52014DC0196

1. Uvod

Evropske volitve so temelj demokratičnega procesa v EU, kot je določeno v Pogodbah[1]. Večina državljanov EU meni, da je udeležba na volitvah v Evropski parlament najboljši način za zagotovitev, da nosilci odločanja v EU slišijo njihov glas[2].

Volitve leta 2014 bodo še zlasti pomembne. To bodo prve volitve od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki je okrepila demokratične temelje Unije ter vlogo in pooblastila Evropskega parlamenta. Prav tako bodo potekale v ključnem trenutku evropske integracije, ko EU izvaja odločne ukrepe za izhod iz krize, ki ima daljnosežne posledice za državljane.

Na podlagi rezultatov letošnjih evropskih volitev bodo sprejete pomembne odločitve za nadaljnji razvoj EU. Tokrat je bolj kot kadar koli doslej pomembno, da se državljani EU volitev udeležijo v velikem številu. Zato je potrebno odločno ukrepanje za premostitev vrzeli med politiko EU in državljani. Državljani bodo volili samo, če vidijo, da imajo možnost izbire in da njihov glas šteje[3].

Vse evropske institucije si prizadevajo okrepiti preglednost evropskega demokratičnega procesa in spodbuditi večjo lastno odgovornost med evropskimi volivci.

Komisija je 12. marca 2013 sprejela Priporočilo 2013/142/EU o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament[4], ki je bilo naslovljeno na države članice ter evropske in nacionalne politične stranke. Tudi Evropski parlament je sprejel dve resoluciji[5] na to temo.

Priporočilo 2013/142/ES je bilo razdeljeno na dva glavna sklopa:

Prvi sklop priporočil je bil namenjen krepitvi preglednosti volitev in demokratične legitimnosti postopka odločanja v Uniji. Komisija je priporočila, da se pred volitvami volivce seznani s povezavami med nacionalnimi in evropskimi političnimi strankami. Nacionalne in evropske politične stranke bi morale tudi navesti, katerega kandidata za predsednika Evropske komisije bodo podprle, in podrobno opisati njegov program. Nacionalne politične stranke bi morale svoje politične oddaje uporabiti za to, da seznanijo državljane s svojim kandidatom in njegovim programom. Takšni ukrepi bi vzpostavili praktične in vidne povezave med glasovanjem državljanov in evropskimi političnimi strankami. Prispevali bi k demokratični legitimnosti postopka odločanja v EU ter spodbudili resnično vseevropsko razpravo o viziji kandidatov za Evropo. Komisija je priporočila tudi, naj se sprejme dogovor o enotnem volilnem dnevu za celotno EU.

Drugi sklop priporočil, ki je bil naslovljen na države članice, je bil namenjen povečanju učinkovitosti volitev s poenostavitvijo pravil za uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice za državljane Unije v državah članicah prebivanja, določenih v Direktivi 93/109/ES[6]. Ta priporočila naj bi, ko jih države članice izvedejo, dodatno izboljšala učinkovitost volitev in hkrati zmanjšala upravno breme držav članic.

V tem poročilu je opisano, kako so države članice ter nacionalne in evropske politične stranke izvedle ta priporočila. Opisano je tudi, kako so jih sprejele druge institucije in civilna družba.

2. Demokratična izvedba volitev

Komisija je septembra 2013 države članice pozvala, naj predložijo informacije o stanju izvajanja prvega sklopa priporočil, na kar se je odzvala večina držav članic[7]. Komisija je zbrala tudi informacije od nacionalnih strokovnjakov za volitve ter evropskih političnih strank[8].

Pregled informacij, zbranih v času priprave tega poročila, je na voljo v preglednici v Prilogi. Spletna različica preglednice[9] se bo redno posodabljala na podlagi nadaljnjih prispevkov držav članic.

2.1. Informacije za volivce o povezavah med nacionalnimi in evropskimi političnimi strankami

Komisija je priporočila, da bi države članice morale „spodbujati in poenostaviti zagotavljanje informacij volivcem o povezavah med nacionalnimi strankami in evropskimi političnimi strankami pred volitvami v Evropski parlament in v času volitev, med drugim tako, da se omogoči in spodbuja navajanje takih povezav na glasovnicah za volitve, ki so v uporabi na teh volitvah”.

Komisija je priporočila tudi, da bi nacionalne politične stranke morale „pred temi volitvami javno oznaniti svoje povezave z evropskimi političnimi strankami“ in „označiti svoje povezave z evropskimi političnimi strankami v vsem gradivu, sporočilih in političnih oddajah v zvezi s kampanjo”.

