23.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 482/75

—

ob upoštevanju osrednjega pravnega okvira za odnose z združenjem ASEAN, namreč sporazuma o sodelovanju med EGS in združenjem ASEAN, podpisanega marca 1980 (1),

—

ob upoštevanju potekajočih pogajanj o sedmih sporazumih o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in državami članicami združenja ASEAN, namreč Brunejem, Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem, Tajsko in Vietnamom, oziroma sklenitve teh sporazumov,

—

ob upoštevanju pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih z Malezijo, Tajsko in Vietnamom ter o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma med EU in Singapurjem,

—

ob upoštevanju strategije EU za novo partnerstvo z jugovzhodno Azijo iz julija 2003 (COM(2003)0399), ki predvideva poglobitev regionalnih trgovinskih in naložbenih odnosov z združenjem ASEAN ter dialog na določenih političnih področjih kot osrednje prednostne naloge,

—

ob upoštevanju sedmega parlamentarnega partnerstva med Azijo in Evropo (ASEP) ter 22. vrha ASEAN,

—

ob upoštevanju nürnberške deklaracije o poglobljenem partnerstvu med EU in združenjem ASEAN iz marca 2007 ter akcijskega načrta iz novembra 2007,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta iz Bandar Seri Begavana za okrepitev poglobljenega partnerstva ASEAN-EU (2013–2017), sprejetega v Bruneju 27. aprila 2012,

—

ob upoštevanju pristopa Evropske unije k pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji 12. julija 2012 v Pnom Penu (2),

—

ob upoštevanju 9. azijsko-evropskega vrha (ASEM) v Vientianu v Laosu novembra 2012,

—

ob upoštevanju Azijsko-evropske fundacije (ASEF), ustanovljene februarja 1997 kot forum za nevladni dialog,

—

ob upoštevanju programa ASEAN-EU za podporo regionalnemu povezovanju (APRIS), programa ASEAN za podporo regionalnemu povezovanju (ARISE) ter regionalnega instrumenta za dialog EU-ASEAN (READI) za usklajevanje politik in predpisov v sektorjih, ki niso povezani s trgovino,

—

ob upoštevanju skupne izjave EU in ZDA o azijsko-pacifiški regiji z dne 12. julija 2012,

—

ob upoštevanju ustanovitve Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) 8. avgusta 1967,

—

ob upoštevanju načrta gospodarske skupnosti ASEAN, dogovorjenega leta 2007, in listine združenja ASEAN, sprejete leta 2008,

—

ob upoštevanju prve deklaracije združenja ASEAN o človekovih pravicah z dne 18. novembra 2012, ustanovitve Medvladne komisije ASEAN za človekove pravice (AICHR) ter prvega dialoga med AICHR in prvim posebnim predstavnikom EU za človekove pravice Stavrosom Lambrinidisom 8. maja 2013,

—

ob upoštevanju 14. vrha združenja ASEAN leta 2009 in načrta za gospodarsko skupnost ASEAN z enotnim trgom, varnostno-politično skupnost ASEAN in družbeno-kulturno skupnost ASEAN,

—

ob upoštevanju 22. vrha ASEAN v Bruneju 24. in 25. aprila 2013,

—

ob upoštevanju 7. vzhodnoazijskega vrha v Pnom Penu 20. novembra 2012, na katerem so se sešli voditelji 17 držav v združenju ASEAN, Kitajske, Japonske in Južne Koreje (ASEAN+3), Indije, Avstralije in Nove Zelandije (ASEAN+6) ter Združenih držav Amerike,

—

ob upoštevanju sporazuma ASEAN o upravljanju nesreč in odzivanju v nujnih primerih,

—

ob upoštevanju skupne izjave z osmega srečanja ministrov združenja ASEAN za socialno skrbstvo in razvoj, ki je bila sprejeta 6. septembra 2013 v Pnom Penu v okviru priprav na vrhovno srečanje tega združenja, ki bo predvidoma potekalo oktobra 2013, in navedbe iz te izjave, da je dostop do storitev socialnega skrbstva ena od osnovnih človekovih pravic,

—

ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o združenju ASEAN, zlasti resolucije z dne 11. septembra 2013 o pogajanjih za sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Malezijo (3), resolucije z dne 13. junija 2013 o položaju muslimanov Rohingja (4), resolucije z dne 11. junija 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja (5), resolucije z dne 18. aprila 2013 o Vietnamu, zlasti svobodi izražanja (6) in resolucije z dne 7. februarja 2013 o Laosu: primer Sombatha Somphona (7),

