23.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 482/48

—

ob upoštevanju členov 3(3) in 6(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju členov 9, 53 in 151 do 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 5, 15, 16, 27, 31, 34 in 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju členov 1, 2, 3, 4, 11, 12, 13, 19 in 23 (spremenjene) Evropske socialne listine,

—

ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 102 (1952) o minimalnih standardih socialnega varstva,

—

ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 117 (1962) o osnovnih ciljih in standardih socialne politike,

—

ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 121 (1964) o dajatvah za nesreče pri delu in poklicne bolezni, Konvencije št. 128 (1967) o dajatvah za primer invalidnosti, starosti in za preživele, Konvencije št. 130 (1969) o zdravstvenem varstvu in nadomestilih za čas bolezni, Konvencije št. 168 (1988) o spodbujanju zaposlovanja in zaščiti pred brezposelnostjo ter Konvencije št. 183 (2000) o spremembi konvencije o varstvu materinstva,

—

ob upoštevanju priporočila Mednarodne organizacije dela iz leta 2012 o nacionalnih minimalnih ravneh socialne zaščite,

—

ob upoštevanju svetovnega poročila o socialni varnosti (2010/11) Mednarodne organizacije dela iz leta 2010 z naslovom „Providing coverage in times of crisis and beyond“ (Zagotavljanje varstva v času krize in po njej) (1),

—

ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela iz leta 2003 z naslovom „Social protection: a life cycle continuum investment for social justice, poverty reduction and development“ (Socialna zaščita: naložbe v okviru življenjskega cikla za socialno pravičnost, zmanjšanje revščine in razvoj) (2),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (3),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (4),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (5),

—

ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 24. junija 1992 o skupnih merilih v zvezi z zadostnimi sredstvi in socialno pomočjo v sistemih socialnega varstva (92/441/EGS) (6),

—

ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 27. julija 1992 o zbliževanju ciljev in politik socialne zaščite (92/442/EGS) (7),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. decembra 1999 o okrepitvi sodelovanja za modernizacijo in izboljšanje socialne zaščite (8),

—

ob upoštevanju poročila Odbora za socialno zaščito z dne 10. februarja 2011 z naslovom „Ocena socialne razsežnosti strategije Evropa 2020“ (9),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2012 z naslovom „Bela knjiga – Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine“ (COM(2012)0055),

—

ob upoštevanju pregleda Komisije z dne 8. januarja 2013 z naslovom „Zaposlovanje in družbeni razvoj v Evropi v letu 2012“ (10),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. avgusta 2012 z naslovom „Socialna zaščita v razvojnem sodelovanju Evropske unije“ (COM(2012)0446),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 22. novembra 2006 z naslovom „Posodabljanje delovnega prava za soočanje z izzivi 21. stoletja“ (COM(2006)0708),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. aprila 2010 z naslovom „Nove težnje na področju samozaposlovanja: poseben položaj ekonomsko odvisnih samozaposlenih“ (11),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. marca 2013 z naslovom „Zloraba statusa samozaposlene osebe“ (12),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o Priporočilu Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (COM(2008)0639), in svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (13),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2009 (COM(2009)0545) in svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o dolgoročni vzdržnosti javnih financ za okrevajoče gospodarstvo (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o netipičnih pogodbah, zanesljivih poklicnih poteh, prožni varnosti in novih oblikah socialnega dialoga (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o socialni zaščiti in socialni vključenosti (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o vlogi minimalnega dohodka v boju proti revščini in spodbujanju vključujoče družbe v Evropi (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o reševanju brezposelnosti mladih: možnosti za izhod (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o krepitvi boja proti neprijavljenemu delu (19),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (20),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. julija 2007 o posodabljanju delovnega prava za soočanje z izzivi 21. stoletja (21),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o prihodnosti socialnih storitev splošnega pomena (22),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti (23),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o Agendi za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine (24),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2013 o sporočilu Komisije z naslovom „Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020“ (25),

—

ob upoštevanju študije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve iz maja 2013 z naslovom „Social protection rights of economically dependent self employed workers“ (Pravice socialnega varstva ekonomsko odvisnih samozaposlenih) (26),

—

ob upoštevanju prilagojenega poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z naslovom „Self-employed or not self-employed? Working conditions of „economically dependent workers“ (Samozaposleni ali ne? Delovne razmere ekonomsko odvisnih delavcev) iz leta 2013 (27),

