52014DC0549

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja v letu 2013

1.           Ozadje letnega poročila o dejavnostih na področju raziskav in tehnološkega razvoja

Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije (EU) na področju raziskav in tehnološkega razvoja je pripravljeno v skladu s členom 190 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Namen tega poročila je zagotoviti pregled ključnih ukrepov v letu poročanja.

2.           Širše politično ozadje v letu 2013

Države članice so v letu 2013 začele in nadaljevale obsežne reforme za vrnitev k trajnostni gospodarski rasti in blaginji. Evropska komisija je sprejela pomembne ukrepe za okrepitev in dopolnitev teh prizadevanj, vključno z okrepitvijo udeležbe socialnih partnerjev v okviru evropskega semestra. Tako je evropsko gospodarstvo na začetku leta 2013 začelo postopno okrevati, kar je postalo še bolj opazno v drugem četrtletju tega leta. Čeprav je pričakovati, da se bo okrevanje nadaljevalo, si mora Evropska unija še naprej skupaj prizadevati za okrepitev svoje sposobnosti konkuriranja na svetovni ravni.

EU je v preteklem letu kljub stalnim težkim gospodarskim razmeram z uvedbo pozitivnih strukturnih teženj, kot so povečanje stopnje izobraženosti, sestava bolj trajnostne mešanice energijskih virov, zmanjšanje ogljične intenzivnosti gospodarstva in napredek pri doseganju cilja 3-odstotnega vlaganja v raziskave in inovacije, napredovala pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020.

Naložbe v raziskave in inovacije so bistvene za okrepitev svetovnega konkurenčnega položaja Evrope in vrnitev njenega gospodarstva na pot rasti. Zato so bile raziskave in inovacije še naprej osrednji del programov EU za pametna delovna mesta in rast ter glavni cilj naložb EU.

Program Obzorje 2020, ki se je začel izvajati konec leta 2013, je finančni instrument za izvajanje vodilne pobude „Unija inovacij“ strategije Evropa 2020. Ta novi okvirni program je bil zasnovan za obravnavanje in reševanje družbenih izzivov ter spodbujanje gospodarske blaginje s financiranjem odlične znanosti, tehnologije in inovacij.

3.           Obzorje 2020

Sveženj Obzorje 2020 je bil po nizu tristranskih pogajanj med institucijami EU 21. novembra 2013 z veliko večino sprejet v Evropskem parlamentu, 3. decembra 2013 pa še v Svetu Evropske unije, prav tako z veliko večino.

Novi okvirni program EU[1] s proračunom (obdobje 2014–2020) v višini 79,2 milijarde EUR v trenutno veljavnih cenah pomeni veliko spremembo glede na preteklost, in sicer zaradi obsežne poenostavitve, ki omogoča širšo udeležbo, vključevanje raziskav in inovacij ter pristop, usmerjen v spopadanje z izzivi. Program Obzorje 2020 bo pomagal premostiti vrzel med raziskavami in trgom, hkrati pa bo dodatno okrepil odličnost, s čimer bo zagotovil pomembne priložnosti za preoblikovanje novih znanj in tehnoloških odkritij v visokokakovostne inovativne storitve in izdelke.

Nov program je zlasti primeren za povezovanje javnih in zasebnih virov financiranja za spodbujanje evropskih inovativnih podjetij:

· več zasebnih naložb je bilo namenjenih reševanju glavnih družbenih izzivov, s čimer se je okrepila industrijska konkurenčnost Evrope. Komisija je 10. julija 2013 predstavila predloge v zvezi s številnimi pobudami o javno-zasebnih in javno-javnih partnerstvih, ki so del svežnja za inovacijske naložbe[2]. Ta partnerstva, katerih proračun presega 20 milijard EUR, bodo eden od ključnih elementov programa Obzorje 2020, saj bodo z združitvijo moči javnega sektorja, EU in držav članic omogočila obsežne in dolgoročne inovacijske dejavnosti;

