52014DC0460

1.         Uvod

Uredba Sveta (ES) št. 723/2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture[1] (v nadaljnjem besedilu: uredba o ERIC) je bila sprejeta, da bi olajšala ustanavljanje in delovanje velikih evropskih raziskovalnih infrastruktur v več državah članicah ter pridruženih državah z zagotovitvijo novega pravnega instrumenta, tj. Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC).

Uredba o ERIC poleg pomanjkanja virov ter zapletenosti tehničnih in organizacijskih vprašanj obravnava eno od glavnih ugotovljenih težav v zvezi z ustanovitvijo novih evropskih raziskovalnih infrastruktur, tj. odsotnost ustreznega pravnega okvira, o katerem bi se dogovorile vse države in ki bi omogočal vzpostavitev ustreznega partnerstva s partnerji iz različnih držav.

Z uredbo o ERIC naj bi se tudi omogočilo hitrejše ustanavljanje evropskih raziskovalnih infrastruktur z izogibanjem zamudnim vnovičnim pogajanjem za vsak posamezen projekt, da bi se proučila in obravnavala najboljša pravna oblika za take mednarodne raziskovalne organizacije, s povezanimi prednostmi in slabostmi, ter z izogibanjem zamudnim razpravam v posameznih nacionalnih parlamentih v zvezi z odobritvijo mednarodnega sporazuma, ki bi bil potreben, če okvir na podlagi uredbe o ERIC ne bi obstajal.

Uredba o ERIC naj bi bila tudi odziv na evropsko politično ambicijo oblikovanja evropskega raziskovalnega prostora, da bi se lahko obravnavali sedanji izzivi (npr. internacionalizacija raziskav, doseganje kritične mase, razvoj razpršenih objektov in naprav, razvoj referenčnih modelov). Prav tako naj bi z vodilnimi znanstvenimi objekti in napravami prispevala k oblikovanju identitete EU, kar bi okrepilo pozitivno podobo Evropske unije na mednarodni ravni in mednarodnim partnerjem zagotovilo enoten pravni subjekt, katerega člani bi lahko postali ali s katerim bi se lahko dogovorili o sodelovanju in morebitnem partnerstvu.

Uredba o ERIC je bila decembra 2013 spremenjena[2], da bi bolj upoštevala prispevke pridruženih držav v ERIC, tako da bi slednje v vodilnih organih ERIC postale bolj enakovredne državam članicam v smislu glasovalnih pravic v zvezi z morebitnim gostovanjem ERIC v pridruženih državah, kar bi omogočilo večjo udeležbo pridruženih držav v projektih ERIC. Te zahteve so se izrazile tudi glede na morebitno gostovanje treh projektov ERIC, ki so vključeni v načrt ESFRI iz leta 2010[3], na Norveškem.

Komisija je to poročilo pripravila v skladu s členom 19 uredbe o ERIC, ki določa, da bo Komisija najpozneje 27. julija 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o njenem izvajanju in predloge za spremembe, kjer je to ustrezno.

2.           Pravne značilnosti ERIC

Uredba o ERIC zagotavlja skupni pravni okvir na podlagi člena 187 Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU), ki dopolnjuje nacionalne in medvladne pravne in regulativne sheme za ustanavljanje nadnacionalnih raziskovalnih infrastruktur. Predstavlja enega od do zdaj sprejetih pravnih instrumentov za podporo evropskemu raziskovalnemu prostoru.

Glede na uredbo o ERIC je ERIC pravni subjekt s pravno osebnostjo in polno pravno sposobnostjo, ki jo priznavajo vse države članice. Zanj je potrebno članstvo najmanj treh držav: ene države članice in dveh drugih držav, ki sta državi članici ali pridruženi državi. Članice ERIC so lahko države članice, pridružene države, tretje države, ki niso pridružene države, in medvladne organizacije. Te skupaj prispevajo k doseganju ciljev ERIC, zlasti k ustanovitvi in delovanju raziskovalne infrastrukture evropskega pomena. Države članice, pridružene države, tretje države, ki niso pridružene države, in medvladne organizacije so lahko tudi opazovalke brez glasovalne pravice.