Države članice so v svojih odgovorih na splošno pozdravile to priporočilo in se strinjale, da bi bila poglobljena kampanja pomembna za boljše obveščanje državljanov in povečanje ozaveščenosti. Velika večina držav članic, ki so poslale odgovore, je poročala, da je nacionalne politične stranke seznanila s potrebo po povečanju preglednosti in izboljšanju obveščanja volivcev zaradi krepitve demokratične izvedbe evropskih volitev.

Toda izkazalo se je, da volilna zakonodaja v več državah članicah[10] ne dopušča uporabe imen ali logotipov evropskih političnih strank na glasovnicah. Tri od teh držav članic proučujejo možnost spremembe svoje zakonodaje, tako da bi dopuščala uporabo teh informacij.

Nekatere države članice[11] menijo, da je najprimerneje, da nacionalne politične stranke o svojih povezavah same obvestijo svoje volilno telo. Ena država članica se je spraševala o morebitnem diskriminatornem učinku, ki bi ga lahko imelo poudarjanje povezav med nacionalnimi in evropskimi političnimi strankami na tiste nacionalne stranke, ki niso sklenile takšnih zavezništev.

–          Belgija, Hrvaška, Estonija, Nemčija, Grčija, Finska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo so seznanili svoje nacionalne stranke s priporočilom za večjo vidnost povezave med nacionalnimi in evropskimi strankami:

–          Avstrija, Belgija, Irska, Nizozemska, Španija, Združeno kraljestvo in od nedavnega Slovenija[12] dopuščajo uporabo imen in/ali logotipov evropskih političnih strank na glasovnicah.

–          Bolgarija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Nemčija, Grčija, Finska, Madžarska, Latvija, Luksemburg, Malta, Romunija, Slovaška in Švedska ne dopuščajo uporabe imen ali logotipov evropskih političnih strank na glasovnicah.

–          Hrvaška, Grčija in Romunija ocenjujejo prihodnje spremembe svoje nacionalne zakonodaje, da bi dopuščala uporabo imen in logotipov na glasovnicah.

V mnenjih, ki so bila doslej prejeta v okviru političnega dialoga z Evropsko komisijo, so tudi nacionalni parlamenti[13] pozdravili priporočilo in pozitivno ocenili njegove cilje, zlasti pozitiven učinek volilnih ureditev za obveščanje volivcev o povezavah med evropskimi in nacionalnimi političnimi strankami.

Evropske politične stranke so Komisijo obvestile, da bodo spodbujale in podpirale sporočila političnih kampanj, ki poudarjajo povezave nacionalnih strank. Vendar so nekatere med njimi jasno navedle, da ne bodo spodbujale enotne strategije med nacionalnimi strankami, s katerimi so povezane, saj se v skladu z volilno zakonodajo vključevanje imen ali logotipov evropskih političnih strank na glasovnicah ne dopušča v vseh državah članicah. Nekatere evropske stranke so odgovorile, da bi v primeru kakršne koli spremembe zakonodajnega okvira bolj dosledno spodbujale nacionalne stranke, naj izkoristijo to možnost. Ena evropska politična stranka je menila, da dodajanje takšnih logotipov ne prinaša nobene dodatne vrednosti in da bi bilo treba proučiti druge metode obveščanja o povezavah med nacionalnimi in evropskimi političnimi strankami.

2.2. Podpora kandidatu za predsednika Evropske komisije

Komisija je priporočila, da bi morale evropske in nacionalne politične stranke „pred volitvami v Evropski parlament oznaniti kandidata za funkcijo predsednika Evropske komisije, ki so mu namenile podporo, in njegov program” ter da bi morale nacionalne politične stranke „zagotoviti, da se njihove politične oddaje v povezavi z volitvami v Evropski parlament uporabijo tudi za obveščanje državljanov o kandidatu za funkcijo predsednika Evropske komisije, ki so mu namenile podporo, in o njegovem programu”.

Evropske politične stranke so upoštevale priporočilo, naj oznanijo svoje kandidate za predsednika Evropske komisije. Do zdaj je šest evropskih političnih strank imenovalo svoje kandidate, ki so: Jean-Claude Juncker za Evropsko ljudsko stranko (EPP), Martin Schulz za Stranko evropskih socialistov (PES), Guy Verhofstadt za Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) in za Evropsko demokratsko stranko (EDP), José Bové in Ska Keller za Evropsko stranko zelenih ter Alexis Tsipras za Stranko evropske levice. Gibanje za Evropo svoboščin in demokracije (MELD) in Zveza evropskih konservativcev in reformistov (AECR) sta sporočila, da ne bodo imenovali kandidata.