—

ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o državah članicah združenja ASEAN, zlasti resolucije z dne 17. februarja 2011 o mejnih spopadih med Tajsko in Kambodžo (8), resolucije z dne 7. julija 2011 o Indoneziji in napadih na manjšine (9), resolucije z dne 25. novembra 2010 o Burmi – izvedba volitev in izpustitev vodje opozicije Aung San Suu Kyi (10), resolucije z dne 20. maja 2010 o razmerah v Burmi (Mjanmaru) (11), resolucije z dne 20. maja 2010 o razmerah na Tajskem (12), resolucije z dne 26. novembra 2009 o razmerah v Laosu in Vietnamu (13) ter resolucije z dne 5. februarja 2009 o položaju burmanskih beguncev na Tajskem (14),

—

ob upoštevanju vodilnih načel o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira Združenih narodov „varovanje, spoštovanje in pomoč“, ki jih je sprejel Svet Združenih narodov za človekove pravice 16. junija 2011,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A7-0441/2013),

A.

ker je združenje ASEAN sedaj ena izmed najpomembnejših regionalnih organizacij v vzponu na svetu, tako glede gospodarskega razvoja kot geopolitične dinamike;

B.

ker listina združenja ASEAN, podpisana novembra 2007, za to združenje vzpostavlja status pravne osebe ter pravni in institucionalni okvir, pri čemer med drugim ustanavlja odbor stalnih predstavnikov, ki naj bi podpirali in usklajevali delo združenja ASEAN;

C.

ker naj bi gospodarska skupnost ASEAN do leta 2015 vzpostavila notranji trg za 600 milijonov ljudi, ki bo zaradi konkurenčnih gospodarskih akterjev in hitro rastočega notranjega povpraševanja primerljiv z drugimi velikimi svetovnimi trgi, kot so EU, Združene države, Kitajska, Japonska in Indija, ter bo zato močna gospodarska partnerica na regionalnem in mednarodnem trgu; ker se bodo nekatere države članice ASEAN v tem procesu soočale z izzivi v smislu konkurenčnosti, socialne stabilnosti in krepitve ter razvoja socialnih elementov procesa povezovanja;

D.

ker so prizadevanja držav članic združenja ASEAN za gospodarsko prestrukturiranje po azijski finančni krizi leta 1997 prispevala k temu, da so te države bolj odporne na trenutno svetovno gospodarsko krizo;

E.

ker je bil leta 1993 ustanovljen regionalni forum združenja ASEAN, ki naj bi gojil dialog in posvetovanje o političnih in varnostnih vprašanjih ter prispeval h krepitvi zaupanja in preventivni diplomaciji v azijsko-pacifiški regiji;

F.

ker je zadnji vrh združenja ASEAN pozval k denuklearizaciji Korejskega polotoka, države, ki imajo jedrsko orožje, pa pozval, naj pristopijo k protokolu pogodbe o jugovzhodni Aziji brez jedrskega orožja; ker se je na vrhu razpravljajo tudi o možnem prihodnjem sodelovanju Vzhodnega Timorja pri združenju ASEAN;

G.

ker Kitajska utrjuje gospodarske vezi z jugovzhodno Azijo; vendar so nekatere članice združenja ASEAN okrepile sodelovanje z Združenimi državami na področju pomorske varnosti; ker Rusija obravnava Azijo kot pomembno udeleženko v svoji mednarodni strategiji; ker imajo države ASEAN še vedno pomembno vlogo pri ohranjanju miru in stabilnosti v regiji; ker imata EU in ASEAN skupno skrb glede nerešenih ozemeljskih sporov na Južnokitajskem morju in imata pomemben interes za ohranjanje miru, stabilnosti, spoštovanja mednarodne zakonodaje in zlasti Listine OZN ter pomorskega prava Združenih narodov iz leta 1982; podpira načela v šestih točkah o Južnokitajskem morju iz julija 2012 in smernice za izvajanje izjave o ravnanju strank v Južnokitajskem morju iz leta 2011, s čimer spodbuja poravnavo sporov z miroljubnimi sredstvi,

H.

ker deklaracija ASEAN o človekovih pravicah ohranja avtonomijo posameznih držav za ustvarjanje lastnih pravnih instrumentov za varstvo človekovih pravic, obenem pa vzpostavlja splošen skupni okvir za njihovo varstvo v regiji;

