52014DC0368

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): Stanje in obeti

I. Uvod

Pravna ureditev Evropske unije ima ključno vlogo pri podpori rasti in delovnih mest. Podjetja potrebujejo EU, da zagotavlja enake pogoje in spodbuja konkurenčnost. Javnost od EU pričakuje, da bo zaščitila njene interese, in sicer glede zdravja in varnosti, kakovosti okolja, pravice do zasebnosti itd. Eno skupno pravilo, ki se uporablja v vseh državah članicah, je lahko veliko enostavnejše in učinkovitejše kot zapletena mreža različnih pravil o isti zadevi na nacionalni in regionalni ravni. Izziv pa je ohraniti enostavnost zakonodaje, tj. da se ne preseže, kar je nujno potrebno za doseganje ciljev politike, ter da se prepreči prekrivanje delov pravne ureditve.

Evropska komisija se s tem izzivom sooča s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), ki je zavezan k preprostemu, jasnemu in predvidljivemu regulativnemu okviru za podjetja, delavce in državljane[1]. Namen tega programa je skrajšati upravne postopke, odpraviti regulativno obremenitev, poenostaviti in izboljšati pripravo in kakovost zakonodaje, da se dosežejo cilji politike ter da so prednosti zakonodaje EU povezane z najmanjšimi stroški in čim manjšo upravno obremenitvijo, ob popolnem spoštovanju Pogodb, zlasti subsidiarnosti in sorazmernosti. Komisija v okviru programa REFIT redno in sistematično pregleduje celotno zakonodajo EU, da bi opredelila obremenitev, nedoslednosti in neučinkovitosti ter korektivne ukrepe.

V sporočilu o programu REFIT[2] iz oktobra 2013 je Komisija določila daljnosežno agendo. Opredelila je področja, na katerih se predvidene pobude ne bi nadalje obravnavale. Umaknila je več predlogov, ki jih je zakonodajalec dolgo časa blokiral, in razveljavila več zakonodajnih aktov. Skupaj je bilo opredeljenih 100 ukrepov, od tega je bilo polovica novih predlogov za poenostavitev in zmanjšanje regulativne obremenitve v obstoječi zakonodaji. Drugi ukrepi so preverjanja ustreznosti in vrednotenja, namenjena ocenjevanju učinkovitosti in uspešnosti pravne ureditve EU ter pripravi prihodnjih pobud za zmanjšanje obremenitve.

Komisija je izpolnila te zaveze. Komisija v tem sporočilu poroča o stanju izvajanja programa REFIT in opredeljuje nove ukrepe. Pojasnjuje tudi, kako nadalje krepi svoja horizontalna orodja pravne ureditve – oceno učinka, vrednotenje in posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Prav tako ugotavlja, kako institucije EU, države članice ter zainteresirane strani iz gospodarstva in civilne družbe prispevajo k izvajanju te skupne odgovornosti za ustreznost predpisov. Ukrepi programa REFIT (umiki, spremembe in razveljavitve) povečujejo splošne koristi, ki jih lahko prinese pravna ureditev na ravni EU, ko nadomesti 28 različnih nacionalnih ukrepov z enim ukrepom na ravni EU, kar pomeni poenostavitev regulativnega okolja za podjetja in državljane po vsej Evropi.

Sporočilo spremljata podroben pregled stanja, ki povzema stanje izvajanja vsake posamezne pobude v okviru programa REFIT, in napoved nadaljnjih ukrepov. Na razsežnost novih ukrepov vpliva čas, v katerem nastaja to poročilo. Nove zaveze se bodo prenesle v naslednji mandat, kar je bilo pri njih skrbno upoštevano.

II. Izvajanje programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT)

Hitro in temeljito izvajanje programa REFIT je prednostna naloga Komisije, velik napredek pa je bil dosežen pri pripravi predlogov, njihovem sprejetju v Evropskem parlamentu in Svetu ter njihovem izvajanju v državah članicah. Ti ukrepi so predstavljeni v nadaljevanju.

· Ukrepi Komisije

Večina zakonodajnih predlogov za poenostavitev in zmanjšanje obremenitve, ki so bili opredeljeni v sporočilu o programu REFIT iz oktobra lani, bo predvidoma sprejeta letos[3]. Komisija je že vložila pomembne predloge za poenostavitev za podjetja, na primer za uvedbo standardnega obrazca za prijavo DDV v EU[4] in izboljšanje evropskega postopka[5] v sporih majhne vrednosti, ki čakajo na odločitev zakonodajalca.

Komisija je uradno odobrila 53 umikov predlogov v obravnavi po posvetovanju s Parlamentom in Svetom, vključno z vsemi devetimi pobudami v okviru programa REFIT, med njimi pobude za poenostavitev obveznosti glede DDV, statuta evropske zasebne družbe[6] ter varstva tal[7]. Komisija se je odločila, da v tem mandatu ne bo predstavila več predlogov, ki jih je obravnavala[8], pripravlja pa že predvidene razveljavitve[9].

Začela so se preverjanja ustreznosti na zakonodajnih področjih odpadkov, zaščite ptic in habitatov (Natura 2000) ter splošne živilske zakonodaje. To bo osnova za nadaljnje pobude za poenostavitev in zmanjšanje regulativne obremenitve na zadevnih področjih, vključno z zmanjšanjem in poenostavitvijo obveznosti poročanja.

Preverjanje ustreznosti splošne živilske zakonodaje: S preverjanjem ustreznosti bodo proučena ključna načela okvirne uredbe ter njeno izvajanje prek poznejših uredb in drugih predpisov. Osredotočeno bo na pomen, dodano vrednost EU, uspešnost, učinkovitost in skladnost. Zajeti bodo tudi vidiki prehranske varnosti. Preverjanje ustreznosti je primer sodelovanja med Komisijo in državami članicami pri skupnem vrednotenju[10].

Komisija uporablja načelo „najprej pomisli na male“[11] ter je tudi sprejela ukrepe za uporabo manj strogih režimov za MSP in izjeme za mikro podjetja, kadar je to ustrezno. V pregledu stanja vsebuje izjeme za mikro podjetja in manj stroge režime za MSP 17 ukrepov v okviru programa REFIT. Poleg tega so se za mikro podjetja zmanjšale pristojbine za registracijo in dovoljenja na področju kemikalij, zdravja in varstva potrošnikov.

Sporočilo o programu REFIT iz oktobra 2013 priznava, da je glede na dolgotrajnost zakonodajnega postopka treba narediti vse, da se zagotovi takojšnje zmanjšanje obremenitve v obstoječem regulativnem okviru, s posebnim poudarkom na podpori MSP. To poteka na področju zagotavljanja informacij o živilih potrošnikom[12], na primer, kadar nosilci živilske dejavnosti in zlasti MSP težko ugotovijo, katera pravila (na ravni EU in/ali nacionalni ravni; splošna ali za posamezno kategorijo živil) se uporabljajo v njihovih posebnih okoliščinah. Komisija je objavila smernice in pripravlja podatkovno zbirko o zahtevah za označevanje na ravni EU in nacionalni ravni[13]. To naj bi pomagalo nosilcem živilske dejavnosti, da hitro ugotovijo, katere zahteve veljajo zanje.

Sprejemajo se dodatne pobude za boljšo uporabo spleta, da se poenostavi in izboljša izvajanje regulativnih zahtev, kar bi koristilo upravam, podjetjem in potrošnikom. Na podlagi izkušenj z energijskim označevanjem, ki je zdaj enotno prisotno pri spletni prodaji, se podoben pristop proučuje na primer na področju zagotavljanja informacij o živilih potrošnikom.

