12.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 294/31

—

ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09827/2014),

—

ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma (sporazum) z dne 27. junija 2014 med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (17901/2013),

—

ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in s točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter z odstavkom 7 in drugim pododstavkom odstavka 8 člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0129/2014),

—

ob upoštevanja sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, ki sta ga ob posredovanju Evropske unije podpisali Gruzija in Ruska federacija, ter sporazuma o izvajanju z dne 8. septembra 2008,

—

ob upoštevanju skupne izjave z vrhovnega srečanja vzhodnega partnerstva v Pragi z dne 7. maja 2009, vrhovnega srečanja vzhodnega partnerstva v Varšavi z dne 30. septembra 2011 in vrhovnega srečanja vzhodnega partnerstva v Vilni z dne 29. novembra 2013,

—

ob upoštevanju sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu med EU in Gruzijo, ki je začel veljati 1. marca 2011,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Gruzijo (1),

—

ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta o izvajanju evropske sosedske politike v Gruziji – napredek v letu 2013 in priporočila za ukrepanje (letno poročilo o napredku) z dne 27. marca 2014 (SWD(2014)0072),

—

ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2014 o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o oceni odnosov EU z državami vzhodnega partnerstva in določanju prednostnih nalog (4),

—

ob upoštevanju poročila parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 5. septembra 2014 o delovanju demokratičnih institucij v Gruziji,

—

ob upoštevanju dela Thomasa Hammarberga kot posebnega svetovalca EU za ustavno in pravno reformo ter človekove pravice v Gruziji in njegovega poročila in priporočil „Gruzija v tranziciji. Poročilo o dimenziji človekovih pravic: ozadje, že sprejeti ukrepi in prihodnji izzivi“ iz septembra 2013 ter poročila z dne 10. julija 2014 o misiji za nadaljnje ukrepanje,

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o splošnih načelih za sodelovanje Gruzije v programih Unije (5),

—

ob upoštevanju pridružitvenega načrta, ki bo nadomestil akcijski načrt evropske sosedske politike,

—

ob upoštevanju člena 49 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 18. decembra 2014 o osnutku sklepa (6),

—

ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0042/2014),

A.

ker v Gruziji vlada močan nacionalni konsenz v podporo integraciji z zahodom, tudi z EU in Natom, ki jo podpirajo tudi vse politične stranke; ker glede na nedavno študijo nacionalnega demokratičnega inštituta za mednarodne zadeve (National Democratic Institute for International Affairs) 69 % gruzijskega prebivalstva podpira podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo; ker bi moral ta konsenz utreti pot do umiritve trenutno razdvojenega političnega okolja in ustvariti potrebne pogoje za konstruktiven dialog večinskih in manjšinskih sil;

B.

ker so parlamentarne volitve leta 2012 in predsedniške volitve leta 2013 v Gruziji potekale gladko in v skladu z evropskimi standardi; ker je po teh volitvah prvič v novejši zgodovini Gruzije prišlo do miroljubne in demokratične predaje oblasti, kar bi lahko služilo kot zgled celotni regiji;

C.

ker bi morala Evropa pokazati solidarnost z državami, ki so se po razpadu Sovjetske zveze ponovno osamosvojile, in podporo njihovi suverenosti;

D.

ker Rusija še vedno zaseda gruzijski regiji Abhazijo in Chinvalsko regijo/Južno Osetijo ter s tem krši temeljne norme in načela mednarodnega prava; ker je na območjih pod dejanskim nadzorom okupacijskih sil, ki so odgovorne za kršitve človekovih pravic na teh območjih, vključno s kršitvami pravic do prostega gibanja, stikov med ljudmi in izobraževanja v maternem jeziku, prišlo do etničnega čiščenja in prisilnih demografskih sprememb;

E.

ker je Gruzija od revolucije vrtnic dosegla pomemben napredek pri reformah in krepitvi odnosov z EU; ker je zaradi napredka pri reformah, ki spodbujajo človekove pravice in demokracijo, Gruzija prejela dodatna finančna sredstva v sklopu programa sodelovanja in povezovanja v okviru vzhodnega partnerstva; ker podpis pridružitvenega sporazuma izraža tudi močno priznavanje tega napredka, obenem pa Gruziji priznava ambicije in zavezanost evropski poti;