—

ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 2. marca 2009 z naslovom „Self-employed workers: industrial relations and working conditions“ (Samozaposlene osebe: odnosi med delodajalci in delojemalci ter delovne razmere) (28),

—

ob upoštevanju primerjalnega poročila Eurofounda iz aprila 2013 z naslovom „Social partners’ involvement in unemployment benefit regimes in Europe“ (Udeležba socialnih partnerjev v sistemih nadomestil za brezposelnost v Evropi) (29),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0459/2013),

A.

ker je dostop do socialne varnosti temeljna pravica, ki je v skladu s pravom Skupnosti ter nacionalnimi zakonodajami in praksami bistven sestavni del evropskega socialnega modela; ker je Mednarodna organizacija dela (MOD) sprejela priporočila o nacionalnih minimalnih ravneh socialne zaščite, katerih namen je zagotoviti temeljno pravico vsakogar do socialne varnosti in do življenjskega standarda, skladnega s človeškim dostojanstvom;

B.

ker je socialna varnost v nacionalni pristojnosti in se usklajuje na ravni EU;

C.

ker socialno varstvo lajša prilagajanje spremembam na trgu dela, prispeva k boju proti revščini in socialni izključenosti, zagotavlja vključevanje na trg dela ter vlaga v človeške vire; ker igra socialna varnost vlogo stabilizatorja gospodarstva in je proticiklični dejavnik, zaradi katerega naraščata povpraševanje in potrošnja na notranjem trgu;

D.

ker so nekatere države članice, da bi premagale krizo, ostro zarezale v svoje javne finance prav v trenutku, ko so se zaradi povečanja števila brezposelnih potrebe po socialnem varstvu povečale; ker se je pomanjkanje sredstev za socialno varnost v nacionalnih proračunih še zaostrilo zaradi zmanjšanja vplačanih prispevkov, do katerega je prišlo zaradi obsežnega odpuščanja ali zniževanja plač, kar je dejansko ogrozilo evropsko socialno tržno gospodarstvo;

E.

ker kritje iz naslova socialnega varstva v nekaterih državah članicah EU ni ustrezno in bi ga lahko izboljšali; ker v EU še vedno prihaja do primerov zlorab ranljivih delavcev;

F.

ker je treba upoštevati, da so tradicionalni sistemi socialnega varstva, zlasti sistemi socialne varnosti in delovnega prava, sicer zasnovani tako, da zagotavljajo socialne in delavske pravice zaposlenih, da pa obstaja tveganje, da se nove skupine delavcev – vsled novih oblik zaposlitve, ki se pojavljajo, in vse večjega števila samozaposlenih – morda soočajo z okrnjeno socialno zaščito;

G.

ker ženske, ki se odločijo postati podjetnice, pogosteje kot moški navajajo, da je bila glavna motivacija za njihovo odločitev boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem in/ali ekonomska nujnost;

H.

ker so ženske med samozaposlenimi delavci v manjšini, vendar je zanje bolj verjetno, da bodo zapadle v revščino;

I.

ker se zaradi slabega dostopa samozaposlenih do ustreznih pokojninskih pravic, plačanega bolniškega dopusta, plačanega dopusta in drugih oblik socialne varnosti povečujejo razlike v prihodkih med spoloma za samozaposlene ženske, zlasti po upokojitvi;

J.

ker vse večje število oseb, ki so samozaposlene ali se soočajo s premalo dela oziroma slabo plačanim delom, zlasti žensk, pada pod mejo revščine, pri čemer niso uradno registrirane kot brezposelne;

K.

ker bi lahko bilo koristno določiti, kaj je lažna samozaposlitev, in preprečiti morebitne zlorabe, da bi se izognili zlorabam socialnih pravic delavcev, izkrivljanju pogojev konkurence in možnostim socialnega dampinga;

L.

ker je lažna samozaposlitev konec koncev oblika delne utaje prispevkov, ki jo je težko odkriti in ki ogroža vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov, saj jih prikrajša za nujno potrebna sredstva;

M.

ker zlasti visoke stopnje brezposelnosti v številnih državah članicah, ki se stopnjujejo z nenehnimi pritiski za znižanje stroškov dela (na enoto), vodijo k trendom in praksam na nacionalnih trgih dela, ki spodbujajo nadaljnji razvoj in rast lažne samozaposlitve;

N.

