This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014DC0415
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on Latvia’s 2014 national reform programme and delivering a Council opinion on Latvia’s 2014 stability programme
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Latvije za leto 2014 in mnenje Sveta o latvijskem programu stabilnosti za leto 2014
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Latvije za leto 2014 in mnenje Sveta o latvijskem programu stabilnosti za leto 2014
/* COM/2014/0415 final */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Latvije za leto 2014 in mnenje Sveta o latvijskem programu stabilnosti za leto 2014 /* COM/2014/0415 final - 2014/ () */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom
Latvije za leto 2014
in mnenje Sveta o latvijskem programu stabilnosti za leto 2014 SVET EVROPSKE UNIJE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 121(2) in člena148(4) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z
dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o
nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1],
zlasti člena 5(2) Uredbe, ob upoštevanju priporočila Evropske komisije[2], ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[3], ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje, ob upoštevanju mnenja
Ekonomsko-finančnega odbora, ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno
zaščito, ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko
politiko, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil
predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in
delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju
ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na
katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno
rast in konkurenčnost. (2)
Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010
sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav
članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za
politike zaposlovanja držav članic, ki skupaj tvorita integrirane
smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice
upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja. (3)
Voditelji držav oziroma vlad so 29. junija
2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih
vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na
nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da
morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili
polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju
priporočil za posamezne države. (4)
Svet je 9. julija 2013 sprejel priporočilo v
zvezi z nacionalnim reformnim programom Latvije za leto 2013 in dal mnenje o
prenovljenem konvergenčnem programu Latvije za obdobje 2012–2016. (5)
Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni
pregled rasti[4],
ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih
politik za leto 2014. Istega dne je na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011
sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja[5],
v katerem Latvije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je
treba opraviti poglobljen pregled. (6)
Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil
prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije
javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po
doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, ponovni
vzpostavitvi normalnih pogojev kreditiranja gospodarstva, spodbujanju rasti in
konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize
ter posodobitvi javne uprave. (7)
Latvija je 29. aprila 2014 predložila nacionalni
reformni program za leto 2014, 30. aprila 2014 pa še program stabilnosti za
leto 2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna
medsebojna povezanost. (8)
Cilj proračunske strategije iz programa
stabilnosti za leto 2014 je postopoma odpraviti nominalni primanjkljaj in
ohraniti strukturni saldo, ki je v skladu s srednjeročnim ciljem, ob
upoštevanju dovoljenega začasnega odstopanja od srednjeročnega cilja
zaradi učinka sistemske pokojninske reforme. Program je spremenil
srednjeročni cilj z –0,5 % na –1,0 %; nov srednjeročni cilj
odraža cilje Pakta za stabilnost in rast. Načrtovano gibanje nominalnega
salda v latvijskem programu pomeni postopno poslabšanje (preračunanega)
strukturnega salda, čeprav je še vedno v mejah, ki jih dovoljuje izvajanje
pokojninske reforme. Ob upoštevanju dovoljenega odstopanja od
srednjeročnega cilja je načrtovani strukturni primanjkljaj usklajen z
zahtevo Pakta do leta 2016. Vendar pa načrtovano povečanje v
preračunanem strukturnem primanjkljaju v letu 2017 vodi v odstopanje od zahtevane
prilagoditve v smeri srednjeročnega cilja. Na splošno je proračunska
strategija, opisana v programu, v glavnem v skladu z zahtevami Pakta za
stabilnost in rast. Javni dolg bo predvidoma ostal precej pod 60 % BDP v
celotnem programskem obdobju, do leta 2017 pa se naj bi zmanjšal na 31 %
BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v
programu, ki ni bil uradno potrjen s strani neodvisne institucije, je verjeten.
Gospodarska rast se bo v programskem obdobju predvidoma ohranila pri 4 %
na leto, predvideno pa je skromno povečanje cen. Proračunski scenarij
programa predvideva močan upad deleža javnih prihodkov in odhodkov v BDP,
kar odraža več ukrepov za zmanjšanje prihodkov glede na ciljne omejitve
odhodkov. Vse večje zahteve po porabi v več področjih politike
predstavljajo tveganje za predvideno zmanjšanje odhodkov v programu. Napoved
Komisije iz pomladi 2014 kaže, da je fiskalna politika za leto 2014 v skladu z
zahtevo Pakta, vendar obstaja tveganje, da bo leta 2015 prišlo do odstopanja.
Na podlagi ocene programa in napovedi Komisije v skladu z Uredbo
Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da odstopanje strukturnega
primanjkljaja od srednjeročnega cilja v letu 2014 odraža učinek
sistemske pokojninske reforme, medtem ko se bo leta 2015 pojavilo tveganje
odklona od zahtevane prilagoditvene poti. (9)
Latvija je sprejela ukrepe za zmanjšanje
davčnega bremena oseb z nizkimi dohodki in družin z vzdrževanci ter za
okrepitev davkov na premoženje in okoljskih davkov, vendar pa reven in oblika
teh davkov nimata zadostnega učinka na vedenje gospodarskih subjektov,
tako da so še vedno prisotne nekatere okoljsko škodljive subvencije.