F.

ker so bili pridružitveni sporazumi med Evropsko unijo ter Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino podpisani 27. junija 2014 ob zasedanju Evropskega sveta v Bruslju; ker ratifikacija pridružitvenega sporazuma z Gruzijo v Evropskem parlamentu po ratifikaciji sporazumov z Republiko Moldavijo in Ukrajino zaključuje celoten proces, obenem pa odpira novo poglavje, povezano z željo in odločnostjo teh držav, da se približajo Evropski uniji;

G.

ker je vzhodno partnerstvo znotraj evropske sosedske politike vzpostavilo pomemben politični okvir za poglabljanje odnosov, pospeševanje političnega združevanja in nadaljevanje gospodarskega povezovanja med EU in Gruzijo, ki ju povezujejo tesne zemljepisne, zgodovinske in kulturne vezi, saj ta politični okvir podpira politične in družbeno-gospodarske reforme in omogoča približevanje EU;

H.

ker regionalni okviri, vključno s Parlamentarno skupščino Euronest in sinergijo EU za Črno morje, predstavljajo dodatne forume za izmenjavo izkušenj, informacij in primerov najboljše prakse glede izvajanja pridružitvenega načrta;

I.

ker EU poudarja, da se ima Gruzija pravico pridružiti kateri koli mednarodni organizaciji ali zavezništvu, pri čemer je treba spoštovati mednarodno pravo, in ponovno poudarja, da trdno verjame v načelo, v skladu s katerim nobena tretja država ne more vložiti veta na suvereno odločitev druge države glede teh zadev;

J.

ker Parlament odločno podpira liberalizacijo vizumske ureditve za Gruzijo kot neposredni znak tesnejših odnosov med EU in Gruzijo ter neposredno korist prebivalcev;

K.

ker sklenitev pridružitvenega sporazuma ni sama sebi namen, temveč je del širšega procesa pravnega, gospodarskega, političnega in družbenega vključevanja te države v evropske strukture, zato je izvajanje sporazuma bistveno;

L.

ker je pridružitveni sporazum med EU in Gruzijo, zlasti del, ki se nanaša na trgovino in ki je bil dogovorjen na pogajanjih v okviru vzhodnega partnerstva v letih 2012 in 2013, med drugim eden od najbolj ambicioznih sporazumov o prosti trgovini, ki jih je Evropa do sedaj sklenila s tretjo državo;

M.

ker prinaša vzpostavitev poglobljenega in celovitega območja proste trgovine med EU in Gruzijo eno od najpomembnejših vzajemnih koristi sporazuma; ker ima trgovina nesporen pomen za rast, ustvarjanje delovnih mest, blaginjo in stabilnost;

N.

ker bo z ustanovitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine z EU Gruzija morala za okrepitev svojega dostopa do trga EU sprejeti zavezujoče obveznosti o prilagajanju svojih zakonov in standardov, da bi tako spoštovala skupne norme in vrednote;

O.

ker bo EU imela koristi od boljših trgovinskih tokov in boljših naložbenih pogojev v Gruziji;

P.

ker poglobljeno in celovito območje proste trgovine vključuje več določb za reformo gruzijske trgovinske zakonodaje in trgovinskih politik na podlagi pravnega reda EU in v skladu z njim, kar bo pripomoglo k posodobitvi gruzijskega gospodarstva ter boljšemu in bolj predvidljivemu poslovnemu okolju, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP);

Q.

ker je EU z odobritvijo splošnih trgovinskih preferencialov plus Gruziji že zagotovila znatne koristi za gospodarstvo te države;

R.

ker začasna uporaba pridružitvenega sporazuma, ki se je začela 1. septembra 2014, prispeva k hitrejšemu izvajanju pridružitvenega načrta;

S.

ker sta dejavno sodelovanje Gruzije ter zavezanost skupnim vrednotam in načelom, vključno s svobodo, enakopravnostjo, demokracijo, pluralizmom, pravno državo, dobrim upravljanjem in spoštovanjem človekovih pravic, ki svoj navdih najde v skupnem videnju edinstvene vrednosti vsakega posameznika, bistveni za to, da se bo proces nadaljeval in se bo pridružitveni sporazum uspešno izvajal s trajnostnim vplivom na razvoj države;