Nenazadnje zakonodaja o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom vključuje tudi izjeme, manj stroge režime za majhne količine in trgovce na drobno[14] ter določbe o prožnosti, ki državam članicam omogočajo, da prilagodijo določbe o označevanju posebnim potrebam MSP[15]. Zakonodaja prav tako določa en standarden datum začetka uporabe za nove ukrepe v vsakem koledarskem letu in velikodušne prehodne ukrepe. Vsa ta prizadevanja bi morala prispevati k izboljšanju izvajanja v okviru veljavnega pravnega okvira.

• Ukrepi zakonodajalca

Zakonodajalec (Parlament in Svet) je od oktobra 2013 sprejel več pomembnih predlogov za poenostavitev in zmanjšanje obremenitve: spremenjena direktiva o priznavanju poklicnih kvalifikacij bo poenostavila postopke priznavanja in lažji dostop do informacij[16], novi pravni okvir za javna naročila pa vsebuje ukrepe, s katerimi bo javno naročanje enostavnejše in upravno manj obremenjujoče, ter spodbuja elektronsko javno naročanje. Nova uredba o tahografih zmanjšuje upravno obremenitev in izboljšuje izvrševanje z uvedbo „digitalnih tahografov“, povezanih s satelitskimi navigacijskimi sistemi in nadzornimi organi. V skladu s posebnim položajem obrtnikov so vozila, ki tehtajo manj kot 7,5 tone in se uporabljajo znotraj omejenega območja 100 km od sedeža dejavnosti, izvzeta iz področja uporabe socialnih pravil in pravil o tahografih.

Ti predlogi naj bi znatno zmanjšali stroške za MSP. Z uredbo o poenostavitvi prospekta in zahtev za razkritje v zvezi z notranjim trgom vrednostnih papirjev[17] bi na primer prihranili 20 %, tj. med 20 000 in 60 000 EUR na prospekt. Zakonodaja o digitalnih tahografih[18] bi pomenila zmanjšanje stroškov za 20 %, tj. za skupaj 415 milijonov EUR.

Javna naročila: Nove direktive o javnih naročilih so bile sprejete februarja letos in se začnejo uporabljati od aprila 2016. Spodbujajo večjo uporabo elektronskega javnega naročanja ter nadaljnje ukrepe za zmanjšanje regulativne obremenitve in poenostavitev dostopa MSP z zmanjšanjem zahtev za zagotavljanje verodostojnih listin in spodbujanjem manj obsežnih javnih naročil. Komisija na primer ocenjuje, da bi se s povečanjem uporabe samopotrdil lahko zmanjšala upravna obremenitev za podjetja za 169 milijonov EUR[19], skupni prihranki zaradi elektronskega javnega naročanja pa bi lahko znašali med 5 % in 20 % stroškov javnega naročanja[20].

Hkrati obstajajo tudi primeri, ko prihrankov stroškov, predvidenih v fazi ocene učinka, ni bilo mogoče uresničiti zaradi sprememb v zakonodajnem postopku, na primer v zvezi z registracijo proizvajalcev na področju odpadne električne in elektronske opreme[21]. Zakonodajalec ni podprl poenostavitve v okoljskih predlogih v zvezi s pošiljkami odpadkov in oceno učinka na okolje[22]. Boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, zahteve glede računovodstva podjetij, zbiranje statističnih podatkov[23], usklajevanje na področju DDV in poenostavitev obveznosti glede DDV so tudi področja, na katerih države članice nerade zmanjšujejo obremenitve in to utemeljujejo s subsidiarnostjo ali dodatnimi nacionalnimi politikami.

Poleg tega še vedno čaka na sprejetje s strani zakonodajalca več pomembnih predlogov za poenostavitev, ki bi pomenili znatne prihranke: na primer predlog Komisije za enotni sklop predpisov za izračun osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, s katerim bi se znatno zmanjšali stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za podjetja, ki poslujejo na enotnem trgu[24]. Obstajajo tudi drugi primeri, ko bi trenutne razprave v zakonodajnem postopku lahko povzročile zmanjšanje ocenjenih prihrankov. Na primer, za prihranke za podjetja, ki so ocenjeni v višini 15 milijard EUR letno in vključeni v predlog Komisije za uvedbo standardiziranega obrazca za prijavo DDV v EU, obstaja nevarnost, da se znatno zmanjšajo, če bodo sprejete nekatere spremembe, o katerih razpravlja Svet.

• Ukrepi držav članic

Države članice imajo pomembno odgovornost pri pravočasnem izvajanju prava EU in njegovi uporabi v celoti. Zato so organi držav članic tisti, ki se odločajo za uporabo možnosti za poenostavitev, ki jih ponuja zakonodaja EU, ter zagotavljajo, da se pravo EU uporablja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni čim bolj učinkovito in uspešno. Po ocenah naj bi do tretjina upravne obremenitve, povezane z zakonodajo EU, nastala zaradi nacionalnih izvedbenih ukrepov[25].

Primer znatnih razlik v praksi držav članic je področje javnih naročil, kjer je bilo v nedavnem vrednotenju ugotovljeno, da je postopek javnega naročanja običajno trajal od 11 do 34 tednov, medtem ko se je povprečni strošek, izražen v ekvivalentu dela v št. oseb/dni, razlikoval za faktor 4 med različnimi državami članicami[26]. Drugi primer zadeva postopek presoje vplivov na okolje, ki v državah članicah traja povprečno od manj kot 5 mesecev do 27 mesecev, povprečni neposredni stroški za nosilce pa znašajo od manj kot 4 000 EUR do 200 000 EUR na projekt.

V začetku leta 2014 je začelo veljati več predlogov za poenostavitev na področjih uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in zbiranja elektronskih odpadkov (odpadne električne in elektronske opreme). Z uredbo o pravicah intelektualne lastnine[27] se bodo zmanjšali upravna obremenitev in stroški ter izboljšalo obvladovanje tveganja in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi[28] določa izvzetje malih trgovcev na drobno iz obveznosti zbiranja električnih in elektronskih odpadkov. Pomembno je, da vse države članice v celoti izvajajo in izkoristijo določbe o poenostavitvi in zmanjšanju obremenitve iz teh predlogov.

Vendar pa obstajajo številni primeri, ko države članice ne uporabijo možnosti za poenostavitev, ki jih ponuja zakonodaja EU, ali pa dodajo breme z nacionalnimi predpisi na področjih, ki jih pravila EU ne zajemajo neposredno. Tako je na primer na področju varnosti hrane, kjer se ne uporabljajo vedno manj strogi režimi, ki so na voljo za manjše obrate[29], na področju cestnega tovornega prometa, kjer nekatere nacionalne zahteve za beleženje časa vožnje za lahka gospodarska vozila na področjih, ki jih ne zajema pravo EU, povečujejo regulativno obremenitev za mala podjetja[30], in na področju zahtev glede računovodstva podjetij[31]. MSP lahko imajo znatne koristi tudi, če države članice v celoti izkoristijo prožnost, ki je dovoljena v skladu z uredbo o načinu zagotavljanja informacij o živilih potrošnikom. Komisija bo spremljala izvajanje teh in vseh drugih ukrepov v okviru programa REFIT s strani držav članic ter vključila opis stanja v naslednjo izdajo pregleda stanja programa REFIT, načrtovano za leto 2015[32].