Čeprav so organi dosegli nekaj napredka pri večjem upoštevanju
davčnih predpisov in zmanjšanju deleža neprijavljenih gospodarskih
dejavnosti, zlasti z izboljšanjem ocene tveganja in strožjimi sankcijami proti
goljufivem ravnanju, se še vedno soočajo z izzivi v boju proti
davčnim goljufijam in utajam. Čeprav prihodki od davkov na potrošnjo
pomenijo precejšen delež skupne obdavčitve, imajo precejšen potencial za
dodatno povečanje, če se bo upoštevanje davčnih predpisov
izboljšalo. (10)
Ne glede na prvotno ambiciozen načrt reforme
visokošolskega izobraževanja, Latvija ni dosegla napredka pri vzpostavitvi
mednarodno priznanega akreditacijskega sistema; načrti za uvedbo novega
modela financiranja so negotovi, konsolidacija visokošolskih ustanov je bila
oslabljena, omejitve glede uporabe tujih jezikov pa so ostale nespremenjene. To
je kljub dejstvu, da obstajajo velike možnosti za reformo visokošolskega izobraževanja,
ki je preobsežno glede na krčenje prebivalstva, ponuja preveliko posebnih
študijskih programov in je manj privlačno za tuje študente in
učiteljski kader. Rezultati prve neodvisne ocene raziskovalnih ustanov
kažejo, da se samo 10 % ocenjenih ustanov lahko šteje za mednarodne
raziskovalne centre na visoki ravni. Poleg tega je bila leta 2012 intenzivnost
R&R v Latviji samo 0,66 % BDP in ne kaže, da bo dosegla svoj cilj
strategije Evropa 2020, tj. dodelitev 1,5 % BDP za R&R. (11)
Latvija je dosegla napredek pri zmanjševanju
brezposelnosti, saj je slednja občutno upadla. Vendar je brezposelnost
mladih še vedno visoka, zato so potrebni ukrepi za pomoč neaktivnim
neregistriranim mladim. Čeprav je Latvija sprejela ukrepe v zvezi z
neskladji med ponudbo znanj in spretnosti in povpraševanjem po njih ter
kakovostjo poklicnega izobraževanja, je treba tem znanjem in spretnostim še
vedno posvečati pozornost, zlasti za izboljšanje kakovosti vajeništva in
razvoj celovitega sistema poklicnega svetovanja. Aktivna politika trga dela je
še vedno omejena v obsegu in se preveč opira na javna dela. (12)
V Latviji je še vedno visoka stopnja revščine
delovno sposobnega prebivalstva. Latvija je sprejela nekaj ukrepov, da bi
reformirala socialno pomoč, in končala obsežno oceno sistema
socialnega varstva, ki daje trdno osnovo za reformo, podprto z dejstvi. Občutno
je povečala različna nadomestila v zvezi z otroki in povišala prage
za neobdavčitev pri dohodnini vzdrževancev. Vendar učinkovitost
socialne zaščite v smislu zmanjševanja revščine ni zadovoljiva,
oblikovanje učinkovite varnostne socialne mreže pa še vedno predstavlja
izziv. Na splošno velik delež prebivalstva ogroža revščina ali socialna
izključenost, ta delež pa je pri otrocih še večji. Revščina
in socialna izključenost še zlasti ogrožata družine z otroki, brezposelne,
invalide in ljudi na podeželju. Poraba Latvije za socialno zaščito kot
odstotek BDP je najnižja v EU. Dostop do zdravstvenega varstva ovirajo stroški,
vključno z visokimi neposrednimi plačili in zelo razširjenimi
neformalnimi plačili, tako da ostaja velik delež prebivalstva z neizpolnjenimi
potrebami po zdravstvenem varstvu. Veliko je še možnosti za izboljšanje
učinkovitosti sistema, zagotavljanje stroškovno učinkovitega
financiranja in spodbujanje dejavnosti za preprečevanje bolezni. (13)
Latvija je dosegla nekaj napredka pri odpiranju
trga električne energije za konkurenco, to pa se bo razširilo na
gospodinjski sektor v začetku leta 2015. Junija 2013 se je pridružila
nordijski borzi električne energije (Scandinavian-Baltic Nord Pool Spot).