Evropske politične stranke nameravajo tudi povečevati ozaveščenost o svojih kandidatih in njihovih programih. Nekatere stranke so že izdale manifeste in vzpostavile spletna mesta kampanj, kjer so objavljeni program njihovega kandidata in večji napovedani dogodki. Druge stranke so napovedale, da bodo kmalu storile enako. Za doseganje volivcev se bodo uporabljali družbeni mediji. Na ravni EU bodo organizirani večje kampanje in dogodki. Kandidati se bodo udeleževali javnih volilnih prireditev v različnih državah EU, in sicer z nacionalnimi strankami, ki bodo ključni akterji v kampanjah. Kot del institucionalne komunikacijske kampanje Evropskega parlamenta za volitve[14] bo Evropska zveza za radiodifuzijo (EBU) 15. maja 2014 pripravila razpravo med glavnimi kandidati za predsednika Komisije. Začele se bodo tudi druge medijske dejavnosti, vključno s tistimi v družbenih medijih, morda v povezavi z dejavnostmi, ki jih načrtujejo države članice.

Evropski parlament bo v sodelovanju z Evropskim forumom mladih, Evropsko komisijo in drugimi partnerji od 9. do 11. maja 2014 v Strasbourgu organiziral evropsko mladinsko prireditev, ki se je bo udeležilo več tisoč mladih[15]. Morda se je bodo udeležili tudi kandidati za predsednika Komisije.

Razpravo podpirajo tudi druge institucije EU. Evropski vrh regij in mest, ki ga je Odbor regij organiziral v Atenah 8. marca 2014, je gostil razpravo na visoki ravni o bližajočih se evropskih volitvah. Evropski ekonomsko-socialni odbor bo organiziral razprave v državah članicah ter svoje spletno mesto in sporočila uskladil s kampanjo Evropskega parlamenta. Načrtuje tudi posebno usposabljanje o evropskih volitvah za svoje nacionalne kontaktne točke. Evropski varuh človekovih pravic je 4. marca 2014 organiziral prireditev „Your wish list for Europe“ („Vaš seznam želja za Evropo“)[16], da bi državljane ter predsednika Komisije in Evropskega parlamenta pritegnil k razpravi v času evropskih volitev leta 2014.

Države članice so Komisijo seznanile s širšimi komunikacijskimi ukrepi, ki so jih izvajale za povečanje volilne udeležbe, na primer informacijske kampanje za tiste, ki volijo prvič, spletne strani o volitvah, tiskovne konference ter okrogle mize in seminarje.

Primeri dobre prakse:

–          Finska je vzpostavila spletno mesto, namenjeno evropskim volitvam, z izčrpnimi informacijami o Evropskem parlamentu, evropskih političnih strankah in njihovi morebitni povezanosti z nacionalnimi strankami (www.vaalit.fi). Spletno mesto vsebuje tudi napotke za državljane drugih držav članic EU, kako uresničiti svojo volilno pravico. Finski parlament je nevladnim organizacijam dodelil 100 000 EUR za izvajanje informacijskih kampanj med potekom evropskih volitev.

–          Poljska bo volilno kampanjo povezala z 10. obletnico članstva v EU. Promocijo evropskih volitev si je zastavila kot prednostno nalogo, cilj pa je povečati volilno udeležbo. Kampanja bo poudarila uspešno desetletno članstvo v EU in predstavila konkretne primere vpliva Evropske unije na vsakodnevno življenje poljskih državljanov. Načrtovan je televizijski program, v katerem bodo pojasnili načela EU ter pomen desetih let članstva v EU za Poljsko in njene državljane. Poljska bo tudi vzpostavila stik s poljskimi državljani, ki živijo v drugih državah EU, da bi povečala njihovo ozaveščenost o možnosti glasovanja v državi, v kateri prebivajo.

2.3. Enotni volilni dan

Komisija je priporočila, da bi se morale države članice „dogovoriti o enotnem dnevu za volitve v Evropski parlament, pri čemer bi se volišča morala zapreti ob istem času“, da se odpravi razdrobljenost in zagotovi večja usklajenost vseevropskih volitev, tako da potekajo na isti dan po celotni EU.

Nekatere države članice so se strinjale z organizacijo volitev v nedeljo, 25. maja 2014, druge pa so to zamisel zavrnile s pojasnilom, da bi volitve na delovni dan ali v soboto povečale udeležbo. Kot pojasnilo za zavrnitev enotnega volilnega dneva so navajale tudi nacionalne tradicije[17].