I.

ker je 8. novembra 2013 tajfun Hajan razdejal Filipine, uničil celotna mesta, zaradi česar je še vedno neznano število ljudi — verjetno na tisoče — umrlo, na milijone ljudi pa ostalo brez doma; ker bi ta vihar, ki je najmočnejši zabeleženi vihar na kopnem, lahko bil dokaz hude nevarnosti čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih razmer;

J.

ker imajo visoke stopnje onesnaženosti, ki jih povzroča dim zaradi velikih gozdnih požarov v regiji, resne okoljske posledice in bi lahko ogrozile tradicionalno pojmovanje varnosti;

K.

ker imata EU in ASEAN skupni politični cilj, spodbujati blaginjo, sodelovanje in mir v svojih regijah in po vsem svetu;

L.

ker naj bi bil akcijski načrt EU in združenja ASEAN, sprejet leta 2012 v Bandar Seri Begavanu, bolj strateško osredotočen na sodelovanje v treh stebrih združenja ASEAN ter na kulturno in razvojno sodelovanje in ker predvideva redna srečanja na ministrski ravni in ravni višjih uradnikov;

M.

ker je glede na tekoča pogajanja o prostotrgovinskih sporazumih med EU in Malezijo, Tajsko in Vietnamom, glede na sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in Singapurjem ter glede na dolgoročni cilj medregionalnega prostotrgovinskega sporazuma še bolj nujno razviti celovitejši politični okvir s partnericami ASEAN;

1.

meni, da lahko združenje ASEAN kot osrednji regionalni in svetovni gospodarski udeleženec odigra pomembno vlogo v prizadevanjih za mirno in večstransko svetovno ureditev; želi, da bi se institucionalne, ekonomske in politične zmogljivosti združenja ASEAN še nadalje razvijale;

2.

odločno spodbuja združenje ASEAN, naj nadaljuje po poti političnega in gospodarskega povezovanja, zlasti v skladu s svojim velikopoteznim načrtom za gospodarsko skupnost do leta 2015, ki bo med drugim obsegala liberalizacijo notranjega trga delovne sile, kar bi zelo koristilo vsem udeleženim državam;

3.

čestita vodjem ASEAN za pomemben napredek pri regionalnem procesu povezovanja, predvsem glede prihodnje vzpostavitve gospodarske skupnosti ASEAN; meni, da mora ta pozitiven razvoj spremljati okrepljena parlamentarna razsežnost, in poziva vodje ASEAN, naj razmislijo o tem, da bi z ustanovno listino uradno priznali vlogo medparlamentarne skupščine ASEAN kot bistvenega dela združenja ASEAN;

4.

poudarja velik gospodarski potencial regije ASEAN in spodbuja države ASEAN ter domača in tuja podjetja, ki delujejo v teh državah, naj spoštujejo načela družbene odgovornosti podjetij, dejavno spoštujejo temeljne delovne standarde Mednarodne organizacije dela ter vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, spodbujajo ustrezno varnost zaposlitve, dostop do dostojnih delovnih pogojev ter oblikujejo okolje, ki bolj prispeva k razvoju sindikatov in njihovih dejavnosti; s tem v zvezi poziva Komisijo, naj pomaga razviti ukrepe za povečanje zmogljivosti mednarodnih in lokalnih organov pregona;

5.

meni, da bi morale države združenja ASEAN vstopiti v novo fazo vključujočega gospodarskega in družbenega razvoja, predvsem pa se posvetiti spoštovanju človekovih pravic ter socialnih, delovnih in gospodarskih pravic svojih prebivalcev, da bi ustvarile enakopravnejšo in pravičnejšo družbo; meni, da bo ta cilj mogoče uresničiti, če bodo svojo vse večjo gospodarsko blaginjo uporabile za krepitev sistemov socialnega varstva in zaščite; prav tako poziva EU, naj okrepi sodelovanje na področju človekovih pravic, da bi prispevala k večji učinkovitosti medvladne komisije združenja ASEAN za človekove pravice (AICHR) pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic;

6.