ker se pogoji dela ekonomsko odvisnih samozaposlenih delavcev ne razlikujejo bistveno od pogojev dela zaposlenih in bi zato morale biti njihove pravice do socialne varnosti in iz delovnega razmerja bolj podobne pravicam zaposlenih, kadar je to primerno;

O.

ker ni dovolj zanesljivih, točnih in primerljivih informacij ter podatkov o samozaposlenih, kar zadeva razmere, delovne pogoje in socialnovarstvene storitve za usklajevanje dela in nege;

P.

ker so leta 2012 samozaposlitve predstavljale 15 % vseh zaposlitev v EU, pri čemer pa samozaposlitev v nekaterih primerih ni prednostna izbira zadevne osebe, ampak nujnost zaradi pomanjkanja drugih priložnosti za zaposlitev ali dovolj prožnih oblik dela, ki bi omogočale tako delo kot nego odvisnih oseb; ker samozaposleni v številnih državah članicah težko pridobijo ustrezne pokojninske pravice, zaradi česar se poveča verjetnost njihove revščine v prihodnosti; ker so ekonomsko odvisni samozaposleni delavci redko organizirani v sindikate oziroma jih le-ti redko zastopajo, čeprav jih pogosteje prizadenejo zlorabe v povezavi z delovnim časom in druge zlorabe;

1.

poudarja, da je treba nenehno izboljševati in posodabljati sisteme socialnega varstva na ravni držav članic, da bi vsem zagotovili zanesljivo, trajnostno in primerno socialno zaščito, ki temelji na načelih splošnega dostopa in nediskriminacije, ter da bi zagotovili zmožnost prožnega odzivanja na demografski razvoj in razvoj trga dela;

2.

poziva države članice, naj zagotovijo odgovorno in trajnostno dolgoročno financiranje sistemov socialne varnosti, zlasti v obdobju gospodarske krize, ter razvijajo preventivni del sistemov socialne varnosti in namenijo večji poudarek ukrepom aktivacije, pri tem pa ne spregledajo, da je ena najpomembnejših lastnosti socialnih naložb ta, da omogočajo usklajevanje socialnih in gospodarskih ciljev ter lahko dolgoročno prispevajo k ohranjanju in razvoju gospodarstev; v zvezi s tem meni, da bi socialne naložbe morali obravnavati kot take – torej kot naložbe in ne kot strošek;

3.

poudarja dejstvo, da se lahko v nekaterih državah članicah zaradi staranja prebivalstva, nizke rodnosti in sprememb na trgu dela poveča nujnost reform sistemov socialne varnosti, vključno s pokojninami, da se zagotovi njihova vzdržnost; poudarja, da ženske pogosteje kot moški prekinejo poklicno pot in sprejmejo zaposlitev s krajšim delovnim časom zaradi nege otrok in drugih vzdrževanih oseb, kar lahko negativno vpliva na njihovo pokojnino in jih izpostavlja večjemu tveganju revščine; v zvezi s tem poziva države članice, naj pri določanju pravice do pokojnine in izračunu pokojnine ta obdobja prekinitve poklicne poti obravnavajo kot zavarovana obdobja; poudarja, da bi morale reforme vključevati socialne partnerje v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, kakor tudi ustrezne deležnike, ter da bi bilo treba državljane primerno seznanjati z reformami;

4.

poziva države članice, naj zagotovijo nacionalno socialno zaščito, ki zagotavlja dostojen dohodek, kot ga določijo posamezne države, in dostop do osnovnih socialnih ugodnosti, zlasti v primeru bolezni, brezposelnosti, materinstva, invalidnosti, upokojitve itd., da bi odpravili revščino in socialno izključenost v državah članicah; države članice spodbuja, naj razvijejo strategije za razvoj socialne varnosti v skladu s predlogi MOD;

5.

poudarja, da mora učinkovito socialno varstvo ustrezno visoke kakovosti temeljiti na ukrepih za spodbujanje udeležbe na trgu dela, kar prispeva k izboljšanju zdravja in varnosti pri delu ter povečuje produktivnost, ki je glavna konkurenčna prednost; podarja, da zniževanja ravni socialnega varstva ne bi smeli obravnavati kot rešitve, ki utira pot do višje stopnje zaposlenosti;

6.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi delavci in samozaposlene osebe dostop do vseživljenjskega učenja, tako da obstoječa sredstva EU in nacionalna sredstva, ki so trenutno namenjena izključno delavcem s pogodbami za nedoločen čas, prerazporedijo vsem delavcem – tudi samozaposlenim –, ne glede na njihovo vrsto pogodbe;