Zakonodaja EU določa stroga pravila glede roka objave volilnih rezultatov[18]. Ta pravila prepovedujejo zlasti uradno objavo rezultatov v eni državi članici, preden se zaprejo volišča v vseh državah članicah. Namen tega je preprečiti, da bi na volivce EU vplivali rezultati v državah članicah, kjer se je glasovanje že zaključilo, in tako zaščititi načelo svobodnih volitev. Komisija pozorno spremlja izvajanje teh pravil v državah članicah, sprejela pa je tudi ukrepe[19] za zagotovitev, da se bodo ta pravila spoštovala na volitvah v Evropski parlament leta 2014.

Zbirne rezultate volitev bo Evropski parlament objavil 25. maja zvečer, in sicer v skupnem sporočilu v celotni EU.

2.4. Vloga civilne družbe

Poleg priporočila Komisije, naslovljenega na države članice ter evropske in nacionalne politične stranke, organizacije civilne družbe začenjajo delovati kot dragoceni multiplikatorji pri obveščanju državljanov o novi demokratični spodbudi za evropske volitve leta 2014. Organizacije civilne družbe lahko s svojimi člani razpravljajo o prednostih in slabostih manifestov različnih kandidatov. Mnoge od teh organizacij vidijo v kampanjah kandidatov za predsednika Komisije dragoceno priložnost, da razširijo svoje sporočilo in vplivajo na programe kandidatov. To lahko spodbudi razpravo med državljani in kandidati ter vodi k odkriti podpori za določenega kandidata, hkrati pa spodbuja evropski javni prostor in vseevropske razprave ob volitvah.

Civilna družba na splošno igra pomembno vlogo pri obveščanju državljanov o pomenu in koristih udeležbe na evropskih volitvah. Veliko ustreznih pobud se že izvaja ali se pripravlja.

Primeri dobre prakse:

Navodila in informacije o volitvah:

–          AEGEE-Europe (The European Students’ Forum (Društvo evropsko usmerjenih študentov)): „Y Vote 2014“ („Zakaj glasovati v letu 2014“). Organizirane dejavnosti bodo vključevale pripravo navodil za volitve, avtobusne izlete in mladinske konvencije[20].

Orodja za e-volitve/orodja za profiliranje:

Ta elektronska orodja volivcem pomagajo pri izbiri kandidata z iskanjem vzporednic med njihovimi profili in nazori ter profili in programi kandidatov.

–          Evropski forum mladih – League of Young Voters (Liga mladih volivcev) in elektronsko orodje VoteWatch[21].

–          Orodje za izdelavo volilnega profila spletne aplikacije za svetovanje glede glasovanja euandi v okviru observatorija demokracije Evropske unije[22].

–          Orodje za izdelavo volilnega profila WeCitizens[23].

Razprave, forumi in spletni klepeti s kandidati:

–          Na spletni strani Debating Europe[24] bodo organizirani spletne razprave, klepeti v živo in osebna srečanja, ki bodo državljanom EU omogočili, da poslancem Evropskega parlamenta in morebitnim bodočim poslancem Evropskega parlamenta postavijo vprašanja o temah, s katerimi se sooča Evropa, in jim pomagali sprejeti ozaveščeno odločitev na evropskih volitvah.

–          Spletno mesto Move Europe organizacije Young European Federalists (Mladi evropski federalisti)[25] bo vključevalo razprave in kampanje, namenjene mladim.

–          Evropska civilna pobuda (ECAS) upravlja projekt JoiEU („Joint Citizen Action for a Stronger, Citizen-Friendly Union“) („Skupna državljanska akcija za močnejšo, državljanom prijazno Unijo“) s poudarkom na udeležbi na volitvah EU[26].

–          Združenje Alliance for the European Year of Citizens (EYCA) (Združenje za evropsko leto državljanov)[27] bo marca 2014 organiziralo dan civilne družbe, na katerega bo povabilo glavne kandidate.

Komisija je poleg drugih pobud za krepitev evropskega javnega prostora, med katerimi je bilo več kot 50 dialogov z državljani[28], ki so neposredno ali posredno dosegli več kot 500 000 ljudi, izpolnila svojo zavezo iz Poročila o državljanstvu EU iz leta 2013 (ukrep 12a), da bo v vseh uradnih jezikih EU objavila uporabniku prijazen priročnik o glavnih pravicah državljanov EU, vključno z njihovo aktivno in pasivno volilno pravico na evropskih volitvah[29].

3. Učinkovita izvedba volitev 3.1. Poenostavitev upravnih postopkov

Za zagotovitev legitimnosti evropskih volitev Direktiva 93/109/ES[30] določa postopke za preprečitev, da bi državljani EU glasovali ali kandidirali na istih volitvah v matični državi članici in državi članici prebivanja. Komisija je po posvetovanjih s strokovnjaki iz držav članic v Priporočilu 2013/142/EU določila seznam ukrepov za poenostavitev obstoječega mehanizma za izmenjavo podatkov[31], da bi zmanjšala upravno breme držav članic pri njegovi uporabi in izboljšala njegovo varnost ter učinkovitost pri preprečevanju zlorab.