sprejeti so bili ukrepi za premagovanje nezadostne razpoložljivosti financiranja v Evropi, ki je velika ovira za vstop inovacij na trg. Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki sta ga skupaj ustanovili Evropska komisija in skupina Evropske investicijske banke (EIB), je poskrbel, da je EIB za vsako milijardo EUR iz proračuna EU zagotovila 12 milijard EUR za posojila in več kot 30 milijard EUR za končne naložbe v raziskave in inovacije. Tako je bilo od leta 2007 zagotovljenih do 40 milijard EUR dodatnih sredstev za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki se sicer ne bi financirale; v skladu s pristopom vključevanja programa Obzorje 2020 so predvideni ukrepi za vzpostavitev trdnega sistema podpore, ki bo koristil zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP) ter jim pomagal pridobiti sredstva v okviru celotnega programa. Nov instrument za MSP podpira najbolj inovativne zamisli evropskih MSP, pri katerih je vidno veliko prizadevanje za razvoj, rast in mednarodno uveljavitev. V okviru cilja 20 % skupnih sredstev za družbene izzive in posebnega cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ je bilo za stalni javni razpis v letih 2014 in 2015 dodeljenih 5 % teh sredstev, za celotno obdobje trajanja programa pa 7 %.

Komisija je poleg sprejemanja političnih odločitev izpeljala potrebne priprave za izvajanje novega programa.

(a)          Delovni programi Obzorje 2020 za leti 2014 in 2015

Evropska komisija je 10. decembra 2013 sprejela prvi delovni program v okviru programa Obzorje 2020. Navedla je prednostna financiranja za dve leti, s čimer je raziskovalcem in podjetjem zagotovila več gotovosti glede usmeritve raziskovalnih in inovacijskih možnosti EU kot kdajkoli prej. Razpisi za zbiranje predlogov so bili objavljeni 11. decembra 2013. Med glavnimi značilnostmi delovnih programov so:

posebna pozornost je namenjena malim in srednjim podjetjem (MSP), zlasti prek novega, prilagojenega instrumenta. MSP bodo lahko samo leta 2014 v okviru tega novega posebnega instrumenta zaprosila za kar 253 milijonov EUR nepovratnih sredstev za inovacije; kot je določeno v razpisih za leti 2014 in 2015, je za posamezna nepovratna sredstva iz Evropskega raziskovalnega sveta (skoraj 14 milijonov EUR) in dejavnosti Marie Skłodowska-Curie (skoraj 7 milijonov EUR) za usposabljanje in mobilnost na področju raziskav skupaj namenjenih skoraj 20 milijonov EUR; razširjeni ukrepi za lažjo odpravo inovacijskega razkoraka vključujejo razpise za „katedre Evropskega raziskovalnega prostora“ (34 milijonov EUR), dejavnosti za oblikovanje raziskovalnih skupin „Teaming“ (12 milijonov EUR) leta 2014 in dejavnosti povezovanja „Twinning“ (74 milijonov EUR) leta 2015.

(b)        Poenostavitev dostopa

Nova različica portala za udeležence v raziskavah in inovacijah z zmogljivejšo IT, sodobnejšo tehnologijo, reorganizirano in poenostavljeno navigacijo ter bolj izpopolnjeno postavitvijo in vsebino je začela delovati 4. decembra 2013. Za lažje razumevanje postopkov programa Obzorje 2020 so bila pripravljena nova spletna navodila za udeležence programa, tj. spletni priročnik za program Obzorje 2020. Priročnik je dostopen na vseh delih portala za udeležence[3], s čimer so uporabniki usmerjeni neposredno na oddelek z ustreznimi navodili.

4.           Unija inovacij

Unija inovacij je bila umeščena v središče strategije Evropa 2020, da bi spodbudili inovacijsko zmogljivost Evrope. S povečevanjem naložb v raziskave in inovacije, privabljanjem deležnikov ter vključevanjem inovacij v ključne evropske, nacionalne in regionalne politike uspešno spodbuja inovacije.

