–    Število otrok, vključenih v spremljevalne ukrepe, in delež skupne udeležbe

–    Število spremljevalnih ukrepov, povezanih s kmetijstvom, v državah članicah

–    Strošek na obrok

–    Število sodelujočih držav članic, šol in otrok

–    Količine proizvodov, razdeljenih v šolah (število obrokov sadja in zelenjave ter mleka)

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Predlog podpirata potreba po trajnem povečanju uživanja sadja in zelenjave ter mleka med otroki in potreba po oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad med otroki.

Šolski shemi SKP, kakor se trenutno izvajata, imata v svoji zasnovi in delovanju določene slabosti in pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati in ki omejujejo njune možnosti za uresničevanje ciljev spodbujanja uživanja kmetijskih proizvodov (tržni cilj) in zdravega prehranjevanja med šolarji (zdravstveni cilj).

Ugotovljene težave se nanašajo na razkorak med zasnovo shem in njunimi cilji (različna izobraževalna orodja v sklopu teh dveh shem), pomanjkanje usklajevanja in doslednosti med obema shemama in pomanjkljivosti, ki omejujejo neposreden vpliv na porabo (visoka upravna in organizacijska obremenitev pri obeh shemah, nezadostno izvrševanje proračuna v višini 30 % pri shemi šolskega sadja, morebitni učinek mrtve izgube in nizko razmerje med stroški in koristmi v shemi šolskega mleka).

Dejavniki so v glavnem povezani z nepopolnostmi v ureditvi, različnim finančnim okvirom in izvajanjem v državah članicah ter z nekaterimi zunanjimi dejavniki.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Ukrep na ravni EU zagotavlja finančna sredstva, ki so potrebna za pobude po celotni EU, in dodatne vire financiranja, ki državam članicam omogočajo, da razširijo obseg delovanja svojih ukrepov in povečajo  njihovo učinkovitost. Če bi se države članice morale zanašati izključno na lastna finančna sredstva, jih večina ne bi uspela izvajati ambicioznih pobud. Ukrep prispeva tudi k večji verodostojnosti teh shem v državah članicah in izboljšanju podobe EU ter boljši ozaveščenosti. Okviri EU imajo dodano vrednost pri omogočanju stalnega znanja, preglednosti ter prenosu in izmenjavi izkušenj.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Zdaj sta v pristojnosti skupne kmetijske politike (SKP) EU dva programa razdeljevanja v šolah, financirana s strani EU, ki sta posebej namenjena otrokom v šolah, in sicer shema šolskega mleka in shema šolskega sadja. Skupni cilj obeh shem je trajno povečati delež teh proizvodov v prehrani otrok v zgodnjem obdobju, ko se njihove prehranjevalne navade še oblikujejo, s tem pa prispevati k uresničevanju ciljev SKP, zlasti k stabilizaciji trgov in dolgoročnemu zagotavljanju povpraševanja. Poleg tega sta shemi v skladu s širšimi cilji na področju javnega zdravja, saj prispevata k izoblikovanju trajnih zdravih prehranjevalnih navad.

Ne glede na to pozitivno vključitev v šole in priznanje njunih možnosti pa ugotovitve različnih poročil, zlasti zunanjih vrednotenj sheme šolskega sadja in sheme šolskega mleka, katerih pobudnik je bila Komisija, in posebnega poročila št. 10/2011 Evropskega računskega sodišča, in izkušnje po letih izvajanja kažejo na potrebo po nadaljnjih izboljšavah obeh shem, da bi dvignili uspešnost in učinkovitost njunega vodenja. Nedavni sporazum o reformi SKP je že obravnaval nekatere od ugotovljenih težav.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Z ustreznim upoštevanjem sektorskih specifičnosti je predlog skladen s promocijo kmetijskih proizvodov. Prav tako je v skladu s cilji na področju javnega zdravja (obvladovanje telesne teže, neenakosti na področju zdravja), poenostavitvijo ter načeli in cilji, oblikovanimi v strategiji Evropa 2020.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– ¨  Trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL

– ¨  Finančne posledice med letoma LLLL in LLLL

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda

– Izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[5]

¨ Neposredno upravljanje – Komisija:

– ¨ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije;

– ¨  prek izvajalskih agencij.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

– ¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo;

– ¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite);

– ¨ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– ¨ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

– ¨ subjektom javnega prava,

– ¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

– ¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

– ¨ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

V novi shemi sta spremljanje in vrednotenje vključena v stroške, ki so upravičeni do pomoči EU, zaradi svojega pomena pri dobrem upravljanju in ocenjevanju učinkovitosti/uspešnosti pri uresničevanju navedenih ciljev. Vzpostavljena je tudi povezava z večletno (6-letno) nacionalno/regionalno strategijo.

Spremljanje se bo izvajalo na podlagi letnih poročil držav članic, ki vsebujejo informacije o porabljenih proračunskih sredstvih, številu sodelujočih šol/otrok in deležu skupnega števila šol/otrok ciljne skupine, pogostosti razdeljevanja, trajanju, času in sistemu, povprečni teži in ceni obroka, povprečni porabi na otroka in skupnih razdeljenih količinah. Spremljali se bodo tudi spremljevalni ukrepi, in sicer uporabljene metode in njihovi stroški, pogostost, sodelujoče šole/otroci, vključevanje deležnikov in razdeljeni proizvodi.

