24.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/71

—

ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (COM(2012)0245),

—

ob upoštevanju sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo z dne 17. maja 2013 o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (12418/2012),

—

ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členoma 103 in 352 ter v povezavi s členom 218(6)(a)(v) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0146/2013),

—

ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji o sporazumih EU o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence – pot naprej (O-000022/2014 – B7-0105/2014),

—

ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

1.

pozdravlja predlagani sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (v nadaljevanju „sporazum“), pozdravlja to vrsto sporazumov o sodelovanju, ki so namenjeni izvrševanju pravil o konkurenci v vse bolj globaliziranem gospodarskem okolju, kjer karteli poslujejo čezmejno, združitve podjetij pa pogosto vključujejo več jurisdikcij;

2.

meni, da je tak sporazum s Švico potreben, saj ima ta država za EU strateško geografsko lego ter je v njej prisotnih veliko gospodarskih družb EU in obratno, v zadnjih letih pa je v okviru obeh jurisdikcij potekalo več vzporednih preiskav; poleg tega meni, da bo ta sporazum zaradi precejšnje združljivosti bistvenih pravil o konkurenci v EU in Švici laže izvajati; upa, da bosta v okviru tega sporazuma pregon mednarodnih kartelov in kaznovanje hudih čezmejnih kaznivih dejanj učinkovitejša; upa tudi, da bo manj podvajanja dela organov za konkurenco pri sprejemanju odločitev v podobnih primerih ter da bo tveganje razhajanj med stališči obeh jurisdikcij manjše; poziva Komisijo in švicarsko komisijo za konkurenco, naj ohranita trdno odločenost za boj proti kartelom, saj ti ogrožajo blaginjo potrošnikov in inovacije ter negativno vplivajo na konkurenčnost obeh gospodarstev;

3.

vseeno obžaluje, da sporazum ne vsebuje zavezujočih določb o sodelovanju in dopušča širok manevrski prostor, zlasti s sklicevanjem na „pomembne interese“, ki jih lahko vsaka stran uporabi kot opravičilo, da ne izpolni zahteve druge strani; poziva Komisijo in švicarske oblasti k lojalnemu sodelovanju; poziva tudi nacionalne organe za konkurenco v EU in švicarsko komisijo za konkurenco k vzajemnemu sodelovanju;

4.

poudarja, da je treba zagotoviti spoštovanje postopkovnih jamstev, ki jih imata strani v svojem pravnem sistemu; poziva k oblikovanju varnih mehanizmov za uporabo in posredovanje zaupnih informacij; poziva Komisijo, naj zagotovi privlačnost programov prizanesljivosti in postopkov poravnave, pri čemer naj upošteva splošna načela za izmenjavo zaupnih informacij iz tega sporazuma; zato poudarja, da je treba dokumente, povezane s prošnjami za prizanesljivost ali postopki poravnave, zaščititi, zlasti pred morebitnimi prihodnjimi razkritji v civilnih ali kazenskih postopkih, da se prosilcem prizanesljivosti in strankam v postopkih poravnave zagotovi jamstvo, da se ti dokumenti ne bodo posredovali ali uporabili brez njihove predhodne privolitve; poudarja, da je treba v celoti zagotavljati varstvo osebnih podatkov in poslovno tajnost;

5.

ugotavlja, da bi bilo zaželeno sprejeti usklajen pristop k pritožbam zoper pravnomočne odločitve v obeh jurisdikcijah, ter poziva Komisijo in švicarsko komisijo za konkurenco, naj preučita to morebitno področje nadaljnjega sodelovanja; zaveda pa se, da bi možnost pritožbe strank zoper vmesne odločitve, denimo o izmenjavi informacij, ovirala preiskave in bi utegnila ogroziti učinkovitost tega sporazuma;

6.

poziva države članice in njihove nacionalne organe za konkurenco, naj za zagotavljanje učinkovitega izvajanja tega sporazuma polno sodelujejo s Komisijo; meni, da je skrbno spremljanje izvajanja tega sporazuma bistveno, da se pridobijo izkušnje ter se analizirajo vsa morebitna problematična vprašanja; zato poziva Komisijo, naj izvaja tako spremljanje;

7.

vseeno ugotavlja, da je kljub doseženemu napredku v zvezi s sodelovanjem pri uporabi švicarskega konkurenčnega prava in konkurenčnega prava EU še vedno potreben celovit institucionalni sporazum med Švico in EU, s katerim bi zagotovili enotno razlago, spremljanje in uporabo dvostranskih sporazumov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj hitro sprejme celovit institucionalni sporazum med Švico in EU ter ga posreduje Parlamentu, da se zagotovi učinkovitost tega sporazuma;

8.