Medtem ko Komisija tesno sodeluje z državami članicami pri izvajanju na vseh področjih pravnega reda, se je spremljanje horizontalnih regulativnih učinkov razvijalo hkrati z vse večjim osredotočanjem na ustreznost predpisov. Začelo se je na primer v okviru naslednika programa za zmanjševanje upravnih obremenitev (ABR +), kjer Komisija spremlja, kako so se države članice odločale pri izvajanju 12 najbolj napredovanih prednostnih ukrepov[33], sprejetih med letoma 2007 in 2012 v okviru Akcijskega programa za zmanjševanje upravnih obremenitev[34]. Namen tega pregleda je, da se izmenjajo najboljše prakse pri izvajanju in preveri, ali je bilo ocenjeno zmanjšanje upravne obremenitve doseženo na terenu. Prve ugotovitve kažejo, da se ocene prihrankov lahko potrdijo v nekaterih državah članicah na področju Intrastata, analize industrijske proizvodnje in digitalnega tahografa. Vendar je bilo težavno dobiti dovolj doslednih kvantitativnih podatkov in statistike, prav tako je bilo prejetih razmeroma malo primerov najboljše prakse pri izvajanju in možnosti za nadaljnjo poenostavitev na nacionalni ravni. Skupina nacionalnih strokovnjakov za oblikovanje predpisov na visoki ravni je izrazila močno podporo temu sodelovanju med Komisijo in državami članicami pri spremljanju praktičnega učinka pravne ureditve EU na kraju samem. Komisija še naprej sodeluje z državami članicami in zainteresiranimi stranmi pri zagotavljanju zanesljivejših informacij o učinkih pravne ureditve EU. Rezultati tega dela bodo vključeni v naslednji pregled stanja programa REFIT.

III. Prihodnje pobude v okviru programa REFIT

Da bi zakonodaja EU ostala ustrezna svojemu namenu, so potrebna nenehna prizadevanja. Zato Komisija izvaja program REFIT kot tekoči program ter je nedavno posodobila analizo in pregled usklajenosti prava EU, kar je prvič izvedla leta 2013 v okviru programa REFIT. Pripombe in predlogi različnih zainteresiranih strani, prejeti od oktobra 2013 v zvezi z agendo Komisije za program REFIT so se prav tako upoštevali[35].

Na podlagi te analize Komisija meni, da so nove pobude za poenostavitev in zmanjšanje obremenitve utemeljene na več področjih. Te pobude vključujejo poenostavitev zakonodaje EU o osebnih dokumentih in potnih listinah, razvoj nove celostne strukture za statistiko podjetij (glej spodaj), razširitev sistema „vse na enem mestu“ na področju DDV za vse dobave podjetja potrošniku[36] skupaj z razvojem spletnega portala EU za DDV za obveščanje podjetij o nacionalnih in evropskih pravilih o DDV ter kodifikacijo zakonodaje o seznamih tretjih držav za vizumske obveznosti[37].

Nova struktura za statistiko podjetij EU: Komisija si prizadeva za racionalizacijo referenčnega okvira in poenostavitev zbiranja podatkov za statistiko podjetij. V odgovor na pritožbe podjetij se je začel projekt o statistiki o trgovini znotraj EU (SIMSTAT). Pri tem se bodo preskusile nove tehnike zbiranja podatkov, ki bi morale izboljšati uporabo zbranih statističnih podatkov, s čimer bi se poenostavile in zmanjšale obveznosti poročanja za podjetja. Ta stroškovno učinkovit pristop bi se lahko uporabil na drugih statističnih področjih (na primer statistikah o večnacionalkah, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah) ter bo uveden, če bodo preskusi v okviru širše okvirne uredbe o vključitvi statistike podjetij (FRIBS) pozitivni.

Komisija bo pripravila tudi razveljavitve zakonodaje na drugih področjih: energijsko označevanje[38], prevoznine in pogoji[39], skupna kmetijska politika ter v zvezi z standardiziranim poročanjem na področju okolja. Komisija poleg tega pregleduje tudi ustreznost pravnega reda na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, da bi opredelila akte, ki bi se lahko razveljavili na podlagi izteka prehodnega obdobja, določenega v Pogodbah[40].

Komisija meni, da je dobro zakonodajno upravljanje, če se umaknejo predlogi, ki ne napredujejo v zakonodajnem postopku, da se omogoči nov začetek ali alternativni načini za doseganje želenega zakonodajnega namena. Po natančnem pregledu vseh predlogov v obravnavi pri zakonodajalcu so bili opredeljeni še nadaljnji predlogi, ki so bodisi zastareli bodisi brez podpore zakonodajalca in bi jih bilo zato treba predlagati za umik. Ti vključujejo predloge o odškodninskih shemah za vlagatelje, pristojbinah za varovanje v letalstvu, nosečih delavkah[41], odškodninskem skladu za škodo zaradi onesnaženja z nafto in izvzetju mikro podjetij iz nekaterih določb o higieni živil, čeprav bi slednji omogočil znatne koristi za mala podjetja[42].

Glede na časovne omejitve v zvezi z novim zakonodajalcem se bo sedanja Komisija v letu 2014 osredotočila na ključna vprašanja. Komisija je pregledala razpored svojih načrtov in se odločila, da obdrži le najpomembnejše točke.

Nazadnje namerava Komisija srednjeročno sprožiti več novih vrednotenj in preverjanj ustreznosti izvajanja obstoječe pravne ureditve EU ter uporabe pogodbenega prava, vključno o varstvu potrošnikov pri časovnih zakupih, poznih plačilih, pravnem okviru za predpakiranje, sistemu modelov v EU, direktivah o prospektu, uporabi načela vzajemnega priznavanja za izboljšanje njegovega izvajanja na notranjem trgu[43], zajemanju in shranjevanju ogljikovega dioksida, emisijah CO2 iz lahkih gospodarskih vozil in osebnih vozil, telekomunikaciji ter zakonodaji o nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju[44].

Na drugih ključnih področjih, kjer so v pripravi širši pregledi politik, kot je digitalni enotni trg, bo treba opredeliti preostale ovire ter oceniti stroške regulativnega okvira in možnosti za njegovo poenostavitev[45]. Tovrstni pregledi imajo jasen vidik programa REFIT.

Vse nove pobude so okvirno določene v delovnem dokumentu služb Komisije, v delovnem programu Komisije za leto 2015 pa še niso potrjene.

Zakonodaja na področju kemikalij: Komisija meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja na ravni EU, držav članic in zainteresiranih strani, da bi še olajšali izvajanje zakonodaje o kemikalijah, zlasti uredbe REACH, ter razmislili, na katerih posameznih področjih je mogoče poenostaviti pravila in zmanjšati obremenitev. To je treba storiti tako, da se doseže visoka raven varovanja zdravja in okolja ter hkrati ohranijo konkurenčnost in inovativnost evropske industrije na tem področju ter prosti pretok blaga na notranjem trgu. Komisija je po pregledu uredbe REACH[46] leta 2013 opredelila nekatere potrebne prilagoditve, vendar je ocenila, da je delovanje te zakonodaje pozitivno in da je v tem trenutku ni treba spreminjati. Komisija kljub temu priznava, da je treba zmanjšati finančno in upravno obremenitev MSP zaradi uredbe REACH ter izboljšati njeno izvajanje na vseh ravneh.