Postopek vrednotenja bo sestavljen iz poročil držav članic o vrednotenju po 5 letih izvajanja sheme, da bi se izmerili srednjeročni učinki, temu pa bo eno leto po vrednotenju držav članic sledilo zunanje vseevropsko vrednotenje, da bi se ocenili izvajanje sheme na ravni držav članic in EU ter skupna učinkovitost, uspešnost, skladnost in primernost glede na standarde in smernice Komisije za vrednotenje. Predvideti bi bilo mogoče tudi zunanjo študijo o kazalnikih dolgoročnih učinkov.

Zunanja vrednotenja sheme šolskega sadja in sheme šolskega mleka ter posebno poročilo Računskega sodišča št. 10/2011 o teh shemah so bili pri oblikovanju postopkov spremljanja in vrednotenja v zvezi z novo shemo očitno ustrezno upoštevani.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Splošno tveganje, ki ga je mogoče prepoznati, je povezano z učinkovitostjo sheme, tj. da pomoč EU doseže končne upravičence sheme in učinkovito prispeva k uresničevanju ciljev sheme.

Glede na trenutne izkušnje, pridobljene v shemi šolskega sadja, je treba posebno pozornost nameniti izbiri prosilcev za pomoč in postopkom oddaje javnih naročil za razdeljevanje, obveščanje javnosti, spremljanje in vrednotenje. Določbe o nadzoru pokrivajo tudi izvajanje omenjenih naročil. Javno naročanje lahko pomeni težavo za šolsko shemo.

Za druga tveganja, kot so morebitni učinek mrtve izgube in prekomerni stroški razdeljenih proizvodov ali marž dobaviteljev, je mogoče predvideti določbe (npr. na ravni pomoči EU za posamezni obrok).

Pri spremljevalnih ukrepih je tveganje lahko prekrivanje z izobraževalnimi ukrepi v šolah in promocijo kmetijskih proizvodov. V izogib temu bo pri opredelitvi teh ukrepov vključena skupina znanstvenih izvedencev na ravni EU, prav tako pa bo jasno navedena njihova povezava s cilji nove sheme. Določbe o nadzoru, povezane s spremljevalnimi ukrepi, obravnavajo avtentičnost odhodkov na splošno, pri čemer dajejo zagotovila tudi v primerih, kjer so ti ukrepi oddani v izvajanje zunanjim izvajalcem.

2.2.2.     Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Sistem nadzora tvorijo plačilne agencije in pooblaščeni nadzorni organi na ravni držav članic.

Obvezna bodo letna poročila držav članic o nadzoru in pregledih na podlagi tistih, ki se že uporabljajo za trenutni shemi šolskega sadja in mleka, saj je treba zagotoviti podrobnosti o upravnem vodenju in izvedenih pregledih na kraju samem.

Poleg tega bo sistem notranjega upravljanja in nadzora uporabil poročila držav članic o spremljanju in vrednotenju ter poročilo o vseevropskem vrednotenju. Nazadnje bo skupina znanstvenih izvedencev na ravni EU državam članicam in Komisiji svetovala glede izvajanja, spremljanja in vrednotenja.

2.2.3.     Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Šolsko shemo bo kril obstoječi sistem upravljanja in nadzora za porabo EKJS.

Ocenjuje se, da predlog ne bo povzročil zvišanja stopnje napak za EKJS.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Uporabljala se bo horizontalna uredba o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP.

Sistemi nadzora običajno vsebujejo izčrpne upravne nadzore 100 % vlog za pomoč, navzkrižna preverjanja z drugimi podatkovnimi zbirkami, kjer je to ustrezno, in preglede na kraju samem pred plačilom minimalnega števila transakcij glede na tveganje, povezano z zadevno shemo. Kadar ti pregledi razkrijejo veliko število nepravilnosti, je treba opraviti dodatne preglede.

Zakonodajni sveženj za reformo SKP določa tudi, da morajo države članice preprečevati, odkrivati in odpravljati nepravilnosti in goljufije, naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom ter izterjati vsa neupravičena plačila, vključno z obrestmi. Sveženj vključuje samodejni mehanizem potrjevanja za primere, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, ki predvideva, da kadar izterjava ni bila opravljena v štirih letih po datumu izdaje zahtevka za izterjavo ali v osmih letih, če zadevo rešujejo sodišča, neizterjane zneske poravnajo zadevne države članice. Ta mehanizem države članice močno spodbuja, da čim prej izterjajo neupravičena plačila.

V začetni fazi nove sheme in čeprav uradno soglasje EU k strategijam držav članic ni predvideno, bodo določbe o njihovi vsebini (in morda predloga) omogočale zgodnje odkrivanje in preprečevanje tveganj za goljufije.