poudarja, da imata EU in ASEAN skupne vrednote ter politične in gospodarske interese, ki bi jih bilo treba tudi v prihodnje prednostno razvijati in posodabljati glede na stopnjo strateškega partnerstva; pozdravlja dejstvo, da je v potrditev, kako pomembno je to partnerstvo, ESZD dejavno razmišlja o imenovanju vodje delegacije EU pri združenju ASEAN; pričakuje, da bo to privedlo do okrepljenega sodelovanja med vodji delegacij EU, državami članicami ASEAN in ambasadami držav članic EU ter okrepilo politično verodostojnost in prepoznavnost EU; poziva visoko predstavnico/podpredsednico in Komisijo, naj predložita prenovljeno, celovitejšo strategijo za jugovzhodno Azijo;

7.

je prepričan, da bi morale EU in države članice oblikovati skupen in skladen pristop za regijo ASEAN, pri katerem bi se medsebojno podpirale in dopolnjevale, ter tako EU omogočile, da razvije močnejšo gospodarsko in politično navzočnost v regiji; meni, da je treba povečati navzočnost EU in predstavnikov držav članic na vseh ravneh na regionalnih in nacionalnih forumih ASEAN;

8.

predlaga, naj si Unija prizadeva, da bo javno mnenje v teh državah seznanjeno s tem, da se EU na področju zunanje politike vede kot regulativna sila, ki želi spodbujati regionalno povezovanje preko političnega dialoga, preferencialnih trgovinskih sporazumov in pridružitvenih sporazumov;

9.

toplo pozdravlja pogajanja o sedmih sporazumih o partnerstvu in sodelovanju med EU in sedmimi posameznimi članicami združenja ASEAN, ki bodo temeljni kamni vse tesnejših vzajemnih odnosov, in poudarja, da so potrebna pospešena pogajanja z ostalimi članicami ASEAN; poziva k hitri ratifikaciji obstoječih sporazumov o partnerstvu in sodelovanju; vendar meni, da sporazumi o partnerstvu in sodelovanju s posameznimi državami ne bi smeli postati velika ovira za splošne odnose med EU in ASEAN;

10.

podpira okrepitev parlamentarne razsežnosti odnosov; meni, da bi ustanovitev uradne medparlamentarne skupščine EU in združenja ASEAN še izboljšala naše odnose z državami članicami ASEAN, ko bi bili pogoji zreli, ter bi tudi zagotovila forum večstranske izmenjave za reševanje globalnih vprašanj na celovitejši način; predlaga tudi vzpostavitev povezave med parlamentarnim Pododborom za človekove pravice in Medvladno komisijo ASEAN za človekove pravice (AIHRC); meni, da bi lahko urad za spodbujanje parlamentarne demokracije medparlamentarni skupščini združenja ASEAN pomagal pri gradnji zmogljivosti s krepitvijo vloge nacionalnih parlamentov, pa tudi vloge medparlamentarne skupščine v združenju ASEAN;

11.

opozarja na prednosti pogostejših skupnih srečanj na visoki ravni ter tesnejšega vzajemnega sodelovanja in razumevanja v večstranskih forumih, kot so Združeni narodi in njihove agencije, Mednarodni denarni sklad in Svetovna trgovinska organizacija;

12.

poudarja, da bi morala ASEM in ASEP kot obstoječa foruma za dialog med EU in ASEAN na državni in parlamentarni ravni dobiti večjo veljavo in da bi ju morali nadgrajevati;

13.

podpira združenje ASEAN pri iskanju lastnega prostora med nasprotujočimi si gospodarskimi in varnostnimi interesi Kitajske, Japonske in Združenih držav; želel bi, da bi EU bila dejavna politična partnerica združenja ASEAN pri iskanju nevojaških rešitev za pomembne varnostne in geostrateške izzive, tako da bi delila izkušnje EU glede preprečevanja in reševanja konfliktov ter reševanja sporov pri upravljanju meja in ozemeljskih sporih, da bi okrepili mir in stabilnost v tej regiji;

14.

je zaskrbljen glede nedavnih dogodkov v Južnokitajskem morju in pozdravlja delo delovne skupine o izvajanju izjave o ravnanju strani v Južnokitajskem morju, ki si prizadeva poiskati mirno in vzajemno koristno rešitev za spor glede morske meje na tem območju;

15.

poziva Unijo, naj prispeva k zmanjšanju geopolitičnih regionalnih napetosti s tesnimi odnosi z ASEAN, ki bodo pomenili okrepitev mehanizmov za reševanje sporov;

16.