T.

ker bodo močnejše politične in gospodarske vezi pripomogle k večji stabilnosti, varnosti in blaginji vse evropske celine; ker tesnejše vezi Gruzije z EU ne bi smele onemogočiti ali prekiniti tradicionalnih, političnih in gospodarskih vezi te države z drugimi državami v regiji, temveč bi morale, prav nasprotno, ustvariti pogoje, ki bi državi omogočili izkoristili vse razpoložljive možnosti;

U.

ker je Gruzija pomemben člen v oskrbovalni verigi skupnega energetskega trga, s katero se energetski viri prenašajo iz regije Kaspijskega morja v EU;

1.

toplo pozdravlja podpis pridružitvenega sporazuma, ki je pomemben korak naprej v odnosih med EU in Gruzijo, saj daje konkretno podobo zavezi za politično združevanje in gospodarsko povezovanje; pozdravlja finančno pomoč, ki je bila Gruziji dodeljena leta 2014 v skladu z načelom „več sredstev za več reform“; poudarja, da ratifikacija sporazuma ni končni cilj sam po sebi in da je ključno njegovo celovito in čimprejšnje izvajanje;

2.

pozdravlja hitro in soglasno ratifikacijo sporazuma v gruzijskem parlamentu in poziva tudi države članice, naj ga čim prej ratificirajo;

3.

poudarja, da ima Gruzija v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji – tako kot vsaka druga evropska država – evropsko perspektivo in lahko zaprosi za članstvo v Uniji, če bo ravnala v skladu z načeli demokracije, spoštovala temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljala pravno državo;

4.

poudarja, da pridružitveni sporazum zajema celotno mednarodno priznano ozemlje Gruzije, je v korist celotnega prebivalstva in služi kot okvir za trajnostni razvoj in demokracijo v tej državi;

5.

poziva Gruzijo, naj zagotovi, da bodo reforme globoko zasidrane v institucionalni okvir, da se bo ustvarila družba, za katero bodo značilni pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakopravnost med ženskami in moškimi;

6.

v zvezi s tem poudarja, kako pomemben je konstruktiven dialog med strankami za sprejetje osnovnih reform in obveznosti, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma v duhu soglasne evropske izbire; poziva gruzijske politične sile, naj se izogibajo pristopu „zmagovalec pobere vse“, ki je bil značilen za prejšnje vlade, da bi odpravili dolgotrajno razcepljenost gruzijske družbe;

7.

pozdravlja pridružitveni načrt, ki vzpostavlja praktični okvir za doseganje glavnih ciljev sporazuma in ki naj bi služil kot vodilo za razvoj odnosov med EU in Gruzijo;

8.

poudarja, da bi morali biti v izvajanje načrta vključeni obe strani, Gruzija in EU, ter da bi morale prednostne naloge, ki so v njem določene, prejeti ustrezno tehnično in finančno pomoč, da bo tako Gruzija imela sredstva za nadaljevanje svojih demokratičnih in gospodarskih reform; poziva Komisijo in države članice, naj medsebojno usklajujejo podporo, prednostne naloge iz pridružitvenega načrta pa uporabijo kot načela, ki jih bodo vodila pri načrtovanju financiranja za Gruzijo;

9.

poziva obe strani, naj opredelita potrebe po usposabljanju, da bo Gruzija lahko izpolnila svoje obveznosti v skladu s pridružitvenim sporazumom in načrtom;

10.

ponovno izraža podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije ter Unijo poziva k zagotovitvi uporabnosti in koristi pridružitvenega sporazuma za celotno mednarodno priznano ozemlje Gruzije; v zvezi s tem poziva EU, naj bo prek svojega posebnega predstavnika za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji, sopredsedovanja pogovorom v Ženevi in svoje nadzorne misije (EUMM) še naprej aktivna pri reševanju sporov; spodbuja odločnejša prizadevanja za revizijo omejevalnih vidikov zakona o zasedenih ozemljih, da se kar najbolj povečajo koristi pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega območja proste trgovine;

11.