Unija inovacij kot celovita strategija obravnava najrazličnejše elemente, ki vplivajo na inovacijski ekosistem Evrope, in ta ekosistem uspešno spreminja. Velik napredek je bil dosežen pri vseh prednostnih nalogah Unije inovacij:

krepitev zbirke znanja in zmanjšanje razdrobljenosti: evropska zbirka znanja se krepi zlasti z: začetkom izvajanja programa Obzorje 2020; osredotočenjem Evropskega sklada za regionalni razvoj na strategije pametne specializacije; podpiranjem razvoja spretnosti in napredovanjem pri vzpostavitvi evropskega raziskovalnega prostora (ERP) (glej oddelek 5 spodaj); prenos idej na trg: veliko dela je bilo vloženega v zagotavljanje orodij, s katerimi bo poslovno okolje v Evropi bolj naklonjeno inovacijam, kot so enotni patent in spremenjene direktive o javnih naročilih, ki ponujajo boljše priložnosti za inovacije. Zagotovljeni so instrumenti za lažji dostop do financiranja, zlasti tisti v okviru programa Obzorje 2020, ki bodo kmalu začeli delovati, vključno z okrepljenimi dolžniškimi in kapitalskimi instrumenti ter potnim listom skladov tveganega kapitala.

Medtem ko se je javna intervencija v preteklosti običajno uporabljala za spodbujanje ponudbe raziskav in novega znanja, se zdaj vse pogosteje uporablja za spodbujanje povpraševanja po inovacijah z instrumenti, kot so predkomercialna javna naročila, inovacijam naklonjena pravna ureditev, določanje standardov itd. Tako se je na primer spodbujalo naročanje inovacij, razvita in preizkušena je bila metodologija za pregled pravne ureditve z vidika njenega vpliva na inovacije, uporabljati se je začel akcijski načrt za ekoinovacije, posodobilo in pospešilo se je določanje standardov;

največje mogoče povečanje socialne in teritorialne kohezije: Unija inovacij je obravnavala tudi izziv teritorialne in socialne kohezije. Tako so bile na primer uvedene strategije pametne specializacije kot predhodna pogojenost za naložbene prednosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, da bi se spodbudila boljša inovacijska dejavnost v evropskih regijah in državah članicah brez ogrožanja odličnosti. Večji poudarek na inovacijah v socialnem in javnem sektorju zagotavlja širše uveljavljanje in večji družbeni vpliv inovacij ter spremembo v mišljenju glede tega, na koga bi se morale inovacije nanašati in kdo lahko prinese spremembe v EU. Zlasti se povečuje zagon na področju inovacij v javnem sektorju, kjer so sprejeti ukrepi presegli prvotna pričakovanja Unije inovacij; evropska partnerstva za inovacije zagotavljajo nov pristop k raziskavam in inovacijam v EU. Sklenjenih je bilo pet evropskih partnerstev za inovacije na ključnih področjih dejavnega in zdravega staranja, vode, kmetijstva, surovin in pametnih mest. Po opredelitvi prednostnih nalog so zdaj vsa v fazi izvajanja, vključujejo številne partnerje pri povpraševanju po inovacijah in ponudbah zanje ter začenjajo dosegati prve rezultate, kot so evidentiranje dobrih praks, praktična orodja za njihovo razširjanje, zbirke dokazov o učinku in izvajanje celostnih storitev.

