52014DC0022

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o izvajanju delovnega načrta Evropske unije za šport za obdobje 2011–2014

1.           UVOD

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) in države članice so po vključitvi športa v Lizbonsko pogodbo in v skladu s členom 165 PDEU okrepile svoje sodelovanje, da bi še naprej razvijale evropsko razsežnost v športu.

Po sporočilu Komisije o športu iz leta 2011[1] se je z resolucijo Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za šport (2011–2014)[2] začelo novo poglavje evropskega sodelovanja v zvezi s politiko na področju športa. Države članice, predsedstva Sveta in Komisija so bili prvič pozvani k sodelovanju na podlagi dogovorjenih vodilnih načel, da bi se osredotočili na prednostne teme („integriteta športa“, „socialne vrednote športa“ in „gospodarski vidiki športa“) in izvedli posebne ukrepe[3]. Na področju, na katerem ima EU podporno pristojnost, je ta delovni načrt zagotavljal pomemben okvir za usklajeno sodelovanje med vsemi akterji ter ob medsebojnem spoštovanju nacionalnih pristojnosti in pristojnosti EU.

V podporo izvajanju delovnega načrta so bile na področju športa uvedene nove delovne metode, zlasti skupine strokovnjakov in okrepljene strukture dialoga. Komisija je bila pozvana, da pripravi poročilo o izvajanju delovnega načrta kot podlago za nov delovni načrt od sredine leta 2014 naprej.

To poročilo vsebuje oceno napredka pri izvajanju ukrepov v skladu s prednostnimi temami, opredeljenimi v delovnem načrtu, in pregled uporabe uvedenih delovnih metod, med drugim na podlagi dela skupin strokovnjakov[4], pisnih prispevkov, ki so jih predložile države članice[5], in posvetovanj z deležniki[6]. Ob upoštevanju te ocene je Komisija oblikovala svoje zaključke.

2.           NAPREDEK PRI IZVAJANJU POSEBNIH UKREPOV IZ DELOVNEGA NAČRTA

Dejavnosti, ki so se izvajale na podlagi delovnega načrta, so na splošno prispevale k zelo dobrim rezultatom na opredeljenih prednostnih področjih. To potrjuje tudi posvetovanje, saj se je velika večina držav članic strinjala, da je delovni načrt pozitivno vplival na športni sektor v njihovi državi (24 držav članic) ter da je pomemben za razvoj (24 držav članic) in izvajanje politike na področju športa na nacionalni ravni (19 držav članic). Delovni načrt je na splošno izpolnil pričakovanja vlad (25 držav članic), se osredotočal na ustrezne prednostne naloge (25 držav članic) in pozitivno vplival na postopke politike (24 držav članic). S to pozitivno oceno so se na splošno strinjali tudi deležniki s področja športa. Manj pozitiven pa je bil po mnenju držav članic (16 držav članic) učinek delovnega načrta na postopke politike na področju športa zunaj EU. V naslednjih oddelkih je opisan napredek pri izvajanju prednostnih ukrepov, poleg tega pa so navedeni primeri, ko so bili športni vidiki upoštevani tudi v drugih politikah EU.

2.1.        Ukrep 1: priprava osnutka pripomb EU k reviziji kodeksa Svetovne protidopinške agencije

EU in njene države članice so še naprej v celoti zavezane k boju proti nedovoljenim poživilom ter zagotavljanju njegove sorazmernosti in spoštovanja vrednot EU in nacionalnih vrednot, pravnih tradicij ter prava, ki se uporablja. Pripombe Komisije iz njenega sporočila o športu iz leta 2011 so še naprej aktualne. Medtem ko si Svetovna protidopinška agencija (v nadaljnjem besedilu: WADA) prizadeva zagotoviti usklajen pristop k dopinškemu nadzoru, so lahko individualne pravice športnikov deležne zaščite v EU, kar zahteva prožnost in prilagoditve za zagotovitev skladnosti s pravom EU in nacionalnim pravom.

Pripombe skupine strokovnjakov za protidoping k reviziji kodeksa WADA so bile pripravljene in predložene Svetu v štirih zaporednih sklopih, in sicer po posameznih posvetovanjih v okviru WADA[7]. Podobno je EU v treh sklopih predložila pripombe k mednarodnim standardom, ki se nanašajo na kodeks[8]. EU je v svojem četrtem prispevku predložila WADA obsežen predlog o pripravi ustreznih nezavezujočih pisnih smernic k zadevnim določbam kodeksa in mednarodnih standardov v okviru izvajanja po letu 2015.