poziva Rusijo, naj v celoti spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije, pa tudi nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja, naj prekliče priznanje odcepitve Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije ter naj preneha zasedati ta ozemlja, pa tudi zagotovi vzajemnost zaveze o neuporabi sile proti Gruziji; v zvezi s tem obsoja sklenitev pogodbe o „zavezništvu in strateškem partnerstvu“ med zasedenim ozemljem Abhazijo in Rusijo; meni, da je to ukrep Rusije, s katerim želi opraviti popolno priključitev Abhazije; izraža zaskrbljenost tudi zaradi dejstva, da bi lahko bila taka pogodba sklenjena tudi z zasedenim ozemljem Chinvalska regija/Južna Osetija; v zvezi s tem poziva Rusko federacijo, naj umakne tako imenovano pogodbo in upošteva svoje obveznosti iz sporazuma o premirju z 12. avgusta 2008;

12.

pozdravlja nedavne reforme gruzijskih oblasti, katerih cilj je dodatno okrepiti stabilnost, neodvisnost in učinkovitost institucij, ki so pristojne za zagotavljanje demokracije (zlasti pravosodnih institucij), pravne države in dobrega upravljanja, ter utrditi sistem za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo vse tri veje oblasti ostale ločene; poziva k učinkoviti uporabi sistema zavor in ravnovesja skupaj z nadzornimi mehanizmi;

13.

je seznanjen s prizadevanjem gruzijskih oblasti na področju demokratičnih reform, tudi reforme sodstva, ugotavlja pa potrebo po tem, da se ustrezno in celovito raziščejo vse domnevne kršitve človekovih pravic; poudarja, da ostaja reforma sodstva v Gruziji prednostna naloga tako za Gruzijo kot za Evropsko unijo; priznava temeljno načelo enakosti pred zakonom in zagotavljanje procesnih pravic; poudarja, da je treba vzpostaviti evidenco izvrševanja sodnih postopkov in obsodb, ki bo omogočila merjenje napredka; poziva k poenotenju sodne prakse, da se zagotovita predvidljiv sodni sistem in zaupanje javnosti; opominja, da bi bilo treba nadaljevati učinkovito izvajanje reforme sodstva;

14.

poudarja, da mora biti vsak pregon pregleden, sorazmeren in brez političnega motiva, izveden pa bi moral biti strogo po ustreznem preiskovalnem in sodnem postopku in ob polnem upoštevanju načel poštenega sojenja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah; ostaja zaskrbljen zaradi pomanjkanja odgovornosti urada državnega tožilca in zaradi nejasnih meril imenovanja tožilcev in preiskovalcev; opominja, da morata biti integriteta in strokovnost ključni merili pri kadrovanju teh položajev;

15.

poudarja, da si morajo gruzijske oblasti prizadevati za nacionalno spravo; izraža zaskrbljenost, da so bili številni uradniki prejšnje vlade in nekateri člani sedanje opozicije obtoženi kaznivih dejanj ter zaprti ali pridržani pred sojenjem; izraža zaskrbljenost tudi zaradi morebitne uporabe pravosodnega sistema za boj proti političnim nasprotnikom, kar bi lahko spodkopalo evropsko usmeritev Gruzije in prizadevanja gruzijskih oblasti na področju demokratičnih reform; opominja, da je obstoj pomembne politične opozicije bistven za vzpostavitev uravnoteženega in zrelega političnega sistema, za katerega si prizadeva Gruzija;

16.

ugotavlja, da so imele obtožbe o primerih tako imenovane selektivne pravičnosti negativen vpliv; poziva gruzijske oblasti, naj se izognejo izkoriščanju pravosodnega sistema kot orodja za politične povračilne ukrepe; poziva vse politične sile v Gruziji, naj bodo zelo previdne in se v prihodnje izognejo obtožbam, pri tem pa naj se resno borijo proti korupciji in zlorabi javnih funkcij;

17.

pozdravlja poročilo o nadzorovanju sojenj v Gruziji, ki ga je 9. decembra 2014 objavil OVSE/ODIHR in poziva gruzijsko vlado naj resno pristopi k izboljševanju pomanjkljivosti ugotovljenih v poročilu;

18.