V ta namen je bilo izvedenih že več korektivnih ukrepov, vključno z znatnim znižanjem pristojbin. Leta 2014 se sprejemajo novi ukrepi: posebna pomoč za MSP, da izpolnijo rok (leta 2018) za registracijo proizvodnje v majhnih količinah; opredelitev učinkovitejših načinov za upravljanje snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in za opredeljevanje alternativ nevarnim kemikalijam; izboljšanje komunikacije z MSP ter analiza učinkov uredbe REACH na MSP ter na konkurenčnost in inovacije. Srednjeročno se preučujejo še drugi ukrepi za izboljšanje postopka avtorizacije kemičnih snovi, da bi postal predvidljivejši za podjetja. Ti ukrepi vključujejo na primer zmanjšanje pogostosti sprememb seznama snovi, za katere je treba pridobiti avtorizacijo, poenostavitev postopka avtorizacije za nekatere posebne primere z nizkim tveganjem ter večje upoštevanje socialno-ekonomskih učinkov, ko se nove snovi vključujejo na seznam snovi, za katere je potrebna avtorizacija[47].

Pomembno je, da industrija in države članice aktivno sodelujejo pri izvajanju uredbe REACH. To bi lahko na primer vključevalo povečanje zmogljivosti nacionalnih služb za pomoč uporabnikom in/ali gospodarskih zbornic, ki svetujejo o izvajanju uredbe REACH, ter zagotavljanje višje stopnje usklajevanja med državami članicami in znotraj njih.

Leta 2014 bo uveden nov sveženj pobud o ustreznosti predpisov v kemijskem sektorju, vključno z oceno kumulativnih stroškov in preverjanjem ustreznosti najpomembnejše zakonodaje o kemikalijah, razen uredbe REACH.

Zaključki različnih sklopov tega dela, vključno s tekočimi vrednotenji zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu ter rezultati prejšnjega pregleda uredbe REACH, bodo zagotovili celovito sliko in pregled vseh nadaljnjih možnosti za izboljšanje ustreznosti predpisov na tem področju. Komisija vabi zainteresirane strani in države članice, naj skupaj razmislijo o teh vprašanjih in prispevajo k poročilu o pregledu stanja, ki je predvideno za leto 2016.

IV. Horizontalni ukrepi

Program REFIT je del širše politike Komisije za pametno pravno ureditev, ki vključuje tudi orodja pravne ureditve za oceno učinka, posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in vrednotenje. Komisija je zavezana k nadaljnji krepitvi teh instrumentov in drugih horizontalnih ukrepov, vključno z večjim poudarkom na oceni stroškov in koristi pravne ureditve ter zmanjšanju upravnih obveznosti, kot so zahteve glede poročanja[48].

• Ocena učinka

Sistem Komisije za oceno učinka se uporablja v zgodnji fazi cikla politik, ko se razvijajo novi predlogi, da nastane z dokazi podprta podlaga za informirano oblikovanje politik in se zagotovi skladnost predlogov Komisije z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Sistem se od svoje vzpostavitve leta 2002 nenehno krepi in izboljšuje, na primer z objavo revidiranih smernic leta 2009 in dopolnilnih smernic na različnih področjih (konkurenčnost in mikro podjetja, temeljne pravice, socialni in ozemeljski učinki). Z dokazi podprta podlaga (boljši podatki in znanstvena mnenja) se v postopku ocene učinka nenehno krepi. Da bi Komisija omogočila hiter pregled rezultatov ocene učinka, vključno s koristmi in stroški, je leta 2013 v svojih poročilih o oceni učinka uvedla standardiziran dvostranski povzetek. Komisija se je na podlagi pridobljenih izkušenj (več kot 350 ocen učinka od leta 2010) zavezala, da bo posodobila smernice za oceno učinka ter zbrala mnenja zainteresiranih strani prek javnega posvetovanja, ki se bo začelo junija 2014.

• Naknadno vrednotenje

S sistematičnim naknadnim vrednotenjem pravne ureditve EU se preverja, ali so bili doseženi pričakovani rezultati in učinki pravne ureditve EU. Načrtovanje vrednotenj se je izboljšalo, odkar je objavljeno na portalu Europa[49]. Da bi Komisija še dodatno okrepila politiko in prakso vrednotenja, je med novembrom 2013 in februarjem 2014 izvedla javno posvetovanje o svojih novih smernicah za vrednotenje. Rezultati bodo vključeni v prihodnjo revizijo smernic za vrednotenje[50]. Te bodo zajemale tudi preverjanja ustreznosti, ki so bila uvedena leta 2010 kot obsežna vrednotenja politik, s katerimi se ocenjujejo skladnost in doslednost med področji pravne ureditve in znotraj njih ter ustreznost širšega regulativnega okvira za celotno področje politike svojemu namenu. Preverjanja ustreznosti so se doslej zaključila na več področjih politike, kot so okolje (politika EU na področju sladkih voda), politika zaposlovanja in socialna politika (obveščanje zaposlenih in posvetovanje z njimi), industrijska politika (homologacija motornih vozil) in prevoz (notranji letalski trg)[51], ter lahko sprožijo pripravo več zakonodajnih predlogov za poenostavitev in zmanjšanje obremenitve[52].

• Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Dialog z državljani, socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi iz gospodarstva in civilne družbe pomaga zagotoviti, da je priprava prava EU pregledna, dobro usmerjena in usklajena. Posvetovanje s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi je zapisano v Pogodbah ter je še posebej pomembno pri odkrivanju vprašanj sorazmernosti in subsidiarnosti[53]. Komisija izvaja posvetovanja v vseh fazah cikla politik. Za nadaljnjo krepitev kakovosti, obsega in usmerjenosti posvetovanj bo Komisija še naprej skrbela za izboljšanje načrtovanja posvetovanj, in sicer s pripravo strategij posvetovanja v fazi priprave politik in nadaljnjim objavljanjem načrtovanih vrednotenj. Izdala bo notranje smernice za pomoč in podporo službam Komisije pri izvajanju posvetovanj z zainteresiranimi stranmi zunaj institucij EU, da bi se izboljšala kakovost posvetovanj. Preden Komisija sprejme te smernice, bo o njih potekalo javno posvetovanje. Komisija si bo tudi še naprej prizadevala, da bi razširila posvetovanja na dodatne ciljne skupine, in sicer s pomočjo večje jezikovne dostopnosti v skladu s proračunskimi omejitvami. Komisija bo okrepila uporabo posvetovanj pri vrednotenjih in preverjanjih ustreznosti ob uporabi minimalnih standardov za posvetovanja, kot se trenutno uporabljajo za ocene učinka[54]. Komisija bo priporočila, naj jih agencije uporabljajo pri posvetovanjih. Komisija prav tako preučuje, kako naj izboljša javna posvetovanja o izvedbenih in delegiranih aktih.

Komisija bo sprejela ukrepe za izboljšanje povratnih informacij. Zainteresirane strani se že lahko odzovejo na načrtovana posvetovanja na strani „Vaš glas v Evropi“[55] in na časovne načrte, ki jih Komisija objavi kot prve znake svojih zakonodajnih namer. Pred kratkim je bil vzpostavljen elektronski sistem obveščanja[56]. Prizadevanja bodo usmerjena v izboljšanje spletišč za lažje pošiljanje teh pripomb in povratnih informacij. Posamezni odgovori zainteresiranih strani bodo običajno objavljeni v 15 delovnih dneh po zaključku posvetovanja, zbirno poročilo pa bo objavljeno najpozneje ob sprejetju predloga Komisije. Nekatere države članice tudi sistematično zbirajo pripombe in predloge zainteresiranih strani, ki bi lahko veliko prispevali k prizadevanjem Komisije za ustreznost predpisov na evropski ravni.