Med izvajanjem bodo državam članicam pri preprečevanju goljufij v pomoč tudi zahteve za pravno razlago ali nasveti Komisije in/ali skupine znanstvenih izvedencev na ravni EU.

Poleg tega bodo izvedeni tudi naknadni pregledi in strogo spremljanje morebitnih domnevnih obtožb o goljufivi zlorabi sheme.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

|| dif./ nedif. ([6]) || držav Efte[7] || držav kandidatk[8] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

2 || 05 02 08 12 – Sistem razdeljevanja sadja v šolah || nedif. || NE || NE || NE || NE

2 || 05 02 12 08 – Mleko za šole || nedif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

|| dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

|| NR || || NE || NE || NE || NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

Razdelek večletnega finančnega okvira || 2 || Trajnostna rast: naravni viri

|| GD: AGRI || || || || 2014[9] || || 2016[10] || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ ||

|| Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || ||

|| 05 02 08 12 – Sistem razdeljevanja sadja v šolah || Obveznosti || (1) || || 122 || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||

|| Plačila || (2) || || 122 || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||

|| 05 02 12 08 – Mleko za šole[11] || Obveznosti || (1a) || || 75 || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||

|| Plačila || (2a) || || 75 || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||

|| Odobritve SKUPAJ || Obveznosti || = 1 + 1a || || 197 || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||

|| Plačila || = 2 + 2a || || 197 || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||

|| Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || Obveznosti || (4) || || 197 || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| Plačila || (5) || || 197 || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || 0 || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| Odobritve iz RAZDELKA 2 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || Obveznosti || = 4 + 6 || || 197 || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| Plačila || = 5 + 6 || || 197 || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“ ||

v mio. EUR

|| || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

GD: AGRI || || ||

Ÿ Človeški viri || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

GD AGRI SKUPAJ || Odobritve || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

v mio. EUR

|| || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || Obveznosti || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Plačila || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– X       Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– ¨      Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR

Cilji in realizacije || || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE ||

Vrsta[12] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški

POSAMEZNI CILJ || Izboljšati dostop občutljivih družbenih skupin do hrane ||

Realizacija || št. spremljevalnih ukrepov || || || || || || || || || || || || ||

Realizacija || št. otrok v spremljevalnih ukrepih || || || || || || || || || || || || ||

Realizacija || št. spremljevalnih ukrepov, povezanih s kmetijstvom || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || ||

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨      Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– X       Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR

|| 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || ||

Človeški viri || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Potrebe po odobritvah za človeške vire se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨      Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– X       Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

XX 01 01 01 (sedeži in predstavništva Komisije) || 4 || 4 || 4 || 4 || 4

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || ||

XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || || || || ||

XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) || || || || ||

XX 01 04 yy || – na sedežu || || || || ||

– na delegacijah || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || || || || ||

10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || ||

SKUPAJ (*) || 4 || 4 || 4 || 4 || 4

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje tega ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno v GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Upravljanje zakonodaje, oblikovanje politik, ekonomska analiza in svetovanje, medsektorsko usklajevanje in posvetovanje, notranja komunikacija in javne informacije, predstavljanje institucij in pogajanje, ravnanje s statističnimi podatki,

Zunanji sodelavci ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X       Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨      Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

– ¨      Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– X V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

Finančni prispevek Unije za to shemo je naveden v točki 3 člena 1 osnutka uredbe. Višino pomoči Unije (pavšalno) za stroške obroka za sadje in zelenjavo ter mleko bodo določili tudi delegirani akti.

Višina prispevka EU za stroške proizvodov bo omejena z najvišjim zneskom pomoči EU na obrok za proizvode sadja in zelenjave ter mleka. Države članice bodo imele možnost povečati nacionalne proračune ali privabiti zasebna finančna sredstva, da bi povečale obseg in/ali okrepile svoje intervencije šolskih shem. Zaradi raznolikosti tretjih oseb (javnih in/ali zasebnih) in trenutnega pomanjkanja pomembnih informacij v tej fazi ni mogoče oceniti skupnega prispevka tretjih oseb.

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– X       Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨      Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         za lastna sredstva,

¨         za razne prihodke.

[1]               Uredba Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (UL L 346, 20.12.2013, str. 12).

[2]               Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

[3]               ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[4]               Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[5]               Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[6]               Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[7]               Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[8]               Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[9]               Zneski proračuna za 2014 so podani zgolj informativno.

[10]             Zaradi primerjave je začetek izvajanja predviden v letu 2016. Poleg tega bo dvig sredstev za sadje v šolah, dogovorjen v reformi SKP (Uredba Sveta (EU) št. 1370/2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode), izveden z začetkom šolskega leta 2014/2015, znesek pa bo predvidoma porabljen v celoti.

[11]             Za shemo mleka predlog predvideva določitev sredstev v višini 80 milijonov EUR na šolsko leto. To ustreza pričakovani ravni izvrševanja proračuna in je v skladu s skupnim zneskom za odhodke, povezane s trgom, in neposredno pomoč, ki je upoštevana v večletnem finančnem okviru 2014–2020.

[12]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).