Napredek je ocenila strokovna skupina, ki je ovrednotila tudi skupno uspešnost evropskih partnerstev za inovacije. Po njenih ocenah so slednja pravi pristop, ki bo pripomogel k prihodnji gospodarski rasti in blaginji v Evropi. Priporočila skupine vključujejo možne izboljšave sedanjih evropskih partnerstev za inovacije ter večje spremembe načina sklepanja in upravljanja prihodnjih tovrstnih partnerstev;

večanje vpliva naših politik z zunanjim sodelovanjem: upoštevana je bila tudi globalna razsežnost inovacij. Razvitih je bilo več pobud za povečanje privlačnosti Evrope kot destinacije za raziskave in inovacije, okrepila pa so se tudi partnerstva med EU in njenimi državami članicami z opredelitvijo prednostnih nalog za sodelovanje s tretjimi državami, vključno z razvojem globalnih raziskovalnih infrastruktur; doseganje rezultatov: napredek raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Evropi in državah članicah se je v okviru celovitega gospodarskega usklajevanja („evropski semester“) spremljal na podlagi sistema kazalnikov uspešnosti Unije inovacij[4], poročila o konkurenčnosti Unije inovacij in novega kazalnika rezultatov inovacij. Novi kazalnik uporablja štiri kazalnike iz skupin kazalnikov „rezultati“ in „dejavnosti podjetja“ iz pregleda uspešnosti Unije inovacij, ki so združeni v tri kategorije (patenti, zaposlovanje v dejavnostih z intenzivno uporabo znanja ter konkurenčnost blaga in storitev, ki temeljijo na znanju), ter nov kazalnik za merjenje zaposlovanja v hitro rastočih podjetjih v inovativnih sektorjih.

Spremljanje se bo nadaljevalo in izboljšalo z mehanizmom za pomoč politikam v okviru programa Obzorje 2020. EU je spodbujala tudi izmenjavo dobre prakse in vzajemno učenje.

V preteklih letih je prišlo do temeljitega preobrata v pravo smer, s čimer se je zmanjšala razlika v uspešnosti naših inovacij v primerjavi z uspešnostjo inovacij naših glavnih tekmecev. Iz zadnjega pregleda uspešnosti Unije inovacij je razvidno, da je EU od leta 2008 svoj zaostanek za ZDA in Japonsko na področju uspešnosti inovacij zmanjšala za skoraj polovico. Po drugi strani se povečuje razlika z Južno Korejo, EU pa hitro dohiteva tudi Kitajska. Zato si morajo EU, njene države članice in drugi deležniki še naprej skupaj prizadevati za izboljšanje evropskega inovacijskega ekosistema.

5.           Evropski raziskovalni prostor (ERP)

Komisija je po sprejetju sporočila z naslovom Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru (sporočilo o ERP) 17. julija 2012 in vzpostavitvi mehanizma za spremljanje ERP, katerega namen je spremljanje napredka pri izvajanju ERP, vse leto 2013 nadaljevala utrjevanje tega mehanizma. Tesno je sodelovala z ad hoc delovno skupino za spremljanje novoustanovljenega odbora za evropski raziskovalni prostor, da bi izpopolnila kazalnike ERP in z njimi povezane metode za zbiranje podatkov, zlasti raziskavo o ERP.

Rezultat prizadevanj v zvezi z mehanizmom za spremljanje ERP je sprejetje prvega poročila o napredku ERP septembra 2013, ki zagotavlja strnjen pregled razmer v državah članicah in nekaterih pridruženih državah ter določa osnovo za celovito oceno napredka v naslednjem letu[5]. Poročilo o napredku ERP za leto 2013 je bilo septembra 2013 predmet razprave Sveta za konkurenčnost, na kateri je bila potrjena potreba po pospešenih strukturnih reformah nacionalnih sistemov in okrepljenem spremljanju napredka ERP. Razširjanje poročila o napredku ERP za leto 2013 je dalo oceno napredka na ciljnih področjih, kot so odprti in pošteni postopki zaposlovanja raziskovalcev ali boljši pretok znanstvenih spoznanj.

Poleg tega je bila v letnem pregledu rasti 2014[6], ki je bil sprejet leta 2013, poudarjena potreba po tem, da države članice sprejmejo reforme v skladu s sporočilom o ERP, in omogočena popolna vključitev mehanizma za spremljanje ERP in poročila o napredku v politični cikel evropskega semestra.