Komisija prav tako namerava pripraviti predloge za večji dostop do socialnih partnerjev in zainteresiranih strani, zlasti MSP, s pomočjo neposrednih stikov na konferencah v državah članicah ter posvetovanj prek evropskih in nacionalnih združenj MSP in Evropske podjetniške mreže.

• Merjenje stroškov in koristi pravne ureditve

Merjenje stroškov in koristi je pomemben vidik pametne pravne ureditve. Komisija je nedavno objavila rezultate zunanje študije o metodah ocenjevanja stroškov in koristi pravne ureditve, ki se bodo uporabili pri posodobitvi smernic za oceno učinka[57]. Na merjenje stroškov in koristi pravne ureditve so osredotočena tudi preverjanja ustreznosti in naknadna vrednotenja.

Za oceno različnih stroškov pravne ureditve, ki jih imajo določene industrijske panoge, Komisija izvaja ocene kumulativnih stroškov. Oceni kumulativnih stroškov za jeklarsko industrijo in industrijo aluminija sta že zaključeni[58], začela se je ocena kumulativnih stroškov za kemično industrijo, več dela pa se načrtuje za panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, za keramično in steklarsko industrijo ter za gradbeno industrijo. Ocene kumulativnih stroškov zagotavljajo ocene različnih ključnih stroškovnih dejavnikov za celotno industrijo. Ker imajo ocene kumulativnih stroškov omejen obseg in se osredotočajo na stroške pravne ureditve, ne pa na koristi, ne morejo biti edina podlaga za priporočila glede politik. Njihovi rezultati bodo vključeni v vrednotenja, preverjanja ustreznosti in ocene učinka.

Merjenje stroškov pravne ureditve na ravni EU predstavlja posebne izzive, saj so ocenjeni stroški zakonodajnih predlogov, ki jih poda Komisija, pogosto spremenjeni s spremembami med potekom zakonodajnega postopka in so odvisni od odločitev držav članic glede izvajanja. To pomeni, da morata Parlament in Svet posodobiti oceno stroškov in koristi, če se predlogi v zakonodajnem postopku spremenijo[59]. Poleg tega je točnost merjenja stroškov in koristi v ocenah učinka in naknadnih vrednotenjih odvisna od kakovosti podatkov, ki jih predložijo države članice, socialni partnerji in zainteresirane strani.

Naknadna ocena dejanskih stroškov lahko pokaže znatno odstopanje od predhodne ocene. Stroški so lahko precenjeni, kot so lahko precenjeni prihranki stroškov[60]. Komisija v naknadnem vrednotenju vse bolj proučuje, v kolikšni meri se dejanski stroški in koristi ujemajo z ocenami iz prejšnjih ocen učinka.

• Zahteve glede poročanja

Zmanjšanje regulativne obremenitve je mogoče doseči z izboljšanjem učinkovitosti, skladnosti in doslednosti ter zmanjšanjem zahtev glede poročanja[61]. Pri pripravi novih predlogov si Komisija prizadeva čim bolj zmanjšati zahteve glede poročanja in uskladiti različne zahteve. Pri ukrepih za racionalizacijo in konsolidacijo zahtev glede poročanja bi morala sodelovati Parlament in Svet, saj se zahteve glede poročanja pogosto dodajo v zakonodajnem postopku[62]. Preglede bi bilo treba izvesti tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da se opredelijo obveznosti, ki presegajo zahteve iz zakonodaje EU.

Komisija je o poročanju Komisiji in s strani Komisije izvedla preglede na področjih okolja[63] ter zdravja in varnosti pri delu[64]. Področja, na katerih so bile zahteve glede poročanja racionalizirane, vključujejo kohezijsko politiko in energetiko[65]. To delo se lahko v letu 2015 razširi na druga področja.

V. Ustreznost predpisov: skupni cilj

Komisija pozdravlja zanimanje držav članic in zainteresiranih strani za program REFIT ter zlasti podporo Evropskega sveta in Evropskega parlamenta[66].

Odkar je Komisija oktobra lani objavila agendo programa REFIT, je prejela številne pripombe, predloge in prispevke od držav članic[67] in zainteresiranih strani. Upoštevali so se leta 2014 pri posodobitvi pregleda usklajenosti predpisov v okviru programa REFIT in so objavljeni na spletišču Komisije o pametni pravni ureditvi, da se lahko upoštevajo v nadaljnjem skupnem razmisleku, razpravah in ukrepanju.[68]

Komisija pozdravlja tudi potrditev s strani zainteresiranih strani iz gospodarstva in civilne družbe, da je ustreznost predpisov potrebna in pomembna. Kot odgovor na pomisleke, ki so jih izrazile nekatere zainteresirane strani, Komisija ponovno poudarja, da program REFIT ne posega v postavljene cilje politike ali ogroža zdravja in varnosti državljanov, potrošnikov, delavcev ali okolja. Pomembno je ozaveščanje, da se lahko vse zainteresirane strani seznanijo s koristmi programa REFIT, tj. da si Komisija prizadeva zagotoviti učinkovito in uspešno zakonodajno ukrepanje EU na ustrezni ravni z jasno dokazano dodano vrednostjo EU.

Izkušnje pri izvajanju programa REFIT kažejo, da lahko ustreznost predpisov samo skupaj dosežejo evropske institucije, države članice (na nacionalni, regionalni in lokalni ravni) ter zainteresirane strani iz gospodarstva in civilne družbe. Ustreznost predpisov bi morala biti obravnavana prednostno, vse institucije EU pa bi morale oceniti učinke svojih odločitev o politikah, in sicer v pripravljalni fazi ali v zakonodajnem postopku. Sodelovanje z državami članicami je ključno za zbiranje podatkov in oceno, ali je zakonodaja EU imela pričakovane učinke. Tudi nacionalni parlamenti imajo svojo vlogo pri zagotavljanju informacij Komisiji v zgodnji fazi cikla oblikovanja politik in pri pregledu predlogov Komisije v okviru mehanizma za preverjanje subsidiarnosti[69]. Prispevki socialnih partnerjev, zainteresiranih strani, nevladnih organizacij in splošne javnosti so prav tako bistvenega pomena za ohranitev zagona glede pametne pravne ureditve.

To skupno prizadevanje sta v zadnjih letih podpirali skupina na visoki ravni za boljšo pravno ureditev in skupina na visoki ravni za upravne obremenitve s svojimi prispevki k agendi za pametno pravno ureditev. Komisija meni, da je to podporo in strokovno znanje najbolj koristno združiti v eno skupino s spremenjenim mandatom, ki bi ocenila učinek pravne ureditve EU na terenu v državah članicah, s čimer bi prispevala k rezultatom, ki se letno objavijo v okviru pregleda stanja programa REFIT. S svojim delom bi prav tako lahko prispevala k opredelitvi področij pravne ureditve, primernih za vrednotenje, ter k vrednotenjem in preverjanjem ustreznosti v zvezi z izbranimi ključnimi vprašanji. Predlog za ustanovitev nove skupine na visoki ravni, ki bi spremljala delo v prihodnosti, bo vložen v naslednjih mesecih.

VI. Sklepi in obeti

Komisija je od decembra 2012 dejavna z zvezi s svojimi zavezami glede ustreznosti predpisov. V tem sporočilu so predstavljeni rezultati, doseženi v okviru programa REFIT, ter izpostavljena področja, na katera je treba usmeriti prizadevanja v prihodnosti.