Komisija je zlasti priporočila, naj države članice ustanovijo enotni organ za stike, ki bo v vsaki državi članici omogočal lažjo izmenjavo podatkov o volivcih z drugimi državami članicami; države članice prebivanja je spodbudila, naj posredujejo dodatne osebne podatke, ki bi bili morda potrebni, da bi organi matične države članice učinkoviteje identificirali volivce; vse države članice naj uporabljajo enotno elektronsko obliko za zapisovanje podatkov in varno, šifrirano elektronsko metodo za izmenjavo podatkov, da bi zaščitile osebne podatke volivcev; države članice naj posamezni matični državi posredujejo podatke v enem samem svežnju, po potrebi pozneje še v enem svežnju; države članice naj pri izmenjavi podatkov upoštevajo različne volilne koledarje v celotni EU.

Komisija od sprejetja teh priporočil sodeluje s strokovnjaki držav članic, da bi jim pomagala pri njihovem izvajanju. Vse države članice so se strinjale, da bodo za evropske volitve leta 2014 vzpostavile en sam organ za stike, ki bo pošiljal in prejemal obvestila v okviru mehanizma za izmenjavo informacij, razen Združenega kraljestva, ki namerava obvestila o volivcih EU pošiljati prek lokalnih volilnih organov.

Komisija je zagotovila, da so bile vse države članice v celoti obveščene o vrsti podatkov, ki jih države članice zahtevajo za učinkovito preverjanje istovetnosti svojih državljanov, ki so se vpisali v volilni imenik države članice, v kateri prebivajo.

Skoraj vse države članice so izboljšale varnost izmenjave podatkov, ki poteka pred volitvami, z uporabo skupne elektronske oblike in šifrirnega sistema v skladu s priporočili Komisije.

Komisija je vsem državam članicam dala na voljo tudi volilne koledarje iz vse EU zaradi časovnega usklajevanja obveščanj.

Velika večina držav članic je opravila veliko dela v zvezi s pripravami za izvedbo teh priporočil. Izvedba teh ukrepov pri volitvah v Evropski parlament bi morala prispevati k poenostavitvi volilnih postopkov in zmanjšati upravno breme.

3.2. Nadaljnji ukrepi Komisije za učinkovitejše izvajanje volitev

Poleg priporočila so bili sprejeti nadaljnji ukrepi za učinkovitejše izvajanje volitev v Evropski parlament. Direktiva 2013/1/EU[32] je poenostavila postopek kandidiranja za državljane EU v državi članici prebivanja, saj bodo morali predložiti samo osebni dokument in izjavo, da izpolnjujejo pogoje za upravičenost, namesto da bi morali priskrbeti potrdilo ustreznih organov svoje matične države članice.

Komisija meni, da je pravočasen prenos te direktive prednostna naloga, tako da bodo ugodnosti izboljšanega postopka državljanom EU na voljo od volitev v Evropski parlament leta 2014. Komisija pozorno spremlja ukrepe držav članic za prenos. Po poteku roka za prenos direktive, 28. januarja 2014, je Komisija 5. februarja 2014 sklenila sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev proti 14 državam članicam, ki niso pravočasno poslale obvestil o svojih ukrepih za prenos. Medtem je velika večina držav članic poslala obvestila o svojih ukrepih za prenos.

Komisija o težavah pri prenosu Direktive 93/109/ES, ki jih je predhodno ugotovila, razpravlja z državami članicami[33]. Med njimi so zlasti dodatne zahteve za vpis v volilni imenik (kar ovira uresničevanje volilne pravice državljanov EU) in nepravilen prenos določb za ohranitev legitimnosti volitev.

Vsi primeri, razen dveh, so zdaj zaključeni. V preostalih je ena država članica nedavno sprejela novo zakonodajo, ki obravnava težave s prenosom[34], druga država članica pa jo bo sprejela kmalu[35].

4. Sklepi

Priporočilo Komisije za krepitev demokratične in učinkovite izvedbe evropskih volitev je bilo na splošno dobro sprejeto. To je predhodno poročilo o pobudah, ki jih razvijajo države članice ter nacionalne in evropske politične stranke za povečanje preglednosti, ozaveščanje državljanov in spodbujanje vseevropskih kampanj za kandidate in njihove programe. Namen tega poročila je spodbuditi izmenjavo dobrih praks in podpreti nove pobude, ki bi okrepile demokratično življenje v EU glede na prihajajoče evropske volitve leta 2014.