meni, da so glavne nove določbe, uvedene s tem tako imenovanim sporazumom druge generacije, denimo o možnosti izmenjave zaupnih informacij med Komisijo in švicarsko komisijo za konkurenco, pozitiven korak; meni, da bi lahko ta sporazum služil kot zgled za prihodnje dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence, če bi imeli podpisnici sporazuma precej podobna pravila o konkurenci, pooblastila za preiskavo in veljavne sankcije; meni, da bi morala EU sprejeti splošni okvir z minimalno skupno in skladno osnovo za vsa prihodnja pogajanja na tem področju, pri čemer bi bilo treba Komisiji pustiti manevrski prostor za ambicioznejše dosežke v posameznih primerih; dodaja, da bi moral ta okvir vključevati pravila o varnih kanalih za posredovanje zaupnih informacij;

9.

poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja sodelovanje na področju izvrševanja politike konkurence na mednarodni ravni, zlasti v okviru večstranskih forumov, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Mednarodna mreža za konkurenco in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj; meni, da bi bil to najučinkovitejši način sodelovanja, saj preiskave pogosto vključujejo več jurisdikcij, kjer ni dvostranskih sporazumov med vsemi stranmi oziroma imajo ti različne pogoje; poziva Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Mednarodno mrežo za konkurenco, naj oblikujeta orodja za spodbujanje večstranskega sodelovanja in posodabljata smernice o najboljši praksi;

10.

ugotavlja, da bi morala Svet in Komisija spodbujati to vrsto dvostranskih sporazumov, saj večstransko sodelovanje še ne deluje v celoti; spodbuja Komisijo, naj preuči možnost o začetku podobnih pogajanj z državami, s katerimi so že sklenjeni sporazumi prve generacije, pa tudi z drugimi pomembnimi mednarodnimi akterji in gospodarstvi v vzponu, kot je Kitajska ali Indija, če imata podpisnici sporazuma dovolj podobna pravila o konkurenci, pooblastila za preiskavo in veljavne sankcije; v primeru Kitajske podpira nadaljnjo krepitev sodelovanja na podlagi memoranduma o soglasju med EU in Kitajsko o sodelovanju na področju protimonopolne zakonodaje z dne 20. septembra 2012 in poziva, naj se to vprašanje vključi v pogajanja o dvostranskem sporazumu o naložbah, da bodo pravice gospodarskih družb EU bolje zaščitene; poudarja, da bi bilo treba v strategiji doseganja konvergence pri izvrševanju protimonopolne zakonodaje na svetovni ravni zagotoviti razvoj učinkovitih sredstev, s katerimi bi zagotovili, da se konkurenčno pravo v tretjih državah ne bo uporabljalo za prikrivanje ciljev industrijske politike;

11.

v zvezi s tem pozdravlja memorandum o soglasju z Indijo o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence z dne 21. novembra 2013 in tekoča pogajanja o dvostranskem sporazumu druge generacije s Kanado, pa tudi pogajanja o določbah o sodelovanju na področju konkurence v prostotrgovinskem sporazumu z Japonsko; poudarja, da so memorandum o soglasju in določbe v prostotrgovinskem sporazumu sicer pozitiven prvi korak v zvezi s sodelovanjem, dolgoročno pa je treba doseči bolj izpopolnjeno zavezujočo obliko sodelovanja, saj je na svetovni ravni vse več mednarodnih kartelov in primerov kršitev pravil o konkurenci;

12.

poziva Komisijo in Svet, naj namenita prednost krepitvi poglavja o politiki konkurence v prostotrgovinskih sporazumih;

13.

ugotavlja pa, da si morajo biti sistemi konkurenčnega prava udeleženih strani dovolj podobni; ugotavlja tudi, da je treba zagotoviti, da informacij, ki jih posreduje EU, ne bo mogoče uporabiti za naložitev zaporne kazni fizičnim osebam, če ta ni predvidena v pravilih, ki veljajo na ravni EU;

14.

poziva Komisijo, naj redno obvešča Parlament in mu posreduje najnovejše informacije o vseh vrstah dejavnosti, ki jih izvaja na področju mednarodnega sodelovanja ne glede na to, ali gre za večstranske ali dvostranske pobude različnih oblik (uradni sporazumi, memorandumi o soglasju itd.), in sicer še pred njihovim končnim izidom, zlasti v zvezi s tekočimi pogajanji o dvostranskem sporazumu s Kanado; poziva, naj se te vrste dejavnosti vključijo v letni delovni program, ki ga komisar za konkurenco predloži Parlamentu, in naj ta komisar predsednika pristojnega parlamentarnega odbora v pisni obliki redno obvešča o razvoju mednarodnega sodelovanja na področju izvrševanja politike konkurence;

15.

poziva Komisijo, naj glede na prihodnja pogajanja o sporazumih o konkurenci Parlament celoviteje in pogosteje obvešča;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim organom za konkurenco, švicarski komisiji za konkurenco, Svetovni trgovinski organizaciji, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Mednarodni mreži za konkurenco.