Na podlagi dosedanjih izkušenj pri izvajanju programa REFIT so mogoča naslednja spoznanja.

Prvič, za pametno pravno ureditev in ustreznost predpisov so potrebne trdna politična zavezanost in z njo povezane prilagoditve politik in postopkov na vseh ravneh – znotraj Komisije, med evropskimi institucijami in znotraj držav članic. Ustreznost predpisov ni enkratna „hitra rešitev“ ali preprosto črtanje stvari s seznama. Zahteva namreč, da imajo uprave mandat in so usposobljene, da oblikujejo politike na podlagi dokazov z dejavnim sodelovanjem socialnih partnerjev in zainteresiranih strani v vse fazah cikla priprave politik (od ocene učinka za naknadnega vrednotenja).

Drugič, treba je pregledati regulativne postopke. Odbor za oceno učinka zagotavlja pomembno funkcijo nadzora kakovosti. Podpirajo ga postopkovna pravila, ki zagotavljajo, da se lahko kolegiju v obravnavo predložijo samo tisti predlogi, ki jih spremlja tehtna ocena učinka. Evropski parlament in vse večkrat Svet zagotavljata dodatno raven pregleda, saj ocenjujeta trdnost ocene učinka Komisije. Ta je edinstven položaj – nadzor kakovosti in preverjanja, kot ju pozna Evropska komisija, v takem obsegu uporablja ali se jim podvrže le malo regulativnih organov ali uprav. Nekateri predlagajo, da bi bilo treba ustanoviti dodaten zunanji subjekt za nadzor kakovosti. Komisija se ne strinja s to zamislijo, ker bi to poseglo v njeno vlogo pri oblikovanju politik in zakonodaje – da bi Komisija lahko oblikovala dobre, zelo uravnotežene predloge, mora izvajati ocene učinka sama. Ko Komisija objavi svoje ocene, so te na voljo za pregled in pripombe javnosti v celoti.

Tretjič, izkušnje kažejo, da je količinska opredelitev (pregled stroškov in koristi) nujen del presoje pravne ureditve. Vendar je treba upoštevati tudi njene omejitve. Komisija sistematično preučuje stroške in koristi v svojih ocenah učinka, ki zajemajo gospodarske, socialne in okoljske učinke na celosten način. Te elemente količinsko opredeli, kadar je to mogoče. Niti izračun stroškov niti izračun koristi nista eksaktna znanost. Pogosto potrebni podatki niso na voljo. Pričakovani stroški in koristi najbolj zaželene možnosti, ki izhaja iz ocene učinka, se bodo povečali ali zmanjšali, odvisno od odločitev, ki jih sprejmejo Evropski parlament in Svet v zakonodajnem postopku ter države članice pri izvajanju. Dejanski stroški se lahko izračunajo samo naknadno. Zato bi moral biti eden od poudarkov programa REFIT količinsko opredeljevanje stroškov in koristi v največjem možnem obsegu v celotnem regulativnem ciklu z uporabo tehtnih okvirov za spremljanje in vrednotenje, ki bi se pregledali in prilagodili ob vsaki pomembni reviziji zakonodaje, kar bo zagotovilo razpoložljivost potrebnih podatkov za ocenjevanje dejanskih stroškov in koristi.

Četrtič, potreba po pravni varnosti in predvidljivosti ter čas, ki je potreben za spremembo zakonodaje na ravni EU, govorita proti hitrim popravkom in privlačnim shemam za zmanjšanje zakonodaje. Vsaka sprememba nekaj stane in stroški prehoda zaradi sprememb se ne upoštevajo vedno dovolj. Stroške prehoda je treba natančno primerjati s stroški neukrepanja.

Petič, odkritje nepotrebne obremenitve in stroškov za tiste, ki jih zakonodaja neposredno zadeva, je lahko pomembno dopolnilo h količinski opredelitvi. Posvetovanja in razprave so zato bistvenega pomena.

Komisija bo ob upoštevanju teh ugotovitev in usmerjenosti v prihodnost še naprej dajala prednost zagonu glede ustreznosti predpisov in ga ohranjala. Tudi v prihodnje bo osredotočena na področja z veliko dodano vrednostjo EU ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. V prihodnjih mesecih bo zaključila priprave za revizijo smernic za oceno učinka, posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in vrednotenje. Program REFIT bo trdno zakoreninila v postopke in prakse Komisije.

Komisija bo še naprej tesno sodelovala s Parlamentom in Svetom, da zagotovi, da se koristi poenostavitve in zmanjšanja obremenitve potrdijo v zakonodajnem postopku, zakonodajalca in vse države članice pa poziva, naj razvijejo zadostne zmogljivosti, da prispevajo k tem prizadevanjem na svojih zadevnih področjih, in izvedejo predhodne ocene učinka večjih sprememb predlogov Komisije v zakonodajnem postopku[70].

Komisija bo prav tako še naprej sodelovala z državami članicami in zainteresiranimi stranmi, zlasti v okviru programa ABR +, da se potrdijo ocenjeni prihranki stroškov, opredelijo najboljše prakse izvajanja ter izboljšata kakovost in zbiranje podatkov o stroških in koristih pravne ureditve, ki so potrebni za oceno učinka pravne ureditve EU na terenu[71].

Sodelovanje med Evropsko Komisijo in državami članicami pri vrednotenju in ocenjevanju stroškov in koristi pravne ureditve bi bilo treba okrepiti. Potrebna bi bila skupna prizadevanja pri ocenjevanju izvajanja zakonodaje EU na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Letošnji nov mandat Parlamenta in Komisije daje možnost vsem institucijam EU, da okrepijo svojo zavezanost pametni pravni ureditvi in ustreznosti predpisov.

Komisija poziva socialne partnerje in zainteresirane strani k predložitvi prispevkov, podatkov in dokazov o stanju in obetih programa REFIT, predstavljenih v tem sporočilu in spremnem delovnem dokumentu služb Komisije.

[1] SWD(2013) 401 final z dne 1. avgusta 2013.

[2] COM(2013) 685 final z dne 2. oktobra 2013.

[3] Od skupaj 23 predlogov, h katerim se je Komisija zavezala za poenostavitev in zmanjšanje regulativne obremenitve, sta bila 2 sprejeta leta 2013, 15 pa jih je predvidenih za sprejetje leta 2014.

[4] COM(2013) 721.

[5] COM(2013) 794.

[6] Predlog za družbo z enim družbenikom, ki je bil sprejet 9. aprila 2014, povzema veliko elementov tega prvotnega predloga.

[7] Drugi predlogi, umaknjeni v okviru programa REFIT, so vključevali predlog glede informacij za širšo javnost o zdravilih, predlog za uredbo o evropski statistiki o varnosti pred kriminalom, predlog o pravnem varstvu modelov, predlog o patentu Skupnosti (predlog je bil spremenjen v okrepljeno sodelovanje) in predlog v zvezi z vozniškimi dovoljenji s funkcionalnostjo vozniške kartice.

[8] Ti predlogi so se nanašali na področja zdravja in varnosti pri delu za frizerje, kostno-mišičnih obolenj, tobačnega dima v okolju ter rakotvornih in mutagenih snovi.

[9] Te vključujejo zakonodajo o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov, znanstvenem sodelovanju pri vprašanjih v zvezi z živili, statistiki jekla, sodelovanju med finančnimi obveščevalnimi enotami ter naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil z ogledali.