2.2.        Ukrep 2: predstavitev sklopa priporočil o boju proti nedovoljenim poživilom v rekreativnem športu, ki jih je mogoče uporabiti na ravni EU in nacionalni ravni

Leta 2012 je Svet izglasoval, da se podaljša mandat skupine strokovnjakov za protidoping za „zbiranje – tudi s sodelovanjem z zadevnimi zainteresiranimi stranmi – primerov najboljših praks v boju proti uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu v državah članicah EU [...] in na podlagi tega do konca leta 2013 predstavitev sklopa priporočil [...], ki jih je mogoče uporabiti na ravni EU in na nacionalni ravni“. Skupina strokovnjakov za nedovoljena poživila v rekreativnem športu je pripravila predlog, ki bo predložen Svetu.

2.3.        Ukrep 3: oblikovanje evropske razsežnosti integritete športa z začetnim poudarkom na preprečevanju vnaprejšnjega dogovarjanja izidov tekem

Preprečevanje vnaprejšnjega dogovarjanja izidov tekem, ki je ena od najresnejših nevarnosti za integriteto športa, je del prednostnih nalog Komisije na področjih športa, boja proti korupciji ter spletnih iger na srečo, kar zadeva vnaprejšnje dogovarjanje izidov tekem, ki je povezano s stavami[9]. Evropski parlament je v zvezi s tem sprejel več resolucij[10]. Poleg tega je Svet novembra 2011 sprejel sklepe na tem področju[11]. Delo skupine strokovnjakov za dobro upravljanje je pomenilo pomemben korak k izboljšanju medsektorskega sodelovanja ter usklajevanja na ravni EU in mednarodni ravni, saj so se v okviru skupine prvič zbrali vsi zadevni deležniki na ravni EU. Priporočila skupine so bila podlaga za sklepe predsedstva, sprejete novembra 2012[12], in so bila tudi ključna za spodbujanje k podpori Deklaraciji iz Nikozije o boju proti vnaprejšnjemu dogovarjanju izidov tekem na športnem forumu EU leta 2012[13]. Skupina je delovala ob doslednem upoštevanju vzporednih pobud Mednarodnega olimpijskega komiteja in Sveta Evrope, pri čemer je izrazila podporo mednarodni konvenciji o boju proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, ki bi se sprejela v okviru Sveta Evrope.

Komisija zastopa EU v pogajanjih, ki potekajo o navedeni konvenciji, na podlagi dveh sklepov Sveta, ki določata zadevne pogajalske smernice[14]. Pričakuje se, da bo konvencija na voljo za podpis in ratifikacijo med letom 2014, pri čemer lahko predstavlja koristen okvir za krepitev mednarodnega usklajevanja in sodelovanja med zadevnimi deležniki. Glede ukrepov proti vnaprejšnjemu dogovarjanju izidov tekem namerava Komisija leta 2014 sprejeti priporočilo o najboljših praksah pri preprečevanju vnaprejšnjega dogovarjanja izidov tekem, ki je povezano s stavami, in boju proti njemu, kar naj bi spodbudilo čezmejno in medsektorsko sodelovanje med športnimi organi, ponudniki stavnih storitev in regulatorji. V zvezi s tem je Komisija začela študiji, ki na splošno zadevata 1) izmenjavo informacij in poročanje o sumljivih stavah med zadevnimi deležniki ter 2) oceno tveganja in upravljanje določb o navzkrižju interesov.

2.4.        Ukrep 4: oblikovanje načel preglednosti v zvezi z dobrim upravljanjem

V sporočilu o športu iz leta 2011 je navedeno, da je dobro upravljanje pogoj za samostojnost in samoreguliranje športnih organizacij. Na podlagi tega se je skupina strokovnjakov za dobro upravljanje pri svojem delu osredotočala na določitev seznama načel dobrega upravljanja v športu. Pri tem se je opirala na prispevke držav članic in dobre prakse, ki so jih zagotovili deležniki s področja športa in druge organizacije. Predlagana načela predstavljajo minimalne standarde, ki jih lahko izpolnjujejo različni športni organi. Predlaga se prilagodljiv pristop, da bi se upoštevali različni naslovniki, ki jih načela zadevajo. Skupina je namesto strogih izvrševalnih ukrepov, kot je pogojevanje finančne podpore, ki jo zagotavljajo javni organi, s spoštovanjem načel, predlagala postopen pristop, katerega prva faza bi zadevala izobraževanje in obveščanje zadevnih športnih organov. Pozneje bi se lahko po potrebi predvidela strožja orodja za zagotavljanje skladnosti.