Komisija bo še naprej spremljala, kako države članice in politične stranke izvajajo njeno priporočilo v obdobju pred volitvami, in redno posodabljala spletno preglednico[36] z nadaljnjimi informacijami, prejetimi od držav članic, zlasti desetih, ki v času priprave tega poročila niso odgovorile na zahtevo Komisije po informacijah.

Komisija bo po evropskih volitvah izdelala celovito poročilo, v katerem bo ocenila izvajanje zadevne zakonodaje EU, vključno z izvedbo priporočila. V njem bo izpostavila nadaljnje pobude, sprejete v obdobju pred evropskimi volitvami, in proučila vlogo organizacij civilne družbe. To bi moralo prispevati k prepoznavanju novih možnosti za prihodnost, ki bi vodile k vse bolj demokratičnim evropskim volitvam.

[1]               Člen 10 Pogodbe o Evropski uniji.

[2]               Skoraj 60 % državljanov EU je prepričanih, da je udeležba na evropskih volitvah najboljši način, da zagotovijo, da bodo tisti, ki v EU odločajo, slišali njihov glas. Raziskava Eurobarometer Evropskega parlamenta EB/EP 77.4, „Evropejci dve leti pred volitvami 2014“, Bruselj, 20. avgusta 2012.

[3]               Več kot 70 % državljanov EU je prepričanih, da bi bila volilna udeležba večja, če bi nacionalne politične stranke v vsem gradivu za kampanjo prikazale, s katero evropsko politično stranko so povezane, in več kot 80 % državljanov EU trdi, da bi bila njihova motivacija za udeležbo na evropskih volitvah večja, če bi dobili več informacij o programih in ciljih kandidatov in strank v Evropskem parlamentu, o vplivu EU na njihovo življenje ter o volitvah samih. Raziskava Flash Eurobarometer 364 o volilnih pravicah državljanov EU; terensko delo, opravljeno novembra 2012.

[4]               UL L 79, 21.3.2013, str. 29.

[5]               Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. novembra 2012 o volitvah v Evropski parlament leta 2014 (2012/2829(RSP)); Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o izboljšavi praktičnih dogovorov za izvedbo evropskih volitev leta 2014 (2013/2102(INI)).

[6]               Direktiva Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani. UL L 329, 30.12.1993, str. 34.

[7]               Med pripravo tega poročila je osemnajst držav članic poslalo informacije v odgovor na dopis Komisije, in sicer Belgija, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Španija, Finska, Hrvaška, Madžarska, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška in Združeno kraljestvo.

[8]               Komisija je februarja 2014, ko je pripravljala to poročilo, pisala vsem evropskim političnim strankam. Z informacijami so ji odgovorile naslednje stranke: Evropska ljudska stranka (EPP), Stranka evropskih socialistov (PES), Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), Zveza evropskih konservativcev in reformistov (AECR), Gibanje za Evropo svoboščin in demokracije (MELD), Evropska demokratična stranka (EDP).

[9]               http://ec.europa.eu/justice/citizen/voting-rights/index_en.htm.

[10]             Glej Prilogo.

[11]             Glej Prilogo.

[12]             Slovenija je Komisijo obvestila o nameri, da bo spremenila svojo zakonodajo, in pozneje o spremembi Komisijo uradno obvestila 20. februarja 2014.

[13]             Mnenje odbora za evropske zadeve portugalskega parlamenta (4. junij 2013); mnenji poslanske zbornice romunskega parlamenta (25. junij 2013) in senata romunskega parlamenta (30. september 2013).

[14]             http://www.elections2014.eu/sl.

[15]             http://www.europarl.europa.eu/eye2014/en/news/news.html.

[16]             http://www.ombudsman.europa.eu/sl/activities/calendarevent.faces.

[17]             Glej Prilogo.

[18]             Akt o volitvah predstavnikov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami iz leta 1976, ki je priložen Sklepu 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 2002/772/ES, Euratom (UL L 283, 21.10.2002, str. 1).

[19]             Nizozemska ni spoštovala teh pravil na volitvah v Evropski parlament leta 2009. Po posredovanju Komisije se je pisno zavezala k sprejetju ukrepov za upoštevanje teh pravil in občinskim organom izdala ustrezna navodila za evropske volitve leta 2014.

[20]             http://www.aegee.org/aegee-europe-launches-y-vote-2014/.

[21]             http://www.myvote2014.eu/en.

[22]             http://www.eui.eu/Projects/EUDO/EUandI/Index.aspx/.