pozdravlja delo Thomasa Hammarberga kot posebnega svetovalca EU in njegovo poročilo „Gruzija v tranziciji“ ter poročilo z dne 10. julija 2014 po ponovnem obisku te države; poziva gruzijske oblasti, naj v celoti izvedejo priporočila iz obeh poročil;

19.

poudarja, da so bile predsedniške volitve oktobra 2013 po mnenju misije za opazovanje volitev Urada za demokratične institucije in človekove pravice (OVSE/ODIHR) v splošnem pozitivne in najboljše v gruzijskem poosamosvojitvenem obdobju, pri čemer so nadaljevale s spodbudnimi ukrepi parlamentarnih volitev leta 2012; v zvezi s tem je seznanjen z udeležbo delegacije Parlamenta za opazovanje volitev;

20.

spodbuja Evropsko unijo, naj zagotovi sinergije med različnimi priložnostmi za podporo, ki jih ponujajo Evropska ustanova za demokracijo, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, instrument za stabilnost in sklad za civilno družbo, da se okrepi demokratični proces v Gruziji;

21.

poziva gruzijske oblasti, naj se še naprej spopadajo z organiziranim kriminalom, korupcijo, goljufijami in pranjem denarja na vseh ravneh in področjih življenja ter naj naredijo vse za povsem delujoče in neodvisno sodstvo z dovolj osebja, med drugim tudi za večje zaupanje javnosti v to vejo oblasti in za zaščito zakonitega gospodarstva; poleg tega poudarja pomen depolitizacije javne uprave, da bi ta postala učinkovitejša in neodvisna od političnega vmešavanja;

22.

priznava odločenost in dosežke Gruzije pri gradnji svobodne družbe na podlagi pravne države, demokracije in družbenega pluralizma; opozarja na odločno podporo temu procesu v gruzijski družbi; poudarja pomen protidiskriminacijske zakonodaje pri zagotavljanju enakih pravic in zaščite vseh manjšin, zlasti etničnih, verskih in LGBT; pozdravlja, da je gruzijski parlament sprejel zakon proti diskriminaciji, in poziva k njegovemu celovitemu upoštevanju in izvajanju po črki in v duhu zakonodaje EU in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ugotavlja, da gre za pomemben korak v procesu liberalizacije vizumske ureditve; spodbuja gruzijske oblasti, naj na to temo izvedejo kampanje obveščanja;

23.

je seznanjen z ukrepi, ki jih je Gruzija v skladu z mednarodnimi zavezami sprejela v boju proti islamofobiji in homofobiji; vendar poudarja, da je treba učinkovito soditi storilcem nasilnih dejanj islamofobije in homofobije;

24.

pozdravlja delo, ki ga je Gruzija že opravila pri izvajanju sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu; prav tako pozdravlja dosežni znatni napredek pri dialogu o vizumih; podpira pravočasno uvedbo brezvizumskega režima za Gruzijo kot oprijemljiv pozitiven korak naprej v korist gruzijskih državljanov, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji;

25.

poziva gruzijsko vlado, naj ustvari ugodno okolje za svobodne medije, ki bo spodbujalo svobodo izražanja in medijsko pluralnost ter medijem omogočilo, da poročajo neodvisno in objektivno, brez političnega ali gospodarskega pritiska; v zvezi s tem poziva k izvajanju zakona o preglednosti lastništva medijev v celoti;

26.

spodbuja vlado, naj še naprej dosega napredek glede pravne države in dostopa do sodstva, tako da sprejme novi pravosodni zakonik za mladoletnike v skladu z mednarodnimi standardi, da bi spodbujala dostop do sodstva za vse otroke; poudarja potrebo po nujnih reformah sistema socialnega varstva, da bi zmanjšali vedno večje družbene neenakosti, ki vplivajo predvsem na otroke, kar se odraža v vedno večjem deležu otrok, ki živijo pod nacionalnim pragom revščine (27 % leta 2013 v primerjavi s 25 % leta 2011), in skrajni revščini (6 % v primerjavi s 3,9 % med celotnim prebivalstvom), in sicer z manj kot 1,25 USD na dan;

27.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil sprejet novi kodeks o delu, in poudarja potrebo o njegovi izvedbi, pa tudi, da je treba izboljšati delovne standarde in socialni dialog, da bi v tej državi veljale delovne pravice in standardi, kot jih predpisuje Mednarodna organizacija dela;

28.

pozdravlja odločnost Gruzije, da si bo prizadevala za tesnejše gospodarske vezi z EU s sprejemanjem korenitih in težkih gospodarski reform;

29.