je seznanjen s prizadevanji držav združenja ASEAN v zvezi z ukrepi proti piratstvu in pozdravlja dosedanja pozitivna poročila; poudarja kritičen in zapleten pomen pomorskih plovnih poti na tem območju za svetovno gospodarstvo in njihovo ranljivost ter meni, da bi to morala biti stalna skrb pri prizadevanjih EU v tej regiji;

17.

poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej ponujata pomoč pri prizadevanjih za gradnjo zmogljivosti sekretariata in institucij združenja ASEAN, pri tem pa se opreta na izkušnje v EU; predlaga, naj EU takšno pomoč ponuja preko programa EU (ARISE) za podporo regionalnemu povezovanju v združenju ASEAN;

18.

spodbuja podporo za medregijske obiske kulturnih izvajalcev in poziva države članice, naj se zavzamejo za izčrpnejše poročanje o regiji združenja ASEAN v državnih medijih in v izobraževanju ter naj povečajo svojo prisotnost v regiji preko kulturnih ustanov ali drugih sredstev, s čimer bi razširili in poglobili kulturne vezi z državami ASEAN ter izboljšali in spodbudili medsebojno kulturno poznavanje in dialog;

19.

je prepričan, da bi bilo vredno razmisliti o organizaciji kulturnega leta, vsakič z drugo temo, v okviru katerega bi se država EU lahko predstavila v članicah združenja ASEAN, država iz tega združenja pa v Evropi;

20.

pozdravlja dejstvo, da je EU največja partnerica večine držav članic združenja ASEAN na področju znanstvenega sodelovanja, in predlaga, da se program Komisije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 dejavneje predstavi znanstvenim ustanovam v tej regiji;

21.

poudarja pomembno vlogo programov izmenjave za spodbujanje mobilnosti mladih, kot je Erasmus, za medkulturno študentsko in raziskovalno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami EU in združenja ASEAN; predlaga tudi ustanavljanje študijskih središč združenja ASEAN na evropskih univerzah in študijskih središč EU na univerzah združenja ASEAN ter razširitev možnosti za skupne diplome; meni, da bi morala EU razširiti univerzitetne programe v angleščini, da bi azijskim študentom olajšala dostop do evropskih univerz, raziskovalcem iz EU pa bi morali pomagati pri vključevanju v raziskovalne programe v Aziji, med drugim v sodelovanju z mrežo univerz ASEAN;

22.

predlaga, zlasti preko uporabe novega instrumenta partnerstva, sprejetje ukrepov za krepitev rednih izmenjav in procesa vzajemnega učenja, na primer o večkulturnih družbah, demokratičnih državnih strukturah za 21. stoletje; poudarja, da je treba vključiti manjšinske pravice ter spodbujati enakost spolov in krepitev vloge žensk, in izboljšati življenje žensk in deklet, socialne in delovne standarde, vključno z odpravo prisilnega dela in dela otrok, s spodbujanjem ustrezne varnosti zaposlitve in dostopa do dostojnih delovnih pogojev ter razvojem trajnostnih in celovitih državnih sistemov socialnega varstva, pravnih in varnostnih sistemov, gospodarskega sodelovanja in drugih ustreznih ukrepov;

23.

vztraja pri tem, kako pomembno je razviti stike med ljudmi in izraža pohvalo delu Azijsko-evropske fundacije (ASEF), katere glavna naloga je razvijati povezave med civilnimi družbami obeh regij; poziva EU, naj prevzame dejavnejšo in vplivnejšo institucionalno vlogo namesto preprostega članstva;

24.

poziva k ustanovitvi pobude za pobratenje mest, ki bo regije v Evropi povezala z Azijo, saj je bilo doslej izmenjav med njimi malo;

25.

predlaga, naj EU okrepi svoje medregijsko sodelovanje z združenjem ASEAN na področju preprečevanja in upravljanja naravnih nesreč ter kriz, glavnih izzivov, kot so trajnostni razvoj na področjih zanesljive oskrbe s hrano, upravljanje virov (vključno z uporabo vodnih in morskih virov, tudi v regiji Mekong), naložbe v kmetijstvo, podpora malim kmetom, urbanizacija, povezljivost in promet, pa tudi podnebne spremembe, obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in energetska tranzicija, turizem, raziskave in inovacije;

26.