[23]             http://www.wecitizens.be/fr/elections-2014/.

[24]             http://www.debatingeurope.eu/vote2014/.

[25]             http://www.jef.eu/activities/projects/moveurope2014/.

[26]             http://joieu.net/.

[27]             http://ey2013-alliance.eu/.

[28]             Poročilo Komisije „ Dialog z državljani kot prispevek k razvoju evropskega javnega prostora“, COM(2014) 173.

[29]             http://bookshop.europa.eu/uri?target=EUB:NOTICE:NA0414127:SL.

[30]             Direktiva Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, UL L 329, 30.12.1993, str. 34.

[31]             Mehanizem sestavlja izmenjava podatkov med državami članicami o državljanih EU, ki so vpisani v volilni imenik ali kandidirajo v državi članici prebivanja. Na podlagi podatkov, ki jih pošlje država članica prebivanja, mora matična država članica zadevne državljane odstraniti iz volilnega imenika (ali jim drugače preprečiti, da volijo ali kandidirajo).

[32]             Direktiva 2013/1/EU o spremembi Direktive 93/109/ES v zvezi z nekaterimi podrobnimi ureditvami za uresničevanje pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, UL L 26, 26.1.13, str. 27.

[33]             Poročilo v skladu s členom 25 PDEU „O napredku na področju dejanskega uveljavljanja državljanstva EU v obdobju 2011–2013“, COM(2013) 270.

[34]             Komisija proučuje nedavno sporočeno slovaško zakonodajo.

[35]             Češka.

[36]             http://ec.europa.eu/justice/citizen/voting-rights/index_en.htm.

PRILOGA: Odgovori držav članic glede izvajanja priporočil Komisije o volitvah v Evropski parlament[1]

DRŽAVA || PRIPOROČILO

DEMOKRATIČNA IZVEDBA VOLITEV

Države članice bi morale spodbujati in poenostaviti zagotavljanje informacij volivcem o povezavah med nacionalnimi strankami in evropskimi političnimi strankami (1. priporočilo) || Politične stranke bi morale zagotoviti informacije o svojih povezavah z evropskimi političnimi strankami (2. priporočilo) || Politične stranke (evropske in nacionalne) bi morale navesti svoje kandidate za predsednika Evropske komisije (3. priporočilo) || Države članice bi se morale dogovoriti o enotnem volilnem dnevu (4. priporočilo)

AVSTRIJA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo imen evropskih strank na glasovnicah*. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora.

BELGIJA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo logotipa evropske politične skupine/stranke ob logotipu nacionalne politične stranke. || Nacionalna zakonodaja strankam dopušča, da navedejo svoje evropske povezave v času kampanj. Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || Prepuščeno presoji nacionalnih strank. ||

BOLGARIJA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah*. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora.

HRVAŠKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. Ustrezni organi preučujejo spremembe sedanjih pravil o uporabi imen in logotipov na glasovnicah*. || || || V skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili se volitve v Evropski parlament izvedejo v nedeljo.

CIPER || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora.

ČEŠKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. || V skladu z nacionalno zakonodajo ni pravne obveznosti zagotavljanja informacij o povezavah. Država ne bi smela posegati v politične stranke. Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || || Češka se ne strinja z uskladitvijo enotnega dneva na evropski ravni. Volitve tradicionalno potekajo v petek in soboto. Po njenem mnenju bi lahko organizacija volitev v nedeljo negativno vplivala na volilno udeležbo.

DANSKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. || Nacionalna zakonodaja strankam dopušča, da v času kampanj volivce obveščajo o svojih evropskih povezavah. Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || ||

ESTONIJA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. || Nacionalna zakonodaja strankam dopušča, da navedejo svoje evropske povezave v času kampanj. Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || ||

FINSKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. || Nacionalni organi so politične stranke seznanili s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || ||

FRANCIJA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo logotipov evropskih političnih strank na glasovnicah*. || Zagotovitev informacij o povezavah z evropskimi strankami je prepuščena presoji nacionalnih strank*. || Prepuščeno presoji nacionalnih strank. || V skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili se volitve v Evropski parlament izvedejo v nedeljo*.

NEMČIJA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah*. || Nacionalna zakonodaja političnim strankam dopušča, da navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami na svojih listah kandidatov*. || Ni odgovora. || Ni odgovora.