Izvajanje sporočila o ERA je bilo na ravni deležnikov s področja raziskav podprto s širitvijo in okrepitvijo platforme deležnikov. Julija 2013 se je platformi pridružila šesta organizacija[7]. Vseh šest organizacij deležnikov[8] in Komisija so skupno izjavo podpisale 13. decembra 2013. Vse organizacije so znova potrdile svojo združeno zavezo k doseganju ciljev ERP. Konec leta 2013 so vsi deležniki poročali o doseženem napredku pri uresničevanju zavez na področju vzpostavitve ERP in zagotovili svoj prispevek k poročilu o napredku ERP za leto 2013.

Izvajanju dejavnosti ERP na ravni nacionalnih organov in deležnikov s področja raziskav je dal nov zagon tudi manifest ERP, nova pobuda Evropskega parlamenta, ki združuje člane Evropskega parlamenta in deležnike s področja raziskav.

6.           Mednarodno sodelovanje

Leta 2013 se je sporočilo z naslovom „Spodbujanje in usmerjanje mednarodnega sodelovanja EU na področju raziskav in inovacij: strateški pristop“[9]prvič izvajalo vse leto. V skladu z Unijo inovacij so cilji strategije izboljšanje odličnosti in privlačnosti Unije pri raziskavah in inovacijah ter njene gospodarske in industrijske konkurenčnosti; reševanje svetovnih družbenih izzivov in podpiranje zunanjih politik Unije. Zato je bila med medinstitucionalno razpravo zagotovljena vključitev te strategije v zakonodajni sveženj Obzorje 2020. Sveženj vključuje politiko za priključitev k programu Obzorje 2020, ki se osredotoča na države kandidatke EU, države Efte in sosednje države. Leta 2013 so se začela pogajanja s številnimi državami, decembra pa je bil parafiran sporazum z Izraelom.

Strateški forum za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje je pregledal in poenostavil svoj poslovnik, da bi izboljšal usklajevanje z dejavnostmi mednarodnega sodelovanja držav članic in med temi dejavnostmi. Odbor vzhodnega partnerstva za raziskave in inovacije se je dogovoril, da si bo skupaj prizadeval za pripravo skupne strategije za sodelovanje. Pogodbenice so se na srečanju političnega dialoga na visoki ravni o znanosti, tehnologiji in inovacijah med EU in Afriko novembra 2013 dogovorile, da si bodo začele prizadevati za dolgoročno skupno financirano partnerstvo za raziskave in inovacije, ki bo v skupni lasti ter se bo v prvi vrsti osredotočalo na prehransko in hranilno varnost ter trajnostno kmetijstvo.

Maja je bilo v Galwayu organizirano srečanje na visoki ravni z naslovom „Atlantik – naš skupni vir“, na katerem so EU, Kanada in ZDA podpisale galwaysko deklaracijo in na katerem je bilo ustanovljeno čezatlantsko zavezništvo za raziskovanje oceana.

V ZDA so bile v sodelovanju z državami članicami in pridruženimi državami organizirane tri konference „destinacija Evropa“, katerih namen je bil izboljšati ozaveščenost o odličnosti evropskih raziskav ter poklicnih možnostih in možnostih financiranja, ki jih Evropa ponuja raziskovalcem po svetu.

V skladu s ciljem spodbujanja enakih konkurenčnih pogojev za sodelovanje in odprave okvirnih pogojev, ki preprečujejo sodelovanje, je novembra 2013 v Pekingu potekalo prvo srečanje na visoki ravni v okviru dialoga za sodelovanje na področju inovacij s Kitajsko. Izražen je bil skupni interes za spodbujanje predvidljivih, preglednih in učinkovitih okvirnih pogojev v zvezi z inovacijami in ustanovljena je bila projektna skupina strokovnjakov za sodelovanje na področju inovacij, katere namen je opredeliti in spodbujati uspešne prakse v EU in na Kitajskem.