ugotavlja, da je revščina v državah ASEAN še vedno velik problem in da so njene žrtve predvsem ženske, manj izobraženi ljudje, prebivalci podeželja ter etnične in verske manjšine; zato meni, da je treba bolje porazdeliti bogastvo in spodbujati socialno pravičnost na vseh ravneh ter da je še vedno potrebna nova strategija EU za spodbujanje razvoja in boj proti neenakostim v teh državah, vključno z zagotavljanjem dostopa do financiranja z mikro krediti; meni, da bi morala ta strategija temeljiti zlasti na naslednjih načelih: skladnosti politik za razvoj, dolgoročni učinkovitosti pomoči, dajanju prednosti osnovnim socialnim potrebam ter sodelovanju nacionalnih akterjev, vključno z nacionalnimi parlamenti, lokalnimi organi, nevladnimi organizacijami za razvoj in civilno družbo;

27.

poudarja dejstvo, da bi morala EU ponuditi pomoč za oblikovanje zmogljivosti Medvladne komisije ASEAN za človekove pravice (AIHRC), pa tudi tehnično pomoč odboru ASEAN za ženske in otroke;

28.

se veseli tesnejšega sodelovanja in medsebojnega zbliževanja v zvezi s vprašanji človekovih pravic, kot so na primer svoboda izražanja in mediji, svoboda zbiranja in združevanja, vključno s sindikati, ter meni, da imata EU in ASEAN svoja lastna področja, ki bi jih lahko izboljšali, na primer glede ravnanja z migranti in manjšinami;

29.

pričakuje, da bo revizija mandata medvladne komisije združenja ASEAN za človekove pravice priložnost za povečanje njene vloge; poziva ASEAN, naj oblikuje standarde in pravila, ki bodo omogočila izvajanje njegove deklaracije o človekovih pravicah; poudarja, da obveznosti držav članic združenja ASEAN v okviru mednarodnega prava nadomestijo vse nasprotujoče določbe te deklaracije; predlaga tudi, da bi morali v prihodnje razviti regionalne mehanizme za reševanje sporov in določiti sankcije v primeru kršitev človekovih pravic, po zgledu tistih, ki že obstajajo v drugih regijah, na primer Evropsko sodišče za človekove pravice; podpira tesnejše sodelovanje pri reševanju vzajemnih težav v zvezi s človekovimi pravicami;

30.

poziva EU, naj nagradi svojo pomoč in sodelovanje za boj proti korupciji, med drugim s spodbujanjem ratifikacije in izvajanja konvencije OZN proti korupciji;

31.

poziva Komisijo, naj še naprej pomaga državam ASEAN pri nadaljnjem zmanjševanju razlik med državami in naj jih podpre na poti političnega, gospodarskega in institucionalnega povezovanja na regionalni ravni, s posebnim poudarkom na najmanj razvitih državah (Kambodža, Laos in Mjanmar);

32.

poziva k uporabi smernic zemljiške politike EU iz leta 2004, da bi preprečili prilaščanje zemlje; zlasti poudarja, da bi morali donatorji sodelovati pri zemljiški politiki, usmerjeni k varstvu in krepitvi družinskega kmetijstva majhnega obsega;

33.

izraža odobravanje odločitve držav članic združenja ASEAN, da združenje ASEAN razglasijo za območje brez jedrskega orožja, in meni, da bi tudi drugi morali slediti njihovemu zgledu;

34.

izraža zaskrbljenost v zvezi z okoljsko politiko, zlasti glede nezakonite sečnje in požiganja gozdov ter smoga, ki pri tem nastaja, saj imajo hude negativne posledice tudi onkraj meja regije ASEAN; obžaluje dejstvo, da politika EU na področju biogoriv prispeva k hitremu širjenju proizvodnje oljnih palm, kar povzroča razlaščanje in/ali škodljivo vključitev revnih prebivalcev na podeželju v nasade oljnih palm; zato meni, da je bistveno v okviru razvojne pomoči podpreti pravico revnih v državah v razvoju do zemeljskih virov; se zavzema za učinkovitejše ukrepe za varstvo okolja in biotske raznovrstnosti, izraža pohvalo delu centra združenja ASEAN za biotsko raznovrstnost in se veseli tesnejšega sodelovanja med EU in državami ASEAN pri blažitvi posledic podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam;

35.

poziva države članice ASEAN, naj sklenejo sporazum, ki bi omogočal preprečevanje, spopadanje in usklajevanje v primeru velikih požarov, ki uničujejo okolje; poziva Indonezijo, naj ratificira sporazum iz leta 2002 o požarih in onesnaženju v regiji;

36.

poudarja, da bi morala EU okrepiti dialog o politikah in sodelovanje glede vprašanj, kot so temeljne pravice, vključno s pravicami narodnostnih in verskih manjšin, in prav tako v zadevah skupnega pomena v zvezi s vprašanji pravne države in varnosti, kot so boj proti mednarodnemu kriminalu, podkupovanje, davčne utaje, pranje denarja, trgovina z ljudmi in mamili, boj proti terorizmu, neširjenje orožja, razorožitev, pomorska in kibernetska varnost;

37.

izraža zaskrbljenost zaradi izzivov razvoja mest, s katerimi se soočajo države združenja ASEAN in so posledica njihove gospodarske rasti, vključno z upravljanjem selitev prebivalstva s podeželja v mesta, urbanističnim načrtovanjem ter zagotavljanjem infrastrukture in osnovnih storitev, ukrepi proti širjenju siromašnih četrti in priporočeno uporabo čistih in obnovljivih virov energije za boj proti onesnaževanju; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami združenja ASEAN pri oblikovanju strategij za odpravljanje omenjenih težav;

38.

predlaga podporo regionalnemu gospodarskemu povezovanju zlasti glede prostega pretoka blaga, storitev in naložb, mobilnosti kvalificiranih delavcev, da bi še bolj okrepili sodelovanje na področjih kriznega upravljanja in odzivanja ob naravnih nesrečah, varnosti in boja proti revščini ter vprašanj migracij;

39.

opozarja, da je prav tako pomembno podpreti cvetoči zasebni sektor s krepitvijo dialoga med evropskimi in azijskimi podjetji ter z javno-zasebnim sodelovanjem v finančnih, naložbenih, gospodarskih in trgovinskih zadevah, vključno z internacionalizacijo evropskih MSP, njihovim dostopom do trga ter trajajočo svetovno finančno krizo; spodbuja izmenjavo najboljših praks med EU in združenjem ASEAN v zvezi s tem;

40.

ugotavlja, da za številne članice ASEAN izvoz tekstila v EU predstavlja pomemben sektor in opominja, da je dodeljevanje preferencialov GSP in GSP+ povezano z izpolnjevanjem nekaterih osnovnih delovnih standardov, konvencij Mednarodne organizacije dela ter drugih osrednjih mednarodnih konvencij, ki so bistvene za trajnostni razvoj;

41.

poziva voditelje držav članic združenja ASEAN, naj glede na pristop EU k pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji podprejo njen cilj glede sodelovanja na prihodnjih vrhunskih srečanjih Vzhodne Azije;

42.

pozdravlja mirovni proces in demokratične reforme v Burmi (Mjanmaru), ki ponujajo zgodovinsko priložnost za bistveno tesnejše odnose med EU in združenjem ASEAN; vendar je še vedno zaskrbljen zaradi položaja narodnostnih manjšin; poziva vlado Burme in njene sosede združenja ASEAN, zlasti v zvezi z ljudstvom Rohingja naj si čim bolj prizadevajo za izboljšanje njihovih življenjskih razmer in državljanskih pravic;

43.

pozdravlja dejstvo, da so Kambodža in Filipini ratificirali statut Mednarodnega kazenskega sodišča in poziva vse države članice združenja ASEAN, naj storijo enako; poziva tudi vse države članice združenja ASEAN, naj sledijo svetovnemu trendu odprave smrtne kazni; spodbuja te države, naj ratificirajo in izvajajo konvencijo OZN proti korupciji;

44.

izraža pohvalo Indoneziji in Filipinom za njuno dejavno sodelovanje s partnerstvom za odprto vlado in za zavezo, ki sta jo pokazala za spodbujanje večje odprtosti vlade in javne integritete; predlaga, naj si ostale države združenja ASEAN prizadevajo za članstvo v tem partnerstvu in razvijejo svoje akcijske načrte v tesnem in uspešnem sodelovanju s civilno družbo in lokalnimi organizacijami;

45.

vendar izraža zaskrbljenost glede dejstva, da v mnogih državah združenja ASEAN primeri prilaščanja zemlje, nekaznovanje tistih, ki so povezani z vladajočimi elitami, in korupcija ogrožajo ogromen gospodarski in družbeni napredek v regiji združenja ASEAN;

46.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Svetu in Komisiji, medparlamentarni skupščini ASEAN (AIPA), sekretariatu združenja ASEAN ter vladam in parlamentom držav članic ASEAN.