2.5.        Ukrep 5: obravnava opredeljenih vprašanj v zvezi z dostopom do poklica športnega agenta in nadzorovanjem tega poklica ter v zvezi s prestopi v ekipnih športih

Rezultati neodvisne študije o gospodarskih in pravnih vidikih prestopov igralcev iz leta 2013[15], študije o športnih agentih v EU[16] ter konference EU o športnih agentih[17] so bili podlaga za delo skupine strokovnjakov za dobro upravljanje v zvezi z ukrepom 5. Priporočila, ki jih je skupina sprejela, je treba obravnavati v okviru prizadevanja Mednarodne zveze nogometnih združenj (FIFA) za obnovitev sistema licenciranja agentov igralcev. Čeprav se je skupina pri svojem delu osredotočala predvsem na nogomet, so razprave potekale tudi o drugih ekipnih športih.

Priporočila skupine zadevajo predvsem deležnike s področja športa, pri čemer priznavajo pomen samostojnosti športa pri določanju predpisov in opozarjajo na obveznost spoštovanja prava, ki se uporablja, zlasti prava EU. Športno gibanje se poziva k povečanju preglednosti transakcij, ki vključujejo igralce in agente, in zaščite najmlajših igralcev. Komisija meni, da so zadevni odbori sektorskega socialnega dialoga EU ustrezen forum za razpravo o tem, kako so priporočila povezana z uporabo delovnega prava.

2.6.        Ukrep 6: priprava predloga evropskih smernic o dvojni poklicni karieri

Vedno več športnikov, zlasti mladih, se sooča z izzivi, kako združiti športno poklicno kariero z izobraževanjem ali delom. V odgovor na poziv Evropskega sveta h krepitvi dialoga o „dvojni poklicni karieri“ leta 2008[18] je Komisija v svojem poročilu o športu iz leta 2011 predlagala razvoj smernic o dvojni poklicni karieri. Skupina strokovnjakov za izobraževanje in usposabljanje v športu je po pooblastilu Sveta skupaj s specializiranimi strokovnjaki na tem področju pripravila smernice EU o dvojni poklicni karieri športnikov. Opredeljeni ukrepi bi morali pomagati evropskim športnikom, da dosegajo dobre rezultate, da tekmujejo na visoki mednarodni ravni, da jim ni treba opustiti izobraževanja in športa ter da se pripravijo na zaposlitev po športni poklicni karieri. Svet, ki je v svojih sklepih o dvojni poklicni karieri iz leta 2013 pozdravil smernice, je predlagal konkretne ukrepe za izboljšanje možnosti športnikov, da združijo študij ali delo s športno poklicno kariero[19]. Svet je potrdil evropsko razsežnost ureditve dvojne poklicne kariere, saj so nadarjeni in vrhunski športniki pogosto dejavni v tujini. Mednarodna ureditev bo zahtevala tesnejše sodelovanje med športnimi organizacijami, izobraževalnimi ustanovami, nacionalnimi centri za usposabljanje in podpornimi službami.

2.7.        Ukrep 7: nadaljnje delo po vključitvi s športom povezanih kvalifikacij v nacionalni okvir kvalifikacij v povezavi z evropskim okvirom kvalifikacij