Novembra se je uspešno začelo leto znanosti v EU in Rusiji. Na tem dogodku na visoki ravni sta obe strani znova potrdili svojo zavezanost medsebojnemu sodelovanju na področju znanosti in tehnologije.

7.           Skupno raziskovalno središče

Skupno raziskovalno središče je notranja znanstvena služba Evropske komisije in edina služba te institucije, ki je odgovorna za neposredne raziskave. Naloga te službe je, da politikam EU zagotavlja neodvisno ter z dokazi utemeljeno znanstveno in tehnično podporo skozi celoten politični cikel. V tesnem sodelovanju z zadevnimi generalnimi direktorati rešuje ključne družbene izzive, hkrati pa z razvijanjem novih metod, orodij in standardov spodbuja inovacije ter deli svoje strokovno znanje z državami članicami, znanstveno skupnostjo in mednarodnimi partnerji.

Leta 2013 se je Skupno raziskovalno središče odzivalo na vse številnejše zahteve služb Komisije po znanstveni podpori politiki, ki so se nanašale na prednostne naloge EU, zlasti v okviru načrta EU za pametno rast iz strategije Evropa 2020. Neposredno znanstveno podporo je zagotovilo tematskim področjem politike, kot so: finančna stabilnost ter ekonomska in monetarna unija; enotni trg, rast, delovna mesta in inovacije; nizkoogljično gospodarstvo, učinkovita raba virov, okolje in podnebne spremembe; energetika in promet; kmetijstvo in prehranska varnost; zdravje in varstvo potrošnikov; informacijska družba in digitalna agenda; javno zdravje in varnost, jedrska varnost in zaščita.

Skupno raziskovalno središče je za učinkovito upravljanje svojih vse številnejših odgovornosti zavzelo bolj multidisciplinaren in medsektorski pristop ter pripravilo svoj prvi delovni program (za leti 2014 in 2015) v okviru programa Obzorje 2020, ki temelji na novozasnovanem tekočem načrtu in podrobnejši projektni strukturi. Boljša inovacijska dejavnost in nova mednarodna partnerstva pomagajo pri reševanju težavnih svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe, zdravje, prehranska varnost in revščina. Okrepljeni odnosi in mreže Skupnega raziskovalnega središča z EU in mednarodnimi partnerji so bistveni za globalno znanstveno odličnost.

Za podpiranje politik z zanesljivimi znanstvenimi dokazi in temeljito analizo so potrebni najsodobnejša infrastruktura za znanstvene dejavnosti, kakovostni podatki in ustrezna analitična orodja. Kot zgled je na zemljišču Skupnega raziskovalnega središča v Ispri v Italiji potekala otvoritev nove okolju prijazne in energetsko učinkovite stavbe za znanstvene dejavnosti.

8.           Izvajanje sedmega okvirnega programa

Komisija je leta 2012 objavila doslej najobsežnejši sklop razpisov za zbiranje predlogov v okviru sedmega okvirnega programa (7. OP). Za lažji prehod na program Obzorje 2020 je bil pri razpisih velik poudarek na ukrepih, ki vključujejo večje število dejavnosti in lahko dosežejo velik učinek. Leta 2013 je bilo zaključenih približno 45 razpisov za zbiranje predlogov s skupnim okvirnim proračunom v višini 4,9 milijarde EUR. Skupaj je bilo prejetih približno 20 000 upravičenih predlogov, od tega je bilo financiranje odobreno za skoraj 3 000 od njih, kar pomeni, da so bili predlogi uspešni v skoraj 15 % primerov.