[10] To delo spremlja skupina na visoki ravni za boljšo pravno ureditev, ki jo sestavljajo nacionalni strokovnjaki s tega področja. Skupina sodeluje s Komisijo pri pregledu in razvoju agende za pametno pravno ureditev na ravni EU in na nacionalni ravni.

[11] http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/think-small-first/.

[12] Uredba (EU) št. 1169/2011 se bo začela uporabljati decembra 2014, razen obveznega označevanja hranilne vrednosti, ki se bo začelo uporabljati decembra 2016.

[13] http://ec.europa.eu/food/food/labellingnutrition/foodlabelling/proposed_legislation_en.htm.

[14] Izjeme zajemajo živila, prodana neposredno na kmetiji ali pri manjšem lokalnem trgovcu na drobno. Manj strogi režimi se uporabljajo v drugih primerih, ki zadevajo MSP, tj. informacije o hranilni vrednosti lahko temeljijo na izračunu na podlagi splošno veljavnih in sprejetih podatkov, s čimer se izognejo dragi laboratorijski analizi.

[15] Te določbe omogočajo, da države članice na primer zahtevajo, da se pri nepakiranih živilih in v restavracijah informacije o alergenih ali intoleranci zagotovijo le ustno ali na zahtevo.

[16] Direktiva 2013/55/EU, objavljena 28. decembra 2013 (UL L 354).

[17] Delegirana uredba Komisije (EU) št. 862/2012.

[18] Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom.

[19] Direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU: Sprejetje lastnih izjav kot predhodnih dokazov in pristop „izbranega ponudnika“ k listinskim dokazom bi zmanjšala upravno obremenitev, povezano z javnimi naročili, za 80 %. Glej tudi oceno učinka: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52011SC1585&from=EN.

[20] Javni organi naročniki in subjekti, ki so že prešli na elektronsko javno naročanje, navadno poročajo o prihrankih med 5 in 20 %, izkušnje pa prav tako kažejo, da se stroški naložbe hitro povrnejo. Glede na velikost celotnega trga javnih naročil v EU lahko vsakih prihranjenih 5 % v javno blagajno vrne približno 100 milijard EUR. (Strategija za e-javna naročila – COM(2012) 179 final).

[21] Direktiva 2012/19/EU: Predlagana interoperabilnost in prenos podatkov med nacionalnimi registri proizvajalcev naj bi privedla do prihrankov stroškov za proizvajalce v višini okoli 66 milijonov EUR/leto. Tega vidika predloga Komisije zakonodajalec ni sprejel.

[22] Zakonodajalec je nasprotoval obveznemu sistemu „vse na enem mestu“ za usklajevanje in vključevanje postopkov presoje in ukrepov za pospeševanje sprejemanja odločitev v okviru direktive o presoji vplivov na okolje (2011/92/EU), kar je za podjetja omejilo koristi z vidika učinkovitosti. Zakonodajalec je prav tako nasprotoval obvezni elektronski izmenjavi podatkov na področju pošiljk odpadkov z ocenjenimi letnimi prihranki za podjetja v višini 44 milijonov EUR.

[23] Glej oddelek III spodaj: Nova struktura za statistiko podjetij EU.

[24] Predlog Komisije o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2011) 121) je v obravnavi v zakonodajnem postopku od marca 2011.

[25] COM(2009) 544: Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji – Načrti za posamezna področja in ukrepi za leto 2009.

[26] http://ec.europa.eu/internal_market/publicprocurement/docs/modernising_rules/executive-summary_en.pdf.

[27] Uredba (EU) št. 608/2013.

[28] Direktiva 2012/19/EU.

[29] Zakonodaja EU o varnosti hrane omogoča organom držav članic, da sprejmejo manj stroge režime za nekatere naložbe za mala podjetja v mesnopredelovalnem sektorju.

[30] Pravo EU zahteva zapisovanje časa vožnje za lahka gospodarska vozila nad 3,5 tone in izvzema obrtnike na lokalnih razdaljah v vozilih do 7,5 tone, pri čemer nekateri nacionalni predpisi določajo zapisovanja časa vožnje za vozila nad 2,8 tone.

[31] Direktiva 2006/46/ES.

[32] Prva izdaja pregleda stanja programa REFIT, predstavljenega skupaj s tem sporočilom, še ne vključuje informacij o izvajanju s strani držav članic.

[33] (1) Omogočiti več MSP, da izkoristijo poenostavljene računovodske/revizijske režime– Direktiva 2006/46/ES z dne 14. junija 2006; (2) dovoliti državam članicam, da izvzamejo mikro podjetja iz nekaterih določb direktiv o računovodstvu – Direktiva 2012/6/EU z dne 14. marca 2012; (3) poenostaviti in racionalizirati sistem obveščanja za pošiljke odpadkov – priporočilo Komisije državam članicam iz julija 2010; (4) samo izbrano podjetje mora predložiti dokumente, ki dokazujejo njegovo primernost za ponudnika v postopku javnega naročanja – COM(2011) 896; (5) zmanjšati število anketirancev pri pripravi statističnih podatkov o trgovini znotraj EU – Uredba 638/2004 z dne 31. marca 2004; (6) zmanjšati zahteve glede poročanja o industrijski proizvodnji v EU – Uredba Sveta (EGS) št. 3924/91 z dne 19. decembra 1991 in Uredba Komisije (ES) št. 36/2009 z dne 11. julija 2008; (7) odpraviti dodatne zahteve glede izdajanja računov in omogočiti širšo uporabo elektronskega izdajanja računov – Direktiva Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010; (8) v postopku za vračilo DDV odpraviti obveznost, da se obrazci v papirni obliki izpolnijo v jeziku države članice vračila – Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008; (9) digitalni tahograf (zlasti uvajanje digitalnih tahografov in poenostavitev uporabe digitalnih tahografov, ob upoštevanju prihodnje razširitve izvzetja malih obrtnih podjetij iz zahtev glede tahografa in nadaljnje poenostavitve – Uredba (EGS) 3821/85 z dne 19. julija 2011; (10) odpraviti obveznost priglasitve tarif prevoza / olajšati obveznost hranjenja listinskih dokazov v vozilu – Uredba Sveta (ES) št. 569/2008 (o spremembi Uredbe št. 11) z dne 12. julija 2008; (11) poenostaviti obveznosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu – Uredba (ES) št. 1071/2009 z dne 21. oktobra 2009 in Uredba (ES) št. 1072/2009 z dne 21. oktobra 2009 ter (12) poenostaviti označevanje jajc – Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013.

[34] Glej končno poročilo programa za zmanjševanje upravnih obremenitev (ABR) (SWD(2012) 423 final).

[35] Komisija je prejela pripombe in predloge organov držav članic (FI, DE, NL, UK), zainteresiranih strani iz gospodarstva, sindikatov in drugih organizacij civilne družbe. Njihovi prispevki so na voljo na spletišču Komisije za pametno pravno ureditev: http://ec.europa.eu/smart-regulation/refit/index_en.htm.

[36] Cilj pobude je zmanjšati ovire za čezmejno trgovino in zaščititi prihodke držav članic od DDV, in sicer tako da sistem DDV v EU postane enostavnejši, nevtralen in zanesljivejši.

[37] Druge pobude vključujejo pregled zakonodaje o jedrskih vprašanjih, predlog na področju nujnih potnih listin in pregled predpisov o uvozu tekstilnih izdelkov in blaga z dvojno rabo.

[38] Energijsko označevanje hladilnikov (Direktiva 2003/66/ES), gospodinjskih pomivalnih strojev (Direktiva 1999/9/ES) in pralnih strojev (Direktiva 95/12/ES) po sprejetju novih izvedbenih ukrepov.