GRČIJA || Sedanja nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. Toda sprejeta bo nova določba, ki bo nacionalnim strankam omogočila, da na glasovnicah jasno pokažejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || Nacionalni organi so seznanili grški parlament in nacionalne stranke s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || Nacionalni organi so seznanili grški parlament in nacionalne stranke s priporočilom, naj navedejo, katerega kandidata za predsednika Evropske komisije bodo podprli. ||

MADŽARSKA || Sedanja nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. Stranke odločajo, ali bodo dale informacije o evropskih povezavah v času kampanje. || || || V skladu s sedanjimi nacionalnimi predpisi se volitve v Evropski parlament izvedejo v nedeljo.

IRSKA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo imen evropskih strank na glasovnicah*. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora.

ITALIJA || Nacionalni organi so nacionalne politične stranke pozvali, naj zagotovijo informacije o svojih povezavah z evropskimi strankami z navedbo teh povezav v svojih logotipih na glasovnicah*. || Nacionalni organi so politične stranke seznanili s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || Ni odgovora. || Ni odgovora.

LATVIJA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. || || || Latvija je previdna glede možnosti enotnega volilnega dneva na evropski ravni in je skladno s tem za izvedbo volitev izbrala soboto. Latvija ima dolgo tradicijo volitev na ta dan.

LITVA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen ali logotipov evropskih strank na glasovnicah*. || Zagotovitev informacij o povezavah z evropskimi strankami je prepuščena presoji nacionalnih strank*. || Prepuščeno presoji nacionalnih strank. || V skladu s sedanjimi nacionalnimi predpisi se volitve v Evropski parlament izvajajo v nedeljo*.

LUKSEMBURG || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah*. || Nacionalni organi bodo nacionalne stranke seznanili s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || Nacionalni organi bodo nacionalne stranke seznanili s priporočilom Komisije. ||

MALTA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. O tem vprašanju poteka razprava z glavnimi nacionalnimi strankami. || Nacionalni organi so nacionalne stranke seznanili s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || Nacionalni organi so politične stranke o tem obvestili in jih spodbudili, naj navedejo, katerega kandidata za predsednika Evropske komisije bodo podprle. || Malta se ne strinja z uskladitvijo enotnega dneva na evropski ravni in je skladno s tem za izvedbo volitev izbrala soboto. Sobota velja za primernejši dan.

NIZOZEMSKA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo imen (ne pa logotipov) evropskih strank na glasovnicah. Toda to je prepuščeno presoji nacionalnih strank in možnost je na voljo samo, če nacionalna stranka registrira svojo evropsko povezavo s svojim nizozemskim imenom stranke. || Nacionalni organi so politične stranke seznanili s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || Nacionalni organi so politične stranke seznanili priporočilom, naj navedejo, katerega kandidata za predsednika Evropske komisije bodo podprle. Navedba kandidata je prepuščena presoji nacionalnih strank. ||

POLJSKA || || || ||

PORTUGALSKA || || || ||

ROMUNIJA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. Izvajajo se ukrepi za omogočanje uporabe informacij na glasovnicah*. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora.

SLOVAŠKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. Slovaška se ne strinja s priporočilom, saj meni, da bi bilo razkritje teh informacij diskriminatorno do nacionalnih strank, ki niso povezane z evropskimi strankami. || || || Slovaška se ne strinja z uskladitvijo enotnega dneva na evropski ravni in je skladno s tem za izvedbo volitev izbrala soboto, 24. maj. Sobota velja za primernejši dan za volivce.

SLOVENIJA || Po nedavni spremembi nacionalne zakonodaje je dopuščena uporaba imen in logotipov evropskih strank na glasovnicah (Slovenija je Komisijo o zakonodaji, sprejeti v ta namen, obvestila 20. februarja 2014). || || ||

ŠPANIJA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo logotipov evropskih strank na glasovnicah. || Nacionalni organi bodo nacionalne stranke seznanili s priporočilom Komisije. || Nacionalni organi bodo nacionalne stranke seznanili s priporočilom Komisije. ||

ŠVEDSKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah*. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora.

ZDRUŽENO KRALJESTVO || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo imen in logotipov evropskih strank na glasovnicah. || Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || Navedba kandidata je prepuščena presoji nacionalnih strank. || Združeno kraljestvo se ne strinja z uskladitvijo enotnega dneva in je skladno s tem za izvedbo volitev izbralo četrtek. Meni, da enoten dan za vso EU ne bi povečal volilne udeležbe.

[1]               Osemnajst držav članic je poslalo informacije v odgovor na dopis Komisije z dne 13. septembra 2013: Belgija, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Španija, Finska, Hrvaška, Madžarska, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška in Združeno kraljestvo. Komisija je zahtevo po informacijah naslovila tudi na nacionalne strokovnjake za volitve in zvezdica (*) pomeni, da so informacije poslali ti nacionalni strokovnjaki.