Notranja struktura ERIC je prožna in članicam omogoča, da v statutih opredelijo svoje pravice in obveznosti, organe in njihove pristojnosti ter druge notranje ureditve. Uredba o ERIC določa, da imajo države članice in pridružene države skupaj večino glasov v skupščini članic, čeprav je za predloge o spremembi statutov ERIC, ki ga gosti država članica, potrebno soglasje večine držav članic, ki so članice ERIC. Odgovornost posameznih članic za dolgove ERIC je lahko omejena na njihove prispevke; v statutih pa bo tudi omogočena prožnost, da se takšne ureditve spremenijo. Pravo, ki se uporablja, je pravo Unije, pravo države s statutarnim sedežem ali države delovanja, kar zadeva nekatere upravne, varnostne in tehnične zadeve. Statuti in njihova izvedbena pravila morajo biti v skladu z navedenim pravom, ki se uporablja.

ERIC se v smislu direktiv o davku na dodano vrednost in trošarinah obravnava kot mednarodno telo ali organizacija, vendar ga mora za oprostitev plačila DDV in trošarin kot takega priznati država članica gostiteljica. Ker se ERIC obravnava tudi kot mednarodna organizacija v smislu direktive o javnih naročilih, je lahko izvzet iz postopkov oddaje javnih naročil in lahko namesto tega sprejme svoja pravila o javnih naročilih.

ERIC se ustanovi s sklepom Komisije, ki deluje na podlagi izvedbenih pooblastil, ki ji jih je podelil Svet. Komisija ukrepa na podlagi vloge, ki jo predložijo tiste države članice, države in medvladne organizacije, ki želijo postati ustanovne članice ERIC. Postopek za sprejetje sklepa Komisije vključuje oceno neodvisnih strokovnjakov, zlasti na področju predvidenih dejavnosti ERIC. Komisija za mnenje zaprosi tudi odbor iz člena 20 uredbe o ERIC (v nadaljnjem besedilu: odbor ERIC), ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic in pridruženih držav.

3.           Izvajanje uredbe o ERIC

Od sprejetja uredbe o ERIC je bilo ustanovljenih sedem projektov ERIC. Marca 2011 je bil ustanovljen ERIC za Raziskavo o zdravju, procesu staranja in upokojevanja v Evropi (SHARE-ERIC)[4], ki ga je prvič gostila Nizozemska, od leta 2014 pa ga gosti Nemčija s članicami Avstrijo, Belgijo, Češko, Grčijo, Izraelom, Italijo, Slovenijo in Nizozemsko ter opazovalko Švico. Februarja 2012 je bila ustanovljena Infrastruktura za skupne jezikovne vire in tehnologije (CLARIN ERIC)[5], ki jo gosti Nizozemska s članicami Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo in Nizozemsko jezikovno zvezo. Novembra 2013 so bili kot ERIC ustanovljeni štirje projekti, in sicer Evropska napredna translacijska raziskovalna infrastruktura v medicini (EATRIS ERIC)[6], ki jo gosti Nizozemska s članicami Češko, Dansko, Estonijo, Italijo in Finsko ter opazovalkama Francijo in Španijo; Evropski družbeni pregled (ESS ERIC)[7], ki ga gosti Združeno kraljestvo s članicami Belgijo, Češko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Litvo, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo in Švedsko ter opazovalkama Norveško in Švico; Konzorcij raziskovalne infrastrukture za biobanke in biomolekularne vire (BBMRI-ERIC)[8], ki ga gosti Avstrija s članicami Belgijo, Češko, Nemčijo, Estonijo, Francijo, Grčijo, Italijo, Malto, Nizozemsko, Finsko in Švedsko ter opazovalkami Norveško, Poljsko, Švico in Turčijo; ter Evropska mreža klinične raziskovalne infrastrukture (ECRIN-ERIC)[9], ki jo gosti Francija s članicami Nemčijo, Španijo, Italijo in Portugalsko.

Maja 2014 je bila kot ERIC ustanovljena še raziskovalna infrastruktura Euro-Argo (ERIC Euro-Argo)[10], ki jo gosti Francija s članicami Nemčijo, Grčijo, Italijo, Nizozemsko, Finsko in Združenim kraljestvom ter opazovalkama Poljsko in Norveško.

Vseh sedem navedenih projektov ERIC je bilo vključenih v načrte, ki jih je sprejel Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI). Dva projekta ERIC (SHARE-ERIC in ESS ERIC) sta bila ustanovljena za zasnovo, pripravo in izvajanje evropskih raziskav. Drugih pet projektov ERIC pa je bilo ustanovljenih za razvoj in uvedbo razpršenih infrastruktur na področju biologije in medicine, okoljskih ter družbenih in humanističnih ved.

Pravna struktura ERIC se uporablja za ustanavljanje in upravljanje različnih vrst infrastruktur, ki so na enem mestu ali razpršene. Razpršene infrastrukture lahko obsegajo infrastrukture z objekti in napravami na različnih mestih, ki jih upravlja en sam pravni subjekt, in infrastrukture, ustanovljene kot osrednje vozlišče, ki usklajuje delovanje razpršenih objektov in naprav, ki lahko ohranijo svojo pravno osebnost.

Uredba o ERIC se v državah članicah uporablja neposredno in je ni treba prenesti. Vendar so države članice morale sprejeti ustrezne ukrepe in postopke, da so lahko postale gostiteljice ali članice ERIC. Za ustanovitev ERIC je v skladu z uredbo o ERIC med drugim potrebna izjava države članice gostiteljice o priznanju ERIC kot mednarodnega telesa v smislu direktive o DDV in kot mednarodne organizacije v smislu Direktive 2008/118/ES, da se lahko uporabi oprostitev plačila DDV in/ali trošarine. Večina držav članic z izjemo Nizozemske, ki je imela notranje postopke uvedene že leta 2010, je za gostovanje ERIC potrebovala več let. Razlog za to je bilo dejstvo, da je bilo treba v nacionalne regulativne in upravne sisteme uvesti novo pravno strukturo ter da so morale službe Komisije in vključene države članice obravnavati veliko praktičnih vprašanj, preden so se projekti ERIC lahko ustanovili in začeli delovati v okviru nacionalnih regulativnih in upravnih sistemov.

Pridružene države ali tretje države, za katere se uredba o ERIC ne uporablja neposredno, morajo za morebitno gostovanje (v primeru pridruženih članic) določenega ERIC ali članstvo v njem predložiti zavezujočo izjavo o priznavanju pravne osebnosti in privilegijev ERIC.

Pet let po sprejetju uredbe o ERIC je večina držav članic, skupaj z nekaj pridruženimi državami, izvedla ukrepe, ki so pogoj za gostovanje ERIC ali članstvo v njem. Ta pozitiven napredek je razviden tudi iz dejstva, da se pri približno 20 od 48 projektih, vključenih v načrt ESFRI iz leta 2010, uporablja ali načrtuje uporaba ERIC za ustanovitev raziskovalne infrastrukture. Poleg tega je Komisija prejela dve vlogi za ERIC za ustanovitev evropskih raziskovalnih infrastruktur, ki niso vključene v načrt ESFRI, in sicer za Srednjeevropski konzorcij raziskovalne infrastrukture (CERIC-ERIC), ki ga bo gostila Italija, in Skupni inštitut za interferometrijo na dolgih bazah (JIV-ERIC), ki ga bo gostila Nizozemska.

Upravni in postopkovni ukrepi, ki so jih izvedli pristojni organi držav članic in pridruženih držav, informacije, izmenjane na rednih sestankih odbora ERIC, ter pojasnila, ki so jih dale različne službe Komisije glede vprašanj predstavnikov držav članic in pridruženih članic, so pomembno prispevali k lažjemu izvajanju uredbe o ERIC.

Komisija pričakuje, da bo do konca leta 2015 ustanovljenih okrog 15 projektov ERIC.

4.           Izzivi pri izvajanju uredbe o ERIC

Uredba o ERIC je bila sprejeta in se izvaja v času, ko države članice in pridružene države sprejemajo ukrepe omejevanja proračuna, da bi zmanjšale javni primanjkljaj. Dolgoročno združevanje virov, potrebno za ustanovitev in delovanje resnične vseevropske raziskovalne infrastrukture, je zato velik izziv in postaja vedno bolj zapleteno zaradi različnih časovnih okvirov za postopke sprejemanja proračunskih odločitev vključenih držav članic in pridruženih držav. To vodi do precej dolgih priprav za dosego minimalnih osnov financiranja za ustanovitev raziskovalnih infrastruktur. To vprašanje ne zadeva zgolj instrumenta ERIC, temveč vse evropske raziskovalne infrastrukture. Boljša usklajenost, večja preglednost in izenačitev držav članic, pridruženih držav in tretjih držav, vključenih v pripravo za ustanovitev raziskovalne infrastrukture, bi precej pripomogle k pospešitvi postopka ustanavljanja.

Pogoj, da lahko vlogo za ustanovitev ERIC vložijo le države in mednarodne organizacije, še povečuje zapletenost za znanstvene skupnosti, ki se pripravljajo na ustanovitev in izvajanje raziskovalne infrastrukture, saj ministrstva ali agencije za financiranje po pooblastilu ministrstev običajno niso vključeni v pripravo vlog za ustanovitev ERIC od samega začetka. Takšen pogoj prav tako sproža razprave med morebitnimi partnerji ERIC, na primer o povezavi med prispevki in glasovalnimi pravicami, ki jih vključene znanstvene skupnosti ne obravnavajo enako. Vključenost predstavnikov ministrstev in agencij za financiranje od samega začetka priprave na ustanovitev evropskih raziskovalnih infrastruktur bi lahko pomagala preprečiti nepotrebne zamude v poznejših fazah priprave, ko bi bilo treba zagotoviti sedež, finančne prispevke in zaveze partneric pred predložitvijo uradne vloge za ustanovitev ERIC.

Poleg tega je zaradi medsektorskega značaja mnogih evropskih raziskovalnih infrastruktur v številnih primerih postopek odločanja partneric teh infrastruktur bolj zapleten, saj mora veliko ministrstev in agencij za financiranje sodelovati na primer na področju zdravja, raziskav, pomorstva, okolja in energetike.

V skladu z določbami v zvezi z DDV in trošarinami ter javnimi naročili iz uredbe o ERIC so morala biti v vključenih državah članicah, pridruženih državah in tretjih državah številna ministrstva, vključno z ministrstvi za finance in zunanje zadeve, vključena v pripravo in odobritev vlog za ustanovitev ERIC, kar je pomenilo nekaj dodatnih zapletov in zaradi česar so bili potrebni ustrezni notranji postopki za spodbujanje postopka odobritve. Glede na izkušnje, pridobljene z ustanovitvijo sedmih projektov ERIC, se zdi, da se več držav članic in pridruženih držav začenja zavedati te zapletenosti in so sprejele notranje postopke odločanja, da bi organizirale in pospešile postopek notranjih odobritev.

Projekti ERIC bodo prvič upravičeni do predložitve predlogov za razpise in do sodelovanja pri takih predlogih v okviru programa Obzorje 2020. Prav tako je bila v delovnem programu za raziskovalno infrastrukturo navedena možnost podpore projektom ERIC in raziskovalnim infrastrukturam ESFRI. Komisija pričakuje, da bodo lahko imeli pomembno vlogo pri upravljanju podatkov in v skupinah v zvezi z nekaterimi tematskimi področji, na primer raziskovanjem zdravja in okolja.