7.

poziva države članice, naj se bolj potrudijo pri izvajanju strukturnih reform in ukrepov, namenjenih ustvarjanju delovnih mest za mlade in zagotavljanju, da mladi delavci ne bodo diskriminirani zaradi omejevanja njihovih pravic do socialne varnosti; države članice tudi poziva, naj v sodelovanju s Komisijo zagotovijo ustrezno socialno varstvo za mlade v programih na področju pripravništva in vajeništva, ki so vzpostavljeni zato, da bi mladi lahko pridobili delovne izkušnje;

8.

poudarja, da starejši niso ekonomsko in socialno breme, ampak da so, prav nasprotno, njihove življenjske izkušnje in znanje prednost; priporoča, da bi bilo treba v smislu medgeneracijske solidarnosti zaposlene, starejše od 60 let, spodbujati, naj ostanejo razpoložljivi na trgu dela, da bi svoje znanje in izkušnje prenesli na naslednje generacije;

9.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bo na voljo cenovno dostopno otroško varstvo in izobraževanje in da bodo imeli samozaposleni delavci enak dostop do javnih storitev in ustreznih davčnih in socialnih ugodnosti na področju otroškega varstva;

10.

poziva države članice, naj vsem delavcem, vključno s samozaposlenimi in zakonci ali partnerji, ki sodelujejo pri njihovih dejavnostih, olajšajo usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti, tudi s hitrejšim izvajanjem členov 7 in 8 Direktive 2010/41/EU z dne 7. julija 2010 ter tako, da delavcem na njihovo zahtevo zagotovijo prožnost v zvezi z delovnim časom, delom na daljavo in delom s skrajšanim delovnim časom zaradi nege otrok in vzdrževanih oseb;

11.

poudarja, da je treba zagotoviti priložnosti za nadaljnje usposabljanje in prekvalifikacijo zaposlenih, samozaposlenih in oseb, ki bodo zaposlitev zamenjale za samozaposlitev; v zvezi s tem poziva države članice, naj odpravijo ovire za nadaljnje usposabljanje in prekvalifikacijo ter spodbujajo vseživljenjsko učenje za vse;

12.

poziva države članice, naj spodbujajo in olajšajo samoorganiziranje samozaposlenih oseb, zlasti žensk, da bi povečali njihovo sposobnost za obrambo skupnih interesov;

13.

poziva države članice, naj zagotovijo primerno socialno varnost tudi za najranljivejše skupine – brezposelne, invalide, enostarševske družine, mlade družine, mlade, starejše in upokojence; države članice poziva tudi, naj poskrbijo, da bodo socialne storitve bolj dostopne vsem najranljivejšim osebam in tistim, ki potrebujejo dolgotrajno nego, zlasti na podeželju in v prikrajšanih regijah;

14.

poziva države članice in Komisijo, naj glede na svoje pristojnosti sprejmejo ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije na trgu dela, vključno z diskriminacijo žensk, in ukrepe za socialno varstvo, da plače žensk in njihove socialne dajatve, vključno s pokojninami, za isto delo ne bodo nižje od plač in dajatev moških, ter naj zagotovijo varstvo materinstva in sprejmejo ukrepe za preprečevanje nepravičnega odpuščanja zaposlenih med nosečnostjo in za zaščito žensk in moških z družinskimi obveznostmi pred nepravičnim odpustom; nadalje poziva Svet, naj pospeši sprejetje direktive o izvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo;

15.

poudarja, da morajo države članice v skladu z Direktivo 2010/41/EU o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, obravnavati vse ovire, ki ženskam in njihovim zakoncem ali partnerjem, priznanim z nacionalno zakonodajo, preprečujejo koriščenje socialne zaščite, do katere so upravičeni v skladu s tem zakonom;

16.

poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe kot odziv na primere pomanjkanja socialne zaščite zaposlenih družinskih članov, vključno z zakonci (partnerji), v malih in mikro družinskih podjetjih, kar je posledica njihovih nejasnih in neformalnih pogojev zaposlitve ali statusa samozaposlenosti;

17.

poziva države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za boj proti revščini in socialni izključenosti, tako da zagotovijo primeren minimalni dohodek in sistem socialne varnosti ob upoštevanju marginaliziranih skupnosti in oseb, ki jim grozi revščina, v skladu s svojimi nacionalnimi praksami, vključno z določbami v kolektivnih pogodbah ali nacionalni zakonodaji;

18.

poziva države članice, naj okrepijo boj proti neprijavljenemu delu in negotovim zaposlitvam, vključno z lažnim delom s skrajšanim delovnim časom, ter zagotovijo primerno socialno varstvo za vse delavce; meni tudi, da je treba obsoditi zlorabo netipičnih pogodb o zaposlitvi za namen izogibanja izpolnjevanju obveznosti glede zaposlitve in socialnega varstva;

19.

poziva države članice, naj izboljšajo upravno sodelovanje med različnimi institucijami (inšpektorati za delo, davčnimi uradi, občinskimi organi in izvajalci socialnovarstvenih storitev) na nacionalni ravni in ravni EU kot sredstvo za spodbujanje izvajanja določb delovnega prava Unije, zmanjšanje neprijavljenega dela in učinkovitejše reševanje težav, ki jih povzročajo razlike med zakonskimi predpisi na trgu dela v različnih državah članicah;

20.

poziva Komisijo, naj pregleda zakonodajo ter spremlja izvajanje in usklajevanje sistemov socialne varnosti, po potrebi ob upoštevanju načela subsidiarnosti, ter države članice opozarja na dejstvo, da se za delavce migrante EU, ki delajo v drugi državi članici, ne smejo uporabljati diskriminacijski ukrepi socialnega varstva; meni, da bi morali imeti vsi mobilni delavci EU primerne pravice do socialne varnosti in ustrezno socialno zavarovanje, ko delajo v drugi državi članici; v skladu z določbami Direktive 96/71/ES mora delodajalec delavce, ki so napoteni v povezavi s prostim pretokom storitev, pred napotitvijo seznaniti s plačo in delovnimi pogoji;

21.

poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo ustrezno ravnovesje med varnostjo in prožnostjo trga dela, na primer s splošnim izvajanjem načel prožne varnosti, ter obravnavajo segmentacijo trga dela, tako da zagotovijo ustrezno socialno zavarovanje za osebe na prehodu v zaposlitev ali zaposlene z začasnimi pogodbami ali pogodbami za delo s skrajšanim delovnim časom ter hkrati zagotovijo dostop do možnosti usposabljanja; poudarja, da bi neuspeh pri zagotavljanju prožne varnosti ogrozil vzdržnost sistemov socialne varnosti, kakovost dajatev, zaslužke in produktivnost delavcev, realno gospodarstvo ter socialno kohezijo ter posledično spodkopal ohranjanje in povečanje ravni zaposlenosti v okviru strategije EU 2020;

22.

poziva Komisijo, naj z vidika Evropske unije preveri, ali se po zadnjih spremembah v delovnopravni zakonodaji v državah članicah, ki skušajo povečati prožnost trga dela, socialna varnost zaposlenih ni zmanjšala in ali načela prožnosti in varnosti niso bila kršena;

23.

odločno podpira predlagano oblikovanje pregleda stanja glavnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov, kar bi lahko bil prvi korak k opredelitvi konkretnih primerjalnih meril;

24.

poziva Komisijo, naj v vse svoje predloge, kjer je to primerno, vključi štiri cilje o dostojnem delu, določene v agendi MOD, in naj razmisli o vključitvi ciljev, določenih v priporočilu MOD o nacionalnih minimalnih ravneh socialne zaščite, v letni pregled rasti, da bi tako vsi delavci v Evropi imeli dostop do socialnega varstva;

25.

poudarja, da je treba samozaposlovanje priznati kot obliko dela, ki spodbuja ustvarjanje delovnih mest in zmanjšanje brezposelnosti, ter da bi morali njen pozitivni razvoj spremljati primerni ukrepi za socialno varstvo samozaposlenih, kot je opredeljeno v nacionalni zakonodaji držav članic;

26.

poziva države članice, naj olajšajo usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti, tako da delavcem zagotovijo prožnost v zvezi z delovnim časom in krajem dela, s čimer bodo preprečile primere, ko so se delavci prisiljeni zateči k odvisni samozaposlitvi kot edini možnosti, ki jim omogoča prožnost;

27.

poudarja potrebo po posodobljenih statističnih podatkih, ki bi bili podrobnejši od trenutno dostopnih in bi jih bilo mogoče uporabljati pri analiziranju gospodarskega pomena samozaposlenih in njihovih različnih skupin; nadalje poziva k vključitvi vprašanj glede samozaposlitve v raziskavo o delovni sili Evropske unije;