Pri vseh upravičenih predlogih je sodelovalo skupaj 67 630 udeležencev, pri čemer so skupni stroški projektov znašali več kot 34 milijard EUR, zahtevani skupni prispevek EU pa skoraj 28 milijard EUR. Pri uspešnih predlogih je sodelovalo skupaj 12 702 udeležencev, pri čemer so skupni stroški projektov znašali skoraj 6 milijard EUR, zahtevani skupni prispevek EU pa več kot 4 milijarde EUR. Splošna stopnja uspešnosti z vidika udeležencev je bila 18,78-odstotna, z vidika zahtevanega prispevka EU pa 15,96-odstotna.

9.           Obeti za leto 2014

Komisija bo še naprej zavezana uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Trenutno se ukvarja z izvajanjem sporočila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o ocenjevanju raziskav in inovacij kot vira prihodnje rasti z naslovom „Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti“[10].

Kar zadeva razvoj delovnega programa Obzorja 2020 za leti 2016 in 2017, bosta med prednostnimi nalogami Komisije obsežno posvetovanje in razprava z državami članicami. Komisija bo za krepitev konkurenčnih prednosti in izkoriščanje novih priložnosti upoštevala tudi nove informacije o znanstvenih, tehnoloških, gospodarskih, tržnih in socialnih težnjah in napovedih ter sedanje in nastajajoče potrebe politike.

Komisija bo tudi leta 2014 še naprej izvajala ukrepe v okviru Unije inovacij. Predstavila bo poročilo o stanju Unije inovacij za obdobje 2010–2014, v katerem bo prikazala rezultate in ključne ugotovitve. Vendar mora Evropa ob upoštevanju sedanje krize nadaljevati prizadevanja za uresničitev Unije inovacij.

Poročilo o napredku ERP za leto 2013, ki je bilo septembra 2013 predmet razprave Sveta za konkurenčnost, bo leta 2014 omogočilo sprejetje sklepov Sveta o evropskem raziskovalnem prostoru. Komisija bo po objavi poročila o napredku za leto 2014, ki naj bi izšlo septembra, organizirala konferenco. Celovita ocena napredka pri izvajanju evropskega raziskovalnega prostora bo izvedena z raziskavo o ERP za leto 2014, katere namen je določitev izvedbenih ukrepov, ki so potrebni za dokončno vzpostavitev enotnega trga za raziskovalce, znanje in tehnologijo. Raziskava o ERP za leto 2014 bo bistvenega pomena za opredelitev področij, na katerih je bil dosežen napredek, in področij, na katerih so potrebna nadaljnja prizadevanja.

Komisija je začela tudi vseevropsko posvetovanje vseh deležnikov o pridobljenih izkušnjah in glavnih dejavnikih, ki bi ji morali pomagati pri oblikovanju naslednjih faz strategije EU za rast po krizi za obdobje 2015–2020. Konkretne predloge bo predstavila v začetku leta 2015.

[1]               Http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en/news/horizon-2020-brief-eu-framework-programme-research-innovation.

[2]               Sprejet v Evropskem parlamentu 15. aprila 2014 in Svetu Evropske unije 6. maja 2014.

[3]               Http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/home.html.

[4]               Http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/policy/innovation-scoreboard/index_en.htm.

[5]               Poročilu o napredku ERP za leto 2013 so bila priložena dejstva in podatki, ki so prikazovali različne stopnje napredka pri dokončni vzpostavitvi ERP in izražali nacionalne prednostne naloge. Glej: http://ec.europa.eu/research/era/era-progress-2013.htm.

[6]               COM(2013) 800 final.

[7]               Konferenca evropskih šol za visokošolsko izobraževanje in raziskave na področju inženiringa (CESAER – Conference of European Schools for Advanced Engineering Education and Research) se je 17. julija 2013 platformi deležnikov pridružila kot šesta organizacija deležnikov in Komisiji predložila enostransko izjavo.

[8]               To so: Evropsko združenje raziskovalnih in tehnoloških organizacij (EARTO), Evropsko združenje univerz (EUA), Zveza evropskih raziskovalnih univerz (LERU), NordForsk, Science Europe in CESAER.

[9]               COM(2012) 497 final.

[10]             COM(2014) 339 final.