Leta 2010 so ministri EU za šport izrazili svojo pripravljenost za nadaljnje izvajanje evropskega ogrodja kvalifikacij na področju športa in države članice pozvali, naj kvalifikacije uskladijo s tem ogrodjem[20]. Svet se je v okviru delovnega načrta odločil to nadalje spremljati. Skupina strokovnjakov za izobraževanje in usposabljanje v športu je jeseni 2013 poleg poročil o posameznih državah predložila obsežno poročilo o vključitvi kvalifikacij, ki se pridobijo prek ponudnikov izobraževanja. V poročilu je prišla do zaključka, da vključevanje športnih kvalifikacij v nacionalno ogrodje kvalifikacij na področju formalnega izobraževanja napreduje in da vključitev športnih kvalifikacij, pridobljenih v izobraževalnem sistemu nacionalnih športnih organizacij, v nacionalna ogrodja kvalifikacij predstavlja pomembne izzive na nacionalni ravni. Poleg tega je bilo v poročilu izraženo, da je treba podpreti športne zveze pri razvijanju strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s preoblikovanjem obstoječih izobraževalnih programov in razvojem novih programov. To bo zahtevalo ukrepe na nacionalni in evropski ravni, vključno z usklajevanjem nacionalnih kvalifikacij z mednarodnimi kvalifikacijskimi standardi mednarodnih športnih zvez. Po mnenju skupine bi moral Svet sprejeti ukrepe na tem področju in še naprej podpirati vključitev vseh športnih kvalifikacij v nacionalna ogrodja kvalifikacij. To bi bilo mogoče obravnavati v okviru oblikovanja evropskega prostora spretnosti in kvalifikacij.

2.8.        Ukrep 8: proučitev načinov spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti in udejstvovanja v množičnih športih

V okviru sedanjega delovnega načrta za šport se je poskušal doseči napredek pri spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti v politikah EU glede na visoke stopnje telesne nedejavnosti v Uniji, ki pomenijo znatne neposredne in posredne gospodarske stroške. Svet je v svojih sklepih o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti iz leta 2012 priznal, da so potrebni dodatni ukrepi[21]. Komisija je na podlagi prispevka skupine strokovnjakov za šport, zdravje in udejstvovanje, prispevkov deležnikov ter rezultatov študije razvila novo pobudo politike o zdravju koristnih telesnih dejavnostih[22]. Na podlagi tega je Svet novembra 2013 sprejel priporočilo o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti v različnih sektorjih, ki bo podprlo države članice pri njihovem prizadevanju za razvoj in izvajanje učinkovitih politik o zdravju koristnih telesnih dejavnostih, ob upoštevanju smernic EU o telesni dejavnosti[23]. Priporočilo temelji na obstoječih pobudah v zvezi s telesno dejavnostjo. Njegovo izvajanje, ki se bo začelo leta 2014, bo zahtevalo usklajevanje politik na nacionalni ravni ter sodelovanje z zadevnimi strukturami EU in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO).

Na telesno dejavnost se vedno bolj osredotočajo tudi dejavnosti Unije v zvezi z dejavnim staranjem, zlasti v okviru evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 ter nadaljnjih ukrepov v zvezi s tem letom. Svet v svojih vodilnih načelih z dne 6. decembra 2012[24] akterje poziva, naj zagotovijo priložnosti za telesno in duševno dejavnost, prilagojeno zmožnostim starejših. Skupina strokovnjakov za šport, zdravje in udejstvovanje je razvila načela glede prispevka športa k aktivnemu staranju, ki so bila vključena v ta proces in jih je Svet pozdravil v svojih sklepih o zdravem staranju iz leta 2012[25]. V slednjih Svet poziva Komisijo, naj podpira boljšo uporabo smernic EU o telesni dejavnosti v državah članicah, ter poziva k strategijam za odpravo dejavnikov tveganja, kot je pomanjkanje telesne dejavnosti.

Nove določbe glede razvoja kakovostnih statističnih podatkov o telesni dejavnosti so bile vključene v evropski statistični program za obdobje 2013–2017[26]. Poleg tega je Komisija začela raziskavo Eurobarometer o športu in telesni dejavnosti, pri čemer naj bi bili rezultati raziskave na voljo na začetku leta 2014.

2.9.        Ukrep 9: priporočilo načinov spodbujanja zbiranja podatkov za merjenje gospodarskih koristi športnega sektorja v EU v skladu z opredelitvijo iz Vilne in oceno rezultatov

Prizadevanje na ravni EU, ki se je začelo leta 2006 in je bilo namenjeno razvoju skupnega evropskega pristopa k merjenju gospodarskega učinka športa, je omogočilo sporazum o opredelitvi športa iz Vilne, ki je podlaga za zbiranje in pripravo podatkov na nacionalni ravni ter služi kot usklajen okvir za ustvarjanje športnih satelitskih računov. Športni satelitski računi zagotavljajo makroekonomske statistične podatke o športnem gospodarstvu. Z nadaljnjim razvojem bi bilo mogoče izboljšati bazo dokazov o gospodarskem pomenu sektorja in povečati njegov potencial za prispevanje k širšim ciljem politike, kot je strategija Evropa 2020. Na podlagi sporočila o športu iz leta 2011, delovnega načrta in sklepov Sveta o krepitvi na dokazih temelječe osnove za oblikovanje športne politike iz leta 2012[27] ter po tesnem sodelovanju znotraj skupine strokovnjakov za statistiko o športu so nacionalne športne satelitske račune pripravili Avstrija, Ciper, Nemčija, Nizozemska, Poljska in Združeno kraljestvo ter Švica. Procesu so se pridružile tudi druge države članice. V tem okviru so bili prispevki skupine, na primer v obliki priročnikov za ustvarjanje športnih satelitskih računov, ključnega pomena. Poleg tega je bila v obdobju 2011/2012 izvedena študija o prispevku športa h gospodarski rasti in zaposlovanju v EU[28]. Iz nje je razvidno, da šport predstavlja 1,76 % celotne bruto dodane vrednosti v EU, njegov delež v zaposlovanju pa znaša 2,12 %[29]. Svet je v svojih sklepih o brezposelnosti mladih iz leta 2013[30] poudaril, da je rast na področju športa zaposlitveno intenzivna in da lahko zaradi tega šport prispeva k boju proti brezposelnosti. Skupina strokovnjakov za statistiko o športu je predstavila tudi predloge za prihodnje prednostne naloge, med drugim na podlagi študije o morebitni prihodnji funkciji spremljanja športa v EU iz leta 2013[31].

2.10.      Ukrep 10: priporočilo načinov za krepitev mehanizmov finančne solidarnosti v športu

Na podlagi študije EU o financiranju množičnih športov v Evropi[32] je skupina strokovnjakov za trajnostno financiranje športa proučila glavne javne in zasebne finančne tokove, ki vplivajo na mehanizme finančne solidarnosti v športu, ter opredelila možnosti in ovire športnega gibanja za zbiranje finančnih sredstev ter uporabo javnih in zasebnih naložb. Skupina je poudarila zlasti a) potrebo po napredku v zvezi s smernicami o uporabi zakonodaje EU o državni pomoči pri športu, b) pomen smernic o sistemu DDV, ki se uporablja za neprofitni športni sektor, c) vrednost uporabe strukturnih skladov EU za podporo športu ter d) glede na dolgoročno trajnost financiranja športa potrebo po izvajanju reformnih ukrepov za zagotovitev zaščite pravic poslovne lastnine športa in spodbujanje prehoda nazaj na množične športe. Komisija je naročila študijo v zvezi s proučitvijo pravic športnih organizatorjev v EU[33]. Izmenjava stališč o priporočilih skupine je bila dodatno okrepljena med irskim predsedstvom.

Kar zadeva državno pomoč, je Komisija pripravila obsežen program reform za posodobitev področja državnih pomoči, zaradi česar je bilo treba revidirati številne medsebojno povezane instrumente. Za tem je Svet ministrov junija 2013 uradno sprejel revidirani uredbi o izjemah (pooblastitvena uredba) in postopkih (postopkovna uredba) v zvezi z državnimi pomočmi. Pooblastitvena uredba uvaja nove kategorije pomoči, ki zdaj vključujejo tudi šport in za katere se lahko Komisija odloči, da jih izvzame iz obveznosti predhodne priglasitve („skupinske izjeme“)[34]. Komisija lahko po novem sprejema uredbe, ki opredeljujejo merila, v skladu s katerimi se lahko pomoč v teh kategorijah izvzame iz obveznosti priglasitve.

3.           DELOVNE METODE IN STRUKTURE

Poleg obstoječih struktur EU za sodelovanje na področju športa so bile v delovnem načrtu uvedene delovne metode, zlasti šest skupin strokovnjakov, poleg tega pa se je pozivalo k tesnemu in strukturiranemu sodelovanju s športnim sektorjem. Komisija meni, da je delovni načrt pomagal okrepiti sodelovanje na področju športa. To so dodatno potrdili tudi rezultati posvetovanja, saj so skoraj vse države članice na splošno izrazile podporo strukturam, uvedenim z delovnim načrtom, in se strinjale, da je delovni načrt prispeval k izboljšanju političnega usklajevanja glede športa na ravni EU ter sodelovanja med EU in športnim gibanjem. Poleg tega so države članice pozitivno ocenile podporo Komisije, ureditev v zvezi z ustnim in pisnim poročanjem ter sodelovanje opazovalcev. Stališča, ki so jih na splošno izrazili deležniki s področja športa, so potrdila to pozitivno oceno. Vendar se Komisija strinja tudi s stališči držav članic in deležnikov, ki so opredelili omejitve teh delovnih struktur.

3.1.        Delo skupin strokovnjakov

3.1.1.     Splošna ocena

Sistem skupin strokovnjakov, ki so jih imenovale države članice in so poročale Svetu, vendar jih je podpirala Komisija, je na splošno deloval dobro, saj so skupine strokovnjakov dosegle rezultate, ki so bili v skladu z njihovimi zadevnimi pooblastili, prispevale k realizaciji politike in na ta način zagotovile informacije za dokumente Sveta, prispevale k politični razpravi o športu na ravni EU ter vplivale na razvoj in izvajanje politike v državah članicah. To sta omogočila predvsem osredotočenost na majhno število prednostnih nalog ter pooblastilo za skupine strokovnjakov, ki je opredeljevalo ukrepe, prispevke in časovni načrt za zagotavljanje rezultatov. Komisija meni, da bi bil podoben sistem zelo učinkovit v okviru prihodnjega delovnega načrta, ob upoštevanju posebnih vprašanj v nadaljevanju.

3.1.2.     Posebna vprašanja

Zagotavljanje visoke in dosledne stopnje sodelovanja pri delu šestih skupin strokovnjakov za šport na ravni EU je bil izziv. Ministrstva za šport držav članic niso mogla imenovati strokovnjakov za vse skupine, vsi strokovnjaki se niso mogli udeležiti vseh sestankov in vsi strokovnjaki niso bili imenovani javni uradniki, saj so bili nekateri iz nevladnega sektorja. Ti slednji predstavniki naj bi izrazili stališča svojih vlad, vendar se je zdelo, da niso vedno imeli jasnega pooblastila, da to storijo. Zaradi tega sestava skupin ni bila homogena, saj je prihajalo do razlik v stopnji zastopanosti ter stopnji strokovnega znanja in izkušenj. Kljub novosti v načrtih dela skupin, da se uvedejo vodilni strokovnjaki za posebne prispevke, je bilo konkretne rezultate dela pogosto mogoče doseči le z ustanovitvijo dodatnih „skupin strokovnjakov“ in prispevki osebja Komisije, ki so presegali njegovo začetno podporno vlogo, predvideno v delovnem načrtu. Z novim delovnim načrtom bi se lahko uvedel sistem, ki bi državam članicam omogočal, da svoja redka sredstva namenijo najpomembnejšim vprašanjem.

Prednostni ukrepi, opisani v delovnem načrtu, so skupinam strokovnjakov zagotavljali pooblastilo, ki pa v nekaterih primerih ni bilo dovolj jasno oblikovano. Več držav članic je ugotovilo, da bi bilo treba na sestankih več časa nameniti tematskim vprašanjem ter izmenjavi informacij in najboljših praks. Nekatere so predlagale, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje in izmenjavo med skupinami, rezultati pa bi morali biti bolje usmerjeni v posamezne akterje.

Prispevki skupin strokovnjakov, kot so bili predstavljeni delovni skupini za šport, so v številnih primerih zagotavljali informacije za politično razpravo o športu na ravni EU. Nekatere prispevke skupin, kot so npr. smernice ali priporočila, bo treba najprej izvesti, preden se lahko ustrezno oceni njihova vrednost za nacionalne politike.

Dejstvo, da bi lahko deležniki s področja športa sodelovali pri delu skupin strokovnjakov kot opazovalci, so podprle vse strani. Vendar so bile države članice tudi mnenja, da je bilo v nekaterih skupinah preveč opazovalcev, kar ni omogočalo zadostnega manevrskega prostora za razpravo med člani skupin. Medtem ko bi se morala interakcija z „drugimi udeleženci“ nadaljevati, bi bilo za nov delovni načrt koristno, če bi se pojasnila vloga deležnikov s področja športa v okviru struktur, ki so vzpostavljene predvsem za predstavnike držav članic.

3.2.        Strukturiran dialog s športnim sektorjem

3.2.1.     Splošna ocena

Strukturiran dialog z deležniki s področja športa je bil v okviru delovnega načrta dodatno okrepljen z uvedbo izmenjav med predstavniki iz športnega sektorja in državami članicami na sestankih skupin strokovnjakov, v nekoliko manjšem obsegu pa s sestanki v okviru dialoga na visoki ravni ob robu zasedanj Sveta. Strukturiran dialog o športu, ki je bil vzpostavljen in ga je vodila Komisija, se je uspešno nadaljeval, pri čemer je glavno platformo EU za izmenjavo z deležniki s področja športa predstavljal letni športni forum. Poleg tega je bil leta 2013 uveden letni dialog na visoki ravni med Komisijo in Mednarodnim olimpijskim komitejem, katerega cilj je bil okrepiti dvostransko sodelovanje[35]. Zato je bilo po mnenju Komisije mogoče doseči napredek pri dialogu EU s športnim sektorjem, vendar se ta dialog v prihodnosti lahko še dodatno okrepi z obravnavo posebnih vprašanj iz nadaljevanja.

3.2.2.     Posebna vprašanja

Z razvojem vloge EU v politiki na področju športa se je število akterjev na tem področju, ki želijo sodelovati pri delu na ravni EU, v zadnjih letih zelo povečalo. Institucije EU se soočajo z izzivom, kako voditi vključujoč strukturiran dialog o športu z zadevnimi deležniki in hkrati stalno zagotavljati njegovo učinkovitost. Kljub njegovi veliki vrednosti je le malo držav članic vzpostavilo reden dialog z nacionalnimi deležniki s področja športa o vprašanjih v zvezi s športom na ravni EU.

Komisija se strinja s stališči, izraženimi na posvetovanjih, tj. da bi bilo mogoče dodatno izboljšati sestanke v okviru strukturiranega dialoga, ki se organizirajo ob robu zasedanj Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport.

Stališča športnega sektorja morajo še naprej imeti pomembno vlogo pri razvoju in izvajanju politik in ukrepov EU v zvezi s športom. Z novim delovnim načrtom bi bilo mogoče vzpostaviti strukture, ki zagotavljajo možnosti za izboljšan dialog.

4.           NEKAJ LEKCIJ ZA PRIHODNOST

4.1.        Prednostne naloge za nadaljnje delo

Številne pristojnosti na področju športa pripadajo državam članicam. Zato je pomembno, da se prednostne naloge za nov delovni načrt EU osredotočajo na ukrepe, ki zagotavljajo nedvomno dodano vrednost na ravni EU. Svet bo svoje prednostne naloge za nov delovni načrt ocenil glede na take ukrepe. Zato Komisija meni, da bi prednostne naloge morale a) biti v skladu s splošnimi prednostnimi nalogami gospodarske in socialne politike EU ter k njim prispevati, b) temeljiti na dosežkih v okviru sedanjega delovnega načrta, zlasti kar zadeva izvajanje rezultatov dela, c) zajemati druga zadevna prednostna področja sodelovanja (področja iz sporočila o športu iz leta 2011 ali tematska vprašanja) ter d) izražati potrebo po vključitvi športa v druge politike. Ob upoštevanju tega bi lahko prihodnji delovni načrt zajemal naslednje teme[36]:

1)   Šport in družba, vključno z zdravju koristnimi telesnimi dejavnostmi:

· Socialna vključenost in šport: sodelovanje na področju športa bi se moralo v prihodnosti osredotočati na vprašanja socialne vključenosti, zlasti na nadaljnje delo v zvezi z enakostjo spolov, ki se je začelo leta 2013. S strokovnim delom bi se lahko poglobilo znanje o vprašanjih, kot so sodelovanje, delo trenerjev, vodenje, nadlegovanje in stereotipi, ter prispevalo k izmenjavi dobrih praks in zamisli za spodbujanje enakosti spolov v športu.

· Zdravju koristne telesne dejavnosti: prednostna naloga bo izvajanje priporočila Sveta iz leta 2013 v tesnem sodelovanju z državami članicami na ravni EU in SZO ter usklajevanje z aktualnimi procesi. Področja, ki jih je treba politično obravnavati, med drugim vključujejo tudi telesno dejavnost v izobraževalnem okolju in sodