This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014DC0417
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on Luxembourg’s 2014 national reform programme and delivering a Council opinion on Luxembourg’s 2014 stability programme
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Luksemburga za leto 2014 in mnenje Sveta o luksemburškem programu stabilnosti za leto 2014
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Luksemburga za leto 2014 in mnenje Sveta o luksemburškem programu stabilnosti za leto 2014
/* COM/2014/0417 final */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Luksemburga za leto 2014_x000b__x000b_in mnenje Sveta o luksemburškem programu stabilnosti za leto 2014 /* COM/2014/0417 final - 2014/ () */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom
Luksemburga za leto 2014
in mnenje Sveta o luksemburškem programu stabilnosti za leto 2014 SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad
proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti
člena 5(2) Uredbe, ob upoštevanju priporočila Evropske
komisije[2], ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[3], ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje, ob upoštevanju mnenja
Ekonomsko-finančnega odbora, ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno
zaščito, ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko
politiko, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil
predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in
delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih
politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je
potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in
konkurenčnost. (2)
Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010
sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav
članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za
politike zaposlovanja držav članic, ki skupaj tvorita integrirane
smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice
upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja. (3)
Voditelji držav oziroma vlad so
29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo
vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir
za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja.
Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic,
in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020
ter izvajanju priporočil za posamezne države. (4)
Svet je 9. julija 2013 sprejel priporočilo
v zvezi z nacionalnim reformnim programom Luksemburga za leto 2013 in dal
mnenje o dopolnjenem luksemburškem programu stabilnosti za obdobje 2012–2016. Komisija je 15. novembra 2013 predložila
mnenje o osnutku proračunskega načrta Luksemburga za leto 2014[4] v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013[5]. (5)
Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni
pregled rasti[6],
ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih
politik za leto 2014. Istega dne je na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011
sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja[7],
v katerem je Luksemburg opredelila kot eno od držav članic, za katere je
treba opraviti poglobljen pregled. (6)
Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil
prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije javnih
financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju
diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, vrnitvi k normalnim
posojilnim pogojem v gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti,
odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne
uprave. (7)
Komisija je 5. marca 2014 objavila rezultate
poglobljenega pregleda za Luksemburg[8],
ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na
podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Luksemburgu ni
makroekonomskih neravnotežij v smislu postopka v zvezi z makroekonomskim
neravnotežjem. Analiza presežka tekočega računa zlasti kaže, da ne
izhaja iz šibkega domačega povpraševanja, ampak je bolj posledica posebnega
luksemburškega modela rasti, ki močno temelji na finančnih storitvah.
Tveganja za domačo finančno stabilnost zaradi velikega
finančnega sektorja obstajajo, vendar so razmeroma nizka, saj je sektor
diverzificiran in hkrati specializiran. Visoka stopnja zadolženosti v zasebnem
sektorju, zlasti med nefinančnimi družbami, odraža predvsem prisotnost
velikega števila multinacionalnih podjetij, ki uporabljajo svoje podružnice ali
hčerinske družbe v Luksemburgu za financiranje dejavnosti znotraj skupine.
Sedanje ugodno stanje javnih financ je v veliki meri odvisno od trajnosti
modela rasti, ki temelji na rastočem finančnem sektorju in
dolgoročno predstavlja visoko tveganje za vzdržnost. (8)
Luksemburg je 28. aprila 2014 predložil
nacionalni reformni program za leto 2014, 25. aprila 2014 pa še
program stabilnosti za leto 2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da
bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. (9)
Cilj srednjeročne proračunske strategije
iz programa stabilnost za leto 2014 je vrnitev k srednjeročnemu cilju leta
2016, in sicer po znatnem odstopanju od tega cilja leta 2015. Program potrjuje
prejšnji srednjeročni cilj, ki je presežek v višini 0,5 % BDP in
odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Predvideva se, da se bo
(preračunani) strukturni presežek sektorja država zmanjšal z 1,4 %
BDP leta 2013 na 1,1 % leta 2014, preden se bo spremenil v primanjkljaj v
višini 0,1 % BDP leta 2015. Nato se načrtujejo postopoma
naraščajoči strukturni presežki. Zato se pričakuje, da bo
Luksemburg še vedno dosegal srednjeročni cilj leta 2014, vendar
znatno odstopal od njega leta 2015. V skladu s programom naj bi bila leta 2015
stopnja rasti javnofinančnih izdatkov brez diskrecijskih ukrepov na strani
prihodkov nad referenčno srednjeročno stopnjo potencialne rasti BDP.
Na splošno so cilji programa delno v skladu z zahtevami preventivnega dela
Pakta za stabilnost in rast z odstopanjem zlasti leta 2015. Delež dolga, ki je
leta 2013 znašal 23,1 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo
60 % BDP, naj bi se po napovedih v programskem obdobju dodatno znižal.
Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v
programu in ki ga je pripravil neodvisni organ (STATEC), je za leti 2014 in
2015 nekoliko optimističen. Vlada predvideva, da bo BDP v letih 2014 in
2015 rasel po stopnji 3,2 %, v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2014
pa sta predvideni stopnji 2,6 % za leto 2014 in 2,7 % za leto 2015.
Poleg tega organi še niso v celoti opredelili ukrepov za obdobje 2015–2018, ki
so podlaga za fiskalno usmeritev. V skladu z napovedjo Komisije, ki ne upošteva
nedavno napovedanih ukrepov, naj bi se strukturni presežek leta 2014 zmanjšal
na 0,6 % BDP ter se leta 2015 spremenil v primanjkljaj v višini 1,3 %
BDP. Stopnja rasti javnofinančnih izdatkov brez diskrecijskih ukrepov na
strani prihodkov naj bi bila po ocenah nad referenčno srednjeročno
stopnjo potencialnega BDP leta 2015, ko se pričakuje znatno odstopanje. Na
podlagi ocene programa stabilnosti za leto 2014 in napovedi Komisije v skladu z
Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da zlasti od leta 2015
naprej obstajajo tveganja za dosego ciljev programa, ki so le delno v skladu z
zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast. (10)
Vlada je julija 2013 parlamentu predložila osnutek
zakona o prenosu določb Direktive Sveta 85/2011 o proračunskih
okvirih in Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju. Čeprav naj
bi osnutek zakona po pričakovanjih začel veljati 1. januarja
2014, je bilo njegovo sprejetje odloženo zaradi odstopa vlade julija. V skladu
z osnutkom zakona se uvede nov zakon o večletnem finančnem programu,
ki zajema isto obdobje kot prihodnja dopolnitev programa stabilnosti. Zakon o
večletnem finančnem programu bi se skupaj z letnim proračunom
sproti letno posodabljal. V njem bi bili podrobno opredeljeni načrti za
dosego srednjeročnega proračunskega cilja na ravni države. Osnutek
zakona uvaja večletne zgornje meje v zakon o večletnem finančnem
programu, ki bi zajemal samo sektor centralne države, vendar v njem niso
opredeljene posledice v primeru, če bi bile zgornje meje presežene.
Osnutek zakona ne predvideva nacionalnega predpisa o izdatkih, ki bi usmerjal
določanje večletnih ciljev glede izdatkov. Vendar vsebuje
določbe glede poteka prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja, ki
jih je treba upoštevati. Revidiran osnutek zakona je bil predložen parlamentu
marca 2014 in med drugim določa, da se naloga neodvisnega spremljanja
fiskalnih predpisov zaupa na novo ustanovljeni instituciji „Conseil National
des Finances Publiques“. (11)
Poleg tega bodo na davčne prihodke iz DDV vplivali
novi predpisi o prihodkih iz DDV, ustvarjeni z dejavnostmi e-trgovine. Od leta
2015 naprej bodo takšni prihodki preneseni iz države, kjer ima sedež ponudnik
storitev, v državo, v kateri ima prebivališče prejemnik storitev. Vlada je
napovedala, da se bodo stopnje DDV povečale za 2 odstotni točki,
kar naj bi deloma nadomestilo izgubo prihodkov. Vendar se
glede na široko uporabo znižanih in zelo znižanih stopenj lahko zberejo dodatni
prihodki z razširitvijo uporabe standardne stopnje in se tako v večji meri
nadomestijo zgoraj navedene izgube. (12)
Bruto javni izdatki za pokojnine kot delež BDP v
Luksemburgu se bodo povečali, in sicer v skladu s številkami iz
poročila Komisije iz leta 2012 o staranju prebivalstva z 9,2 % BDP na
18,6 % v letu 2060. Razlog je predvsem poraba v zvezi s staranjem
prebivalstva in zlasti za pokojnine. Pokojninska reforma iz leta 2012 je bila
po obsegu omejena in ni bistveno obravnavala nevarnosti za dolgoročno
vzdržnost javnih financ. Kratkoročno financiranje pokojninskega sistema je
zdaj zagotovljeno z nizko stopnjo ekonomsko odvisnih starejših ljudi in je
odvisno od prispevkov, ki jih plačuje razmeroma mlado prebivalstvo
čezmejnih delavcev. Pričakuje se, da se bo v prihodnosti ta trend
obrnil, medtem ko se bodo stroški za pokojnine kot tudi stroški dolgotrajne
oskrbe verjetno bistveno povečali. Da bi se zagotovila vzdržnost
pokojninskega sistema, bi bilo treba po letu 2020 znatno povečati stopnjo
prispevkov, in sicer poleg že uvedenega omejevanja prilagajanja pokojnin življenjskemu
standardu. To bi pomenilo znatno povečanje obremenitve dela, ki bi jo
nosilo prihodnje aktivno prebivalstvo, in posledično izgubo stroškovne
konkurenčnosti. Glede na trenutno visoko nadomestitveno stopnjo bi se
lahko sprejeli nekateri različni ukrepi za zagotovitev pravičnejše
porazdelitve obremenitve med generacijami. Uvedba zgornje meje za prilagajanje
pokojnin na podlagi realne rasti plač bi povečala pokojninske
rezerve. Poleg tega bi dvig dejanske upokojitvene starosti, ki je trenutno 59
let, z njeno prilagoditvijo spremembi pričakovane življenjske dobe
pripomogel k zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema.
Tudi možnosti za predčasno upokojevanje bi se morale zmanjšati.
Finančne spodbude za podaljšanje delovne dobe, kot je predvideno v pokojninski
reformi, bi lahko prispevale k vzdržnosti pokojninskega sistema, vendar bi bilo
treba zaposljivost starejših delavcev dodatno izboljšati z okrepitvijo
poklicnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja. Luksemburg mora
omejiti prihodnje potrebe po dolgotrajni oskrbi in s tem povezane stroške, da
se zagotovi njena vzdržnost. Storitve dolgotrajne oskrbe bi bile lahko
stroškovno učinkovitejše tudi z boljšim usklajevanjem med zdravstvenim in
socialnim varstvom, izboljšanjem zagotavljanja storitev in boljšo podporo
družinskim članom, ki negujejo svojce. (13)
Luksemburški velik presežek tekočega
računa je posledica finančnih storitev in skriva trajno in postopno
povečevanje primanjkljaja v trgovinski bilanci za blago, ki izvira iz
počasne rasti izvoza. Čeprav ta trend odraža povečan pomen
sektorja storitev v gospodarstvu, je tudi posledica bolj strukturnega
poslabšanja stroškovne konkurenčnosti. Nedavni stalni porast stroškov dela
na enoto je ogrozil konkurenčnost luksemburške industrijske strukture.
Prilagoditev mehanizma usklajevanja plač z inflacijo, ki jo je vlada
sprejela leta 2012, se bo zaključila do konca leta 2014. Čeprav bi se
lahko preučile različne možnosti, je pomembno, da so plače
tesneje vezane na produktivnost z reformo sistema usklajevanja plač z
inflacijo, ki omogoča sektorsko diferenciacijo. Velika odvisnost od
finančnega sektorja pomeni strukturno tveganje za luksemburško
gospodarstvo. Zato se mora Luksemburg osredotočiti na razvoj visoko
specializiranih podjetij kot odskočne deske za rast, ki temelji na
inovacijah. Čeprav štirikratno povečanje intenzivnosti raziskav in
razvoja v javnem sektorju od leta 2000 naprej odraža odločenost za
okrepitev javnih raziskovalnih zmogljivosti, Luksemburg ni na pravi poti, da
leta 2020 doseže svoj cilj glede intenzivnosti raziskav in razvoja v višini
2,3–2,6 % BDP zaradi velikega zmanjšanja intenzivnosti raziskav in razvoja
v podjetjih (z 1,53 % BDP leta 2000 na 1 % leta 2012). Njegovo
uspešnost glede kazalnikov o sodelovanju med javnimi raziskovalnimi ustanovami
in podjetji bi bilo treba še izboljšati. Z reformami za krepitev inovacijskih
grozdov, ki so se začele leta 2013, bi bilo treba nadaljevati. (14)
Čeprav so bili sprejeti različni ukrepi,
je brezposelnost mladih še naprej visoka, leta 2012 je znašala 18 %, nato
se je zmanjšala, vendar je leta 2013 še vedno znašala 17,4 % aktivnega
prebivalstva. Močno je odvisna od stopnje izobrazbe in je nižja za tiste z
višjo izobrazbo. Luksemburški izobraževalni sistem se sooča s številnimi
specifičnimi izzivi, na primer večjezičnostjo ter posebnimi
znanji in spretnostmi, ki jih zahteva visoko specializiran trg dela z velikim
finančnim sektorjem. Rezultati raziskave znanj in spretnosti učencev,
ki jih je izvedel OECD leta 2012, so potrdili, da so potrebni dodatni ukrepi za
izboljšanje relativno slabih rezultatov mladih pri osnovnih znanjih in
spretnostih, merjenih od leta 2006 naprej. V zvezi s tem bi bilo treba
nadaljevati z reformami v osnovnih in srednjih šolah. Poleg tega bi bilo treba
dodatno izboljšati kakovost in privlačnost poklicnega izobraževanja in
usposabljanja, da bi se lahko trgu dela ponudila kvalificirana delovna sila,
vključno zlasti s prebivalstvom s priseljeniškimi koreninami. Oblikovanje
davčnega sistema in sistema prejemkov povzroča zelo velike pasti na
trgu dela, ki so med najvišjimi v EU, in sicer za vse ravni plač in vrste
družin. Poleg tega aktivacijske politike kljub nedavni reformi ostajajo šibke;
udeležba v aktivnih politikah zaposlovanja v obdobju brezposelnosti ni obvezna
in ko oseba sodeluje v aktivnih politikah zaposlovanja, ji ni treba še naprej
iskati zaposlitve. (15)
Luksemburg je zavezan, da bo leta 2020 zmanjšal
svoje emisije toplogrednih plinov v sektorjih zunaj sistema za trgovanje z
emisijami za 20 %, vendar se pričakuje, da mu bo za dosego tega cilja
zmanjkalo 23 odstotnih točk. Poleg tega se pričakuje, da bodo
leta 2013 emisije za 1 % višje od cilja, določenega za leto 2013 v
odločbi o porazdelitvi prizadevanj. Približno 70 % emisij v zvezi s
prometom je povezanih z izvozom goriva, med drugim zaradi zelo nizkih trošarin
na goriva. Priznanje, da je izvoz goriva ključni izziv, v drugem
nacionalnem akcijskem načrtu o podnebju, ki je bil sprejet maja 2013, je
korak naprej. Vendar so za obravnavanje tega vprašanja potrebni bolj konkretni
in dolgoročni ukrepi. Okoljski davki so leta 2012 znašali 2,4 % BDP,
leta 2004 pa 3,1 %. To zmanjšanje je zlasti posledica nižjih davčnih
prihodkov iz obdavčitve energije, na katere je vplivalo dejstvo, da se
davki na energijo ne usklajujejo z inflacijo. Prometni davki, razen goriva,
leta 2012 predstavljajo 0,2 % BDP. Davki na gorivo, ki se uporablja za
promet, so visoki in znašajo 2,2 % BDP, kljub preferenčni davčni
obravnavi dizelskega goriva, večinoma zaradi „turizma na bencinske črpalke“.
Okoljski davki predstavljajo podpovprečni delež celotnih davčnih
prihodkov, tako da je zasnovo okoljskih davkov mogoče izboljšati, zlasti s
povečanjem davka na energente za promet. (16)
V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla
obsežno analizo luksemburške ekonomske politike. Ocenila je program stabilnosti
in nacionalni reformni program. Glede na to, da je treba okrepiti splošno
gospodarsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo EU v prihodnje
nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno
fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Luksemburgu, ampak tudi spoštovanje
pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru
evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 5 v
nadaljevanju. (17)
Svet je ob upoštevanju te ocene proučil
luksemburški program stabilnosti, njegovo mnenje[9]
pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 v nadaljevanju. (18)
V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla
tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te
analize je Svet izdal posebna priporočila za države članice, katerih
valuta je euro. Tudi Luksemburg bi moral ta priporočila izvesti
pravočasno in v celoti – PRIPOROČA, da Luksemburg v obdobju
2014–2015 ukrepa, tako da: 1. Ohrani trden fiskalni položaj
v letu 2014 ter znatno okrepi proračunsko strategijo v letu 2015, da
zagotovi doseganje srednjeročnega cilja in njegovo nadaljnje izpolnjevanje
zatem, da se zaščiti dolgoročna vzdržnost javnih financ, zlasti z
upoštevanjem posrednih obveznosti v zvezi s staranjem prebivalstva. Okrepi
fiskalno upravljanje, tako da pospeši sprejetje srednjeročnega
proračunskega okvira, ki bo zajemal sektor države in vključeval
večletne zgornje meje za odhodke, ter vzpostavi neodvisno spremljanje
fiskalnih predpisov. Dodatno razširi davčno osnovo. 2. Za zagotovitev fiskalne
vzdržnosti in omejitve odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, s
povečanjem stroškovne učinkovitosti dolgoročne nege, nadaljuje
pokojninsko reformo, da bi se zvišala dejanska upokojitvena starost, in sicer
tudi z omejevanjem predčasnega upokojevanja in povezavo med zakonsko
določeno upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo.
Okrepi prizadevanja za povečanje stopnje udeležbe starejših, med drugim z
izboljšanjem njihove zaposljivosti prek vseživljenjskega učenja. 3. Pospeši sprejetje strukturnih
ukrepov v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi
praksami izvede reformo sistema usklajevanja plač z inflacijo, da bi se
plače bolj odzivale na razvoj produktivnosti, zlasti na sektorski ravni. Prizadeva
si za diverzifikacijo strukture gospodarstva, med drugim s spodbujanjem
zasebnih naložb v raziskave ter dodatnim razvijanjem sodelovanja med javnimi
raziskovalnimi ustanovami in podjetji. 4. Nadaljuje prizadevanja za
zmanjšanje brezposelnosti mladih nizkokvalificiranih iskalcev zaposlitve s
priseljenskimi koreninami, in sicer z usklajeno strategijo, vključno z
dodatnim izboljšanjem načrtovanja in spremljanja aktivnih politik
zaposlovanja, odpravljanjem neskladnosti med ponudbo znanj in spretnosti ter
povpraševanjem po njih ter zmanjšanjem negativnih finančnih spodbud za
delo. V ta namen pospeši izvajanje reforme splošnega in poklicnega
izobraževanja ter usposabljanja, da bi bolje uskladili znanja in spretnosti
mladih s povpraševanjem na trgu dela. 5. Razvije
celovit okvir in sprejme konkretne ukrepe za doseganje ciljev zmanjšanja emisij
toplogrednih plinov v sektorjih zunaj sistema za trgovanje z emisijami do leta
2020, zlasti prek obdavčitve energentov za promet. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [2] COM(2014) 417 final. [3] P7_TA(2014)0128 in P7_TA(2014)0129. [4] UL L 140, 27.5.2013, str. 11. [5] C(2013) 8006 final. [6] COM(2013) 800 final. [7] COM(2013) 790 final. [8] SWD(2014) 84 final. [9] V skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.