čestita Gruziji, da ji je uspelo vzdržati zunanji pritisk, med drugim Rusije, in preusmeriti svoj izvoz na nove trge, ter Gruzijo spodbuja, naj tudi v prihodnje vztraja na tej poti; obsoja politiko gospodarskega pritiska, ki ga je izvajala Rusija nad Gruzijo pred podpisom sporazuma o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine junija 2014 in po njem;

30.

je trdno prepričan, da bo poglobljeno in celovito območje proste trgovine imelo dolgotrajne koristi za gruzijsko gospodarstvo in tako prispevalo k povečanju kakovosti življenja gruzijskih državljanov;

31.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je gruzijski parlament 18. julija 2014 ratificiral sporazum, kar je omogočilo začasno uporabo sporazuma o poglobljenem in celovitem območja proste trgovine od 1. septembra 2014 dalje;

32.

poziva parlamente držav članic, naj čim prej ratificirajo pridružitveni sporazum, vključno s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine, tako da bodo lahko takoj začele v celoti veljati vse gospodarske in trgovinske določbe tega sporazuma;

33.

poudarja, da je uspeh poglobljenega in celovitega območja proste trgovine odvisen od obojestranskega doslednega izpolnjevanja zavez, določenih v sporazumu; s tem v zvezi poziva EU, naj Gruziji priskrbi vso potrebno pomoč, da bi med drugim ublažila kratkoročne stroške za to državo; vabi države članice, naj z Gruzijo delijo znanje o gospodarskih reformah in približevanju;

34.

verjame, da je parlamentarni nadzor eden od temeljnih pogojev za demokratično podporo politik EU; zato poziva Komisijo naj Evropskemu parlamentu pravočasno omogoči reden in natančen nadzor izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine;

35.

poziva Komisijo, naj tesno spremlja izvajanje poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, da bi preprečila socialni in okoljski damping, zlasti v prehodnem obdobju nekaterih sektorjev;

36.

poziva Komisijo, naj okrepi zagotavljanje podpore in strokovnega znanja organizacijam civilne družbe v Gruziji, da bodo lahko izvajale notranji nadzor in nad reformami in sprejetimi zavezami vlade, zlasti tistimi, sprejetimi v okviru pridružitvenega sporazuma in načrta, ter zagotovile večjo odgovornost teh reform in zavez;

37.

poziva gruzijsko vlado, naj z doslednim dialogom sodeluje z organizacijami civilne družbe in nevladnimi organizacijami;

38.

pozdravlja dejavno udeležbo Gruzije v operacijah kriznega upravljanja v okviru Skupne varnostne in obrambne politike EU in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj povabi Gruzijo na ustrezne vaje in usposabljanja;

39.

opozarja na osrednjo vlogo posebnega predstavnika EU za Južni Kavkaz in krizo v Gruziji in misije EUMM pri prispevanju k varnosti in stabilnosti na območjih, ki ležijo ob Abhaziji in Južni Osetiji, in poziva k podaljšanju njenega mandata po letu 2016; Unijo še poziva, naj zagotovi, da bo misija razpolagala z ustreznim proračunom, da bo lahko izvajala svoj mandat;

40.

v zvezi s tem meni, da je obžalovanja vredno, da ni prišlo do občutnega napredka pri pogovorih v Ženevi, navkljub prizadevanjem gruzijskih oblasti, da bi konstruktivno pristopile k reševanju vseh varnostnih in humanitarnih težav na območjih konfliktov; poziva k učinkovitejši vlogi EU v tem procesu; obsoja proces določanja mejnega pasu ob upravni mejni črti z Abhazijo in Chinvalsko regijo/Južno Osetijo, zaradi katerega se je povečala površina zasedenih ozemelj na škodo Gruzije in ki ima uničujoče humanitarne posledice za lokalno prebivalstvo ter zavira krepitev zaupanja;

41.