Potrebna je nadaljnja okrepitev energetskih povezav s trgom EU, saj je trenutno
Latvija odvisna od uvoza, čezmejna električna povezava z Estonijo pa
je največkrat preobremenjena. Zato je razvoj infrastrukture ključnega
pomena, Latvija pa se sooča z nemajhnimi izzivi pri zapiranju
infrastrukturne vrzeli. Doseženo
je bilo tudi nekaj napredka v sektorju zemeljskega plina, ker je parlament
odobril spremembe energetskega zakona, ki opredeljuje postopno odpiranje trga
plina od aprila 2014, vendar je bilo polno odprtje trga prestavljeno na leto
2017. Latvija je predložila uravnoteženo kombinacijo političnih ukrepov za
varčevanje z energijo v glavnih gospodarskih sektorjih, tako da bo v
prihodnjih letih več kot 70 % prihrankov energije ustvarjenih v stavbnem
sektorju. Vendar so potrebne dodatne izboljšave prometnega in stavbnega sistema
ter sistema ogrevanja. (14)
Latvija je sprejela pomembne ukrepe za izboljšanje
zmogljivosti sodstva, da se zmanjšajo sodni zaostanki in skrajša trajanje
postopkov. Vendar pa veliko število sodnih zaostankov še vedno ogroža
poslovanje in treba je končati reforme za izboljšanje učinkovitosti
in kakovosti sodstva, vključno z insolventnostjo, mediacijo in arbitražo.
Latvija je predlagala ambiciozne reforme javne uprave, vendar je njihovo
izvajanje počasno in se ne izvaja na ravni lokalnih organov, reforma
podjetij v državni lasti pa zelo zamuja. Potrebne so
spremembe zakona o konkurenci, da bo svet za konkurenco pridobil večjo
institucionalno in finančno neodvisnost in bo učinkovito posredoval
proti dejavnostim javnih in zasebnih subjektov, ki omejujejo konkurenco. (15)
V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla
obsežno analizo latvijske ekonomske politike. Ocenila je program stabilnosti in
nacionalni reformni program. Glede na to, da je treba okrepiti splošno
gospodarsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo EU v prihodnje
nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno
fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Latviji, ampak tudi spoštovanje
pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru
evropskega semestra so zajeta v priporočilih iz točk 1 do 5 v
nadaljevanju. (16)
Svet je ob upoštevanju te ocene proučil
latvijski program stabilnosti, njegovo mnenje[6]
pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 v nadaljevanju. (17)
V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla
tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te
analize je Svet izdal posebna priporočila za države članice, katerih
valuta je euro. Latvija bi morala ta priporočila izvesti pravočasno
in v celoti – PRIPOROČA, da Latvija v obdobju
2014–2015 ukrepa, tako da: 1. Obdrži
trden fiskalni položaj v letu 2014 in od leta 2015 naprej okrepi
proračunsko strategijo ter tako zagotovi, da bo odstopanje od
srednjeročnega cilja ostalo omejeno na učinek sistemske pokojninske
reforme. Nadaljuje prizadevanja za dodatno zmanjšanje davčnega bremena
prejemnikov nizkih dohodkov v okviru preusmeritve v rasti prijazne davke na
premoženje in okoljske davke ter z izboljšanjem izpolnjevanja davčnih
obveznosti in pobiranja davkov. 2. Pospeši izvajanje
visokošolske reforme, zlasti z vzpostavitvijo neodvisne akreditacijske agencije
in modela financiranja, ki nagrajuje kakovost. Zagotovi poklicno svetovanje na
vseh ravneh izobraževanja, izboljša kakovost poklicnega izobraževanja in
usposabljanja, vključno z okrepitvijo vajeništva, ter doseže napredek pri
zaposljivosti mladih, vključno s sprejemanjem ukrepov v podporo
izobraževanja in usposabljanja neregistriranih mladih, ki niso zaposleni.
Sprejme ukrepe za bolj integriran in celovit raziskovalni sistem, na primer z
usmerjanjem financiranja v mednarodno konkurenčne raziskovalne ustanove. 3. Reformira socialno pomoč
in njeno financiranje, da se zagotovijo boljša pokritost, zadostna nadomestila,
okrepljena aktivacija in ciljno usmerjene socialne storitve. Poveča
pokritost aktivne politike trga dela. Poveča stroškovno učinkovitost,
kakovost in dostopnost sistema zdravstvenega varstva. 4. Pospeši razvoj
električnih in plinskih povezav s sosednjimi državami članicami za
diverzifikacijo virov energije in spodbujanje konkurence prek izboljšane
integracije baltskih energetskih trgov. Nadaljuje s prizadevanji za
povečanje energetske učinkovitosti v prometnem in stavbnem sistemu
ter sistemu ogrevanja. 5. Konča reforme sodstva,
vključno z nedokončanimi reformami na področju insolventnosti,
arbitraže in mediacije, da se zagotovi pravosodno okolje, ki je bolj prijazno
podjetjem in potrošnikom. Pospeši reforme javne uprave, vključno z
izvajanjem reforme upravljanja z državnimi podjetji ter povečanjem
institucionalne in finančne neodvisnosti sveta za konkurenco. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [2] COM(2014) 415 final. [3] P7_TA(2014)0128 in P7_TA(2014)0129. [4] COM(2013) 800 final. [5] COM(2013) 790 final. [6] V skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97.