5.           Vloga služb Komisije

Službe Komisije so olajšale postopek izvajanja uredbe o ERIC tako, da so organizirale in vodile sestanke odbora ERIC, ki potekajo tri- do štirikrat na leto. Na teh sestankih se poda mnenje o uradnih vlogah za ustanovitev ERIC v skladu z uredbo o ERIC, namenjeni pa so tudi zagotavljanju in izmenjavi informacij o tekočih vlogah za ustanovitev ERIC ter o notranjih ukrepih, ki so jih sprejele države članice in pridružene države glede odločanja za članstvo v ERIC. Poleg tega predstavniki prihodnjih evropskih raziskovalnih infrastruktur, ki bodo kmalu začeli pripravljati svoje vloge za ustanovitev ERIC, pripravijo predstavitve, tako da so vse države članice in pridružene države seznanjene s časovnimi okviri, pričakovanim obsegom financiranja, storitvami in drugimi načrtovanimi dejavnostmi ter priložnostmi za sodelovanje pri pripravi in vlogi za ustanovitev ERIC.

Komisija je leta 2010 objavila praktične smernice, ki vsebujejo praktične informacije za morebitne vložnike o tem, kako vložiti vlogo za ustanovitev ERIC, in komentarje o členih uredbe o ERIC, s poudarkom na pravnih vidikih. Posodobljena različica teh smernic, v kateri se upoštevajo dosedanje izkušnje, bo objavljena leta 2014.

Službe Komisije so zagotovile pojasnila glede številnih vprašanj v zvezi z določbami uredbe o ERIC, ki so jih postavili države članice, pridružene države in predstavniki raziskovalnih infrastruktur, ki so se pripravljali na vlogo za ustanovitev ERIC. Vprašanja so se med drugim nanašala na pravni značaj ERIC, možnost, da bi bil glavni cilj ERIC izvajanje jedrskih raziskav, odgovornost članic, pravo, ki se uporablja, zlasti za razpršene infrastrukture z vozlišči in osebjem v različnih državah, prenehanje izvajanja ERIC ter vlogo nacionalnih sodišč.

Službe Komisije so leta 2013 tudi zagotovile predloge, potrebne za izjavo tretjih držav in mednarodnih organizacij o priznavanju ERIC, s katerimi je postopek za gostovanje ERIC ali članstvo v njem postal jasnejši in enostavnejši.

Leta 2013 so službe Komisije prav tako zagotovile delovni dokument, ki vsebuje predloge za določbe o ERIC na podlagi pridobljenih izkušenj v postopku vložitve vlog za prve projekte ERIC, da bi se vložnikom olajšala priprava osnutkov določb in da bi sklop določb za projekte ERIC postal bolj usklajen, brez poseganja v prožnost in prilagoditev, ki sta potrebni za upoštevanje različnega značaja projektov ERIC, kar zadeva strukturo (na enem mestu, razpršeni, virtualni) in področje raziskav (družbene in humanistične vede, okoljske vede, energetika, biologija in medicina, področje materialov in analitičnih zmogljivosti, fizikalne vede in inženirstvo).

Službe Komisije so bile dejavne pri pripravi vlog za ustanovitev ERIC, in sicer so sodelovale na zasedanjih odborov in drugih pripravljalnih sestankih držav članic in pridruženih držav za razlago in opredeljevanje mogočih rešitev in kompromisov za vprašanja, ki so se obravnavala na razpravah med prihodnjimi partnerji.

Po ustanovitvi ERIC imajo službe Komisije omejeno vlogo pri dejavnostih ERIC, ki jih vodijo in usmerjajo člani ERIC v okviru mejnih pogojev uredbe o ERIC, statutov in izvedbenih pravil, sprejetih za ERIC. Službe Komisije lahko ukrepajo le, če so jih člani na podlagi nastalih problemov za to zaprosili ali so jih o teh vprašanjih obvestili, in na podlagi letnega poročanja ERIC Komisiji, ki ga določa uredba o ERIC.