[39] Uredba Sveta št. 11 z dne 16. avgusta 1960 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih izvajanja člena 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.

[40] Protokol 36 o prehodni ureditvi, člen 10.

[41] COM(2008) 600/4.

[42] COM(2007) 90 final.

[43] Po pozivu Sveta decembra 2013, naj poroča o uporabi načela vzajemnega priznavanja do sredine leta 2015 (glej: http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/intm/139846.pdf).

[44] Druga področja vključujejo tržne standarde za telečje meso, pravila označevanja za goveje meso, program za najbolj oddaljene regije, direktivo o kakovosti goriv (ko bo prenesena v nacionalno zakonodajo in se bo izvajala v celoti), naftne zaloge, uredbo o nadzoru ribištva, jedrsko varnost, standardizacijo, onesnaženost z azbestom, testiranje na živalih, strateško presojo vplivov na okolje, tveganje poplav, hlapne organske spojine, zavarovanje (ko bodo pridobljene zadostne izkušnje z izvajanjem), usposabljanje, kvalifikacije in dovoljenja v cestnem prometu, pomorski promet in varnost, pristaniške zmogljivosti za sprejem ladijskih odpadkov, elektronsko izdajanje računov za DDV in mini sistem „vse na enem mestu“ ter gradbeno, steklarsko in keramično industrijo.

[45] To bo vključevalo pregled zakonodaje o spletnih storitvah – Direktiva 98/84/ES o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop, in Direktiva 2000/31/ES o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu.

[46] COM(2013) 49, ki ga spremlja SWD(2013) 25.

[47] Glej spremni delovni dokument služb Komisije za dodatne informacije.

[48] Glej COM(2012) 746.

[49] Glej spletišče Komisije o pametni pravni ureditvi: http://ec.europa.eu/smart-regulation/evaluation/index_sl.htm.

[50] V okviru tega javnega posvetovanja je bilo prejetih 53 odgovorov javnih organov, zainteresiranih strani in državljanov. Skupaj z zbirnim poročilom bodo objavljeni na spletišču Komisije o pametni pravni ureditvi: http://ec.europa.eu/smart-regulation/index_sl.htm.

[51] Končna poročila so na voljo na http://ec.europa.eu/smart-regulation/evaluation/documents_sl.htm.

[52] Tj. preverjanje ustreznosti na področju obveščanja zaposlenih in posvetovanja z njimi bi lahko privedlo do konsolidacije 3 direktiv ob upoštevanju rezultatov posvetovanja s socialnimi partnerji, preverjanju ustreznosti na področju homologacije motornih vozil bo sledila revizija Okvirne direktive 2007/46/ES (vse navedbe so v pregledu stanja programa REFIT).

[53] Posvetovanja so določena v členu 11 PEU in Protokolu št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Posvetovanja s socialnimi partnerji v okviru socialne politike so določena v členih 153, 154 in 155 PDEU, kar prav tako zagotavlja možnosti za njihovo vključitev v okviru programa REFIT.

[54] Posebni okviri za posvetovanja, ki so določeni v Pogodbah, drugi zakonodaji EU ali mednarodnih sporazumih (na primer posvetovanja s socialnimi partnerji), so izključeni.

[55] http://ec.europa.eu/yourvoice/index_sl.htm.

[56] Prijave so mogoče na: https://webgate.ec.europa.eu/notifications/homePage.do?locale=sl#sl.

[57] Glej študijo Ocenjevanje stroškov in koristi pravne ureditve (Assessing the costs and benefits of regulation): http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/commission_guidelines/docs/131210_cba_study_sg_final.pdf.

[58] Glej: http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/metals-minerals/files/steel-cum-cost-imp_en.pdf ter http://ec.europa.eu/enterprise/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=7124&tpa=0&tk=&lang=sl.

[59] Primer, kjer bi to bilo utemeljeno, so pravila za uvoz rastlin in rastlinskih proizvodov v EU, saj spremembe k predlogu Komisije, ki je trenutno v obravnavi v zakonodajnem postopku, lahko povečajo stroške za podjetja (COM(2013) 267 – Predlog Komisije za uredbo o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah; glej tudi priloženi pregled stanja).

[60] Naknadno ugotovljeni dejanski stroški se lahko razlikujejo od predhodnih ocen zaradi tehnološkega napredka ter inovativnosti in učinkovitosti podjetij. Na področju jeklarstva so na primer stroški varstva okolja na tono proizvoda v približno zadnjih 20 letih ostali nespremenjeni ali pa so se zmanjšali, kljub izboljšanju okoljske uspešnosti v tem sektorju. (Ocena kumulativnih stroškov za jeklarsko industrijo: http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/metals-minerals/files/steel-cum-cost-imp_en.pdf).

[61] Zahteve glede poročanja so pogosto povezane, tako na primer zahteva, da mora Komisija poročati Svetu ali Parlamentu, lahko pomeni dodatne obveznosti poročanja za organe držav članic, zainteresirane strani in podjetja.

[62] Uredba o skupnih določbah za kohezijsko politiko navaja 28 posameznih zahtev glede poročanja na 11 področjih, za šest izmed njih se zahteva redno poročanje. Končna različica izvedbene direktive o napotitvi delavcev vsebuje dodatne zahteve glede poročanja za države članice, ki so bile dodane v zakonodajnem postopku (glej pregled stanja programa REFIT).

[63] Pomemben napredek je bil dosežen pri racionalizaciji prej nepovezanih tokov sporočanja na področju voda (med direktivo o morski strategiji, okvirno direktivo o vodah ter direktivama o habitatih in pticah), in sicer tako da je treba podatke in informacije sporočiti le enkrat, da se izpolnijo zahteve iz različnih direktiv, kar znatno zmanjšuje upravno obremenitev. Rezultati ločenega pilotnega projekta za zmanjšanje zahtev glede poročanja na področju komunalne odpadne vode bodo spodbudili enostavnejše in učinkovitejše zahteve glede poročanja.

[64] Države članice od leta 2007 predložijo Komisiji samo eno poročilo namesto ločenih poročil o praktičnem izvajanju 24 direktiv s področja zdravja in varnosti pri delu (Direktiva 2007/30/ES o spremembi okvirne Direktive 89/391/EGS).

[65] Leta 2013 je Komisija izvedla pregled usklajenosti v zvezi z obveznostmi poročanja na področju energetike in kohezijske politike, da bi poenostavila in racionalizirala zahteve. Že samo na področju energetike je ta pregled omogočil združitev 43 obveznosti poročanja v 14.

[66] Glej sklepe Evropskega sveta z dne 24. in 25. oktobra 2013, sklepe Sveta za konkurenčnost iz decembra 2013 ter Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2014 o postopku posvetovanja Top–10 in zmanjšanju bremena pravne ureditve EU za MSP.

[67] Prispevale so zlasti Finska, Nemčija, Nizozemska in Združeno kraljestvo.

[68] http://ec.europa.eu/smart-regulation/refit/index_en.htm (treba preveriti).

[69]             Določeno v Protokolu št. 2 k Pogodbama.

[70] V pregledu stanja programa REFIT, ki spremlja to sporočilo, glej tudi analizo sprememb predlogov za poenostavitev in zmanjšanje obremenitve med potekom zakonodajnega postopka.

[71] Po ocenah ena tretjina regulativne obremenitve zaradi zakonodaje EU izhaja iz nacionalnega izvajanja.