28.

poudarja dejstvo, da neobstoj jasnih nacionalnih opredelitev samozaposlitve povečuje tveganje lažne samozaposlitve med delavci EU in lahko ovira njihov dostop do ustrezne socialne varnosti; ugotavlja, da različni statusi samozaposlenih med državami članicami terjajo rešitve, ki bodo omogočile boljše usklajevanje socialne varnosti samozaposlenih, da ne bo omejen prosti pretok delavcev;

29.

poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjave med državami članicami, da bi tako zagotovila smernice glede različnih oblik netipičnega dela in samozaposlitve in državam članicam pomagala ustrezno uporabljati zadevno delovno pravo in ukrepe socialnega varstva za tako zaposlene delavce; meni, da morajo države članice tudi jasno opredeliti lažno samozaposlenost in kaznovati delodajalce, če se takšni primeri ugotovijo in dokažejo; vendar poudarja, da bi morala pravno odgovornost za določitev statusa zaposlitve še naprej nositi država članica gostiteljica, na ozemlju katere se delo opravlja;

30.

poziva evropske socialne partnerje, Komisijo in države članice, naj preučijo vprašanje odvisne samozaposlenosti in poiščejo praktične rešitve, zlasti v sektorjih, kjer imajo pomembno vlogo čezmejne dejavnosti, ter med ranljivimi skupinami, kot so delavci v gospodinjstvu in delavci z nizkimi dohodki;

31.

poziva države članice, naj poskrbijo, da samozaposlitev ne postane sredstvo, ki bi delavcem onemogočalo, da bi bili deležni socialne varnosti in varnosti zaposlitve, oziroma ki bi delodajalcem dopuščalo, da zaobidejo delovno zakonodajo in zakonodajo o socialni varnosti; nadalje zahteva, da se samozaposlenih ne tlači v isti koš z zaposlenimi, da bi se ohranile prednosti samozaposlovanja in tovrstne gospodarske dejavnosti, ter da se podpre razvoj podjetniškega duha in kakovost storitev;

32.

poziva države članice, naj po potrebi razvijejo socialno varstvo v zvezi z upokojitvijo, invalidnostjo, materinskim/očetovskim dopustom in brezposelnostjo, da bi bile določbe o socialnem varstvu za samozaposlene bolje prilagojene potrebam teh delavcev;

33.

poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo skupinsko zavarovanje za nesreče pri delu in bolezni; poziva države članice, naj samozaposlenim delavcem zagotovijo dostop do kolektivnih in solidarnostnih zavarovalnih in pokojninskih shem;

34.

poziva države članice, naj vsem državljanom zagotovijo informacije o njihovih pravicah do socialnega varstva ter poleg tega osebam, ki želijo pridobiti status samozaposlenega, zagotovijo primerne informacije o spremembah, kar zadeva socialno varstvo in delovno pravo, ki se uporablja zanje, kakor tudi kar zadeva druge pravice in obveznosti, povezane z njihovo gospodarsko dejavnostjo, ki so posledica pridobitve tega statusa; poziva tudi Komisijo, naj samozaposlenim in mobilnim delavcem zagotovi informacije o njihovih pravicah in obveznostih v zvezi s preseljevanjem, priseljevanjem in čezmejnim delom;

35.

poziva države članice in Komisijo, naj v skladu z nacionalno prakso vključijo socialne partnerje v proces razvoja in posodabljanja socialnega varstva ter razvijajo socialni dialog na ravni EU in nacionalni ravni; poziva tudi socialne partnerje, naj na dnevni red vključijo vprašanja, povezana z delovnopravnimi pravicami in socialnim varstvom samozaposlenih, da bi tako uvedli ustrezne okvirne predpise glede socialnega varstva za samozaposlene na podlagi vzajemnosti in načela nediskriminacije, ter naj analizirajo, ali in kako bi morali biti samozaposleni delavci vključeni v kolektivna pogajanja, vključno s posebnimi strategijami za vključitev vprašanj, ki zadevajo samozaposlene delavce, kadar nacionalna zakonodaja ne predvideva sindikalnega zastopstva samozaposlenih delavcev; spodbuja socialne partnerje k izmenjavi dobrih praks med sindikati in poklicnimi združenji glede zagotavljanja storitev samozaposlenim delavcem, preprečevanja lažnega samozaposlovanja in organiziranja samozaposlenih delavcev, ki opravljajo dejavnost za svoj račun;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.