podpira pozitivne ukrepe, ki jih je gruzijska vlada sprejela za izboljšanje odnosov z Rusijo; poziva Rusijo, kot pomembnega akterja v tej regiji, naj konstruktivno sodeluje pri iskanju miroljubne rešitve konfliktov in zlasti pri pogovorih v Ženevi, ki imajo mandat za spremljanje izvajanja sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008 med Rusijo in Gruzijo; meni, da morata obe strani v celoti spoštovati vse določbe iz sporazuma o premirju, zlasti zavezo Rusije, da bo umaknila vse svoje vojaške sile, in določbo, po kateri je Rusija misiji EUMM dolžna zagotoviti poln, neomejen dostop do separatističnih ozemelj Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije; poudarja, da je treba zagotovi varno in dostojno vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb v kraje, kjer so stalno prebivali;

42.

poudarja pomen krepitve vseh ravni medčloveških stikov na vseh ravneh na območjih konfliktov, da se ustvarijo potrebni pogoji za trajen dialog in dodatno spodbudi vzpostavljanje zaupanja z namenom stopnjevanja mirovnega procesa in doseganja sprave med stranmi;

43.

ponovno izraža svoje prepričanje, da pridružitveni proces ni grožnja političnim in gospodarskim interesom Rusije, ter meni, da je obžalovanja vredno, da rusko vodstvo tako razume ta proces; poudarja, da ima vsaka država pravico do lastnih političnih izbir, da pa je namen odnosov EU z vzhodnimi partnericami širjenje blaginje in večja politična in socialna stabilnost, kar bo prineslo koristi vsem državam v regiji;

44.

poudarja, da utegnejo začetek veljavnosti pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo, verjetna vključitev Armenije v carinsko unijo ter dejstvo, da Azerbajdžan ostaja izven glavnih gospodarskih blokov, tudi STO, ovirati tradicionalne gospodarske odnose v tej regiji; popolnoma podpira postopno uvajanje razlikovanja, določenega v okviru vzhodnega partnerstva – v kolikor bo to odražalo različne ravni ambicioznosti in zmogljivosti partneric – a vseeno meni, da je regionalni pristop bistven, če želi EU učinkovito prispevati k stabilnosti in gospodarskemu razvoju Južnega Kavkaza; zato poziva Komisijo, naj državam v tej regiji pomaga pri reševanju težav, ki se utegnejo pojaviti zaradi takšnega položaja, in naj Gruziji pomaga pri obnovljenih prizadevanjih za spodbujanje novih oblik sodelovanja na Južnem Kavkazu;

45.

opozarja na osrednji položaj Gruzije z vidika razvoja južnega koridorja ter tranzita naftovodov in plinovodov, ki utegnejo biti strateškega pomena za zanesljivo oskrbo Evrope z energijo; v zvezi s tem poziva k celovitemu spoštovanju okoljskih standardov EU pri gradnji energetske infrastrukture; poudarja tudi pomen diverzifikacije virov energije, zlasti kar zadeva obnovljive vire energije, ter uskladitev politik in ciljev na področju podnebnih sprememb s politikami in cilji EU;

46.

poziva Komisijo, naj gruzijskim oblastem pomaga in jih tesno spremlja pri njihovem programu naložb za izgradnjo, obnovo in prenovo ponovno hidroelektrarn ter naj jih pozove k celovitemu upoštevanju standardov in predpisov EU, zlasti z vidika presoje vpliva večjih obratov na okolje;

47.

poudarja pomen sodelovanja z gruzijskim parlamentom kot načinom za spremljanje izvajanja pridružitvenega sporazuma in načrta; meni, da uveljavitev pridružitvenega sporazuma in vzpostavitev novega institucionalnega okvira za sodelovanje, kamor sodi tudi pridružitveni svet, zahteva podobno tesnejše sodelovanje na parlamentarni ravni; zato meni, da je treba ustanoviti poseben pridružitveni odbor EU-Gruzija na ravni parlamentov, ob upoštevanju različnega dometa odnosov z Armenijo in Azerbajdžanom;

48.

poziva Gruzijo, naj gruzijski družbi, tudi ozemljem Abhazije in Južne Osetije, v sodelovanju s posebnim predstavnikom EU za Južni Kavkaz in krizo v Gruziji ter misijo EUMM zagotovi celovite informacije o pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani;

49.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Gruzije.