Ob ustanovitvi sedmih projektov ERIC, ki imajo statutarne sedeže v petih različnih državah članicah, in da se spodbudi nadaljnji razvoj ERIC, Komisija organizira sestanke mreže ERIC, na katerih se lahko za obstoječe projekte ERIC izmenjajo dobre prakse in izrazijo skupni problemi. Na te sestanke so povabljeni predstavniki odbora ERIC in morebitnih projektov ERIC, ki so v končnem postopku glede vloge za ustanovitev ERIC. Prvi sestanek mreže ERIC je potekal junija 2014.

6.           Sklepi

Z uspešno ustanovitvijo sedmih projektov ERIC do maja 2014, pri čemer se do konca leta 2015 predvideva še okrog 15 projektov ERIC, je mogoče skleniti, da je prevzemanje pravnega okvira glede na število novih ali nadgrajenih evropskih infrastruktur, ki uporabljajo ERIC, dobilo zagon in je uspešno. Izkazalo se je, da je uredba o ERIC dejansko zapolnila vrzel med tradicionalnimi mednarodnimi organizacijami, ki temeljijo na pogodbah, in nacionalnimi pravnimi subjekti za ustanavljanje vseevropskih raziskovalnih infrastruktur. Dokaz za to je tudi predvidena uporaba ERIC za približno 20 projektov, ki so vključeni v načrt ESFRI za ustanovitev raziskovalne infrastrukture.

ERIC je zaradi številnih skupnih točk v določbah glede pristopa, odločanja in reševanja vprašanj, kot je odgovornost, močno povečal možnosti držav članic, pridruženih držav in tretjih držav za morebitno sodelovanje s temi evropskimi raziskovalnimi infrastrukturami ali pridružitvi k njim. Službe Komisije so z organizacijo in vodenjem sestankov odbora ERIC olajšale postopek izvajanja uredbe o ERIC.

Postopek za vlogo za ustanovitev ERIC in enostavno uporabo je treba še dodatno optimizirati, saj si države članice, znanstvena skupnost in službe Komisije še prizadevajo, da bi bolje razumele praktične učinke uporabe tega novega pravnega instrumenta. Če se znotraj služb Komisije, v državah članicah in pridruženih državah sprejmejo ustrezni ukrepi, je mogoče pričakovati, da se bo enostavnost uporabe zaradi pridobljenih izkušenj postopno izboljševala, da se bo postopek lahko dodatno poenostavil in da se bo pospešilo ustanavljanje evropskih raziskovalnih infrastruktur. Komisija zato na tej stopnji nima nobenega priporočila za spremembe.

7.           Odprta vprašanja in naslednji koraki

Na podlagi izkušenj, pridobljenih v postopkih vložitve vlog za ustanovitev ERIC, bodo člani ERIC in službe Komisije morali obravnavati več novih tem. Te se nanašajo na prakse v različnih državah članicah, na primer kako registrirati ERIC v okviru nacionalnega pravnega sistema prek gospodarske zbornice ali drugih registrov, da bi se zanj lahko odprli bančni računi in predložil zahtevek za vračilo DDV in trošarin. Ker je ERIC javno-javno partnerstvo, je treba v številnih primerih razjasniti status zaposlenega osebja, saj bo ta vplival na plačilne lestvice, vprašanja dohodnine in stroške osebja.

Razjasniti je treba tudi vprašanja o prispevkih članov ERIC v naravi, zlasti o tem, ali bi za te prispevke lahko veljala oprostitev plačila DDV in trošarine, in če bi, pod kakšnimi pogoji. To je pomembno, ker v veliko primerih člani ERIC raje delno prispevajo v naravi kot v denarju.

Službe Komisije morajo dodatno razjasniti vprašanje gospodarskih dejavnosti v primerjavi z negospodarskimi dejavnostmi zaradi vse številnejših zahtev po „inovativnih“ in „socialno-ekonomskih“ učinkih dejavnosti raziskovalne infrastrukture, ki upravičujejo zahtevane naložbe članov. To vprašanje je treba obravnavati tudi v okviru „pametne specializacije“, kar zadeva morebitno podporo z regionalnimi sredstvi in državno pomočjo (za izgradnjo delov objektov in naprav ERIC). Vključuje tudi druge teme, na primer kako lahko projekti ERIC razvijejo stranske projekte, prenesejo tehnologije in prejmejo prihodke od razvitih storitev, ob upoštevanju zahteve po zgolj omejenih gospodarskih dejavnostih, pri čemer njihov status ERIC ni ogrožen.

Projekti ERIC imajo pomembno vlogo pri defragmentaciji evropskega raziskovalnega prostora, ker na usklajen in strukturiran način ustvarjajo storitve za znanstvene skupnosti v celotni Uniji zaradi preglednosti, ki se uvaja v zvezi z zbiranjem podatkov, dostopom do podatkov in instrumentov ter ohranjanjem podatkov in storitvami za uporabnike. Namen tega ni le podpora znanstvenim skupnostim; to namreč lahko omogoči tudi oblikovanje politike na podlagi dokazov na področjih, kot so zdravstvena, okoljska ter socialna in kulturna politika. Komisija bo skupaj z državami članicami preučila, kako bi lahko projekti ERIC z zagotavljanjem takih storitev podpirali druge raziskovalne infrastrukture.

Čeprav je do zdaj v projektih ERIC udeleženih 20 držav članic, so statutarni sedeži ERIC zgoščeni le v nekaj državah članicah. Države članice in pridružene države bi morale med pripravo na ustanovitev novih evropskih raziskovalnih infrastruktur pozornost nameniti cilju dolgoročnega doseganja bolj uravnotežene zastopanosti v celotni Evropski uniji.

Projekti ERIC imajo lahko pomembno vlogo na področju mednarodnega sodelovanja, npr. z Afriško unijo, Avstralijo, Rusijo, ZDA in Kanado, ter v okviru ZN. V zvezi s tem je treba upoštevati, da se ERIC v okviru Globalnega znanstvenega foruma OECD obravnava kot morebitni model za ustanovitev razpršenih mednarodnih raziskovalnih infrastruktur. Za take infrastrukture bi bilo treba obravnavati zlasti vprašanje vodenja, pravne osebnosti in reševanja sporov. Komisija bo, kadar bo to ustrezno, podpirala prizadevanja v okviru Globalnega znanstvenega foruma ali drugih mednarodnih forumov za nadaljnjo preučitev možnosti za sprejetje regulativnega okvira za mednarodne raziskovalne infrastrukture, ki bi lahko, tako kot ERIC v Evropski uniji, zapolnile vrzel med organizacijami, ki temeljijo na pogodbah, in nacionalnimi organizacijami.

Kot je bilo že navedeno, je bila uredba o ERIC leta 2013 spremenjena, da bi se upoštevale zahteve pridruženih držav in zlasti Norveške za popolno priznanje njihovih prispevkov v ERIC v smislu glasovalnih pravic. Komisija bo pozorno spremljala, ali bo sprememba omogočila večjo udeležbo pridruženih držav kot gostiteljic ali članic projektov ERIC.

[1]               UL L 206, 8.8.2009, str. 1.

[2]               UL L 326, 6.12.2013, str. 1.

[3]               To so: Konzorcij evropskih arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA), Integrirani arktični sistem za opazovanje Zemlje Svalbard (SIOS) in Evropska laboratorijska infrastruktura za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida (ECCSEL).

[4]               UL L 71, 18.3.2011, str. 20.

[5]               UL L 64, 3.3.2012, str. 13.

[6]               UL L 298, 8.11.2013, str. 38.

[7]               UL L 320, 30.11.2013, str. 44.

[8]               UL L 320, 30.11.2013, str. 63.

[9]               UL L 324, 5.12.2013, str. 8.

[10]             UL L 136, 9.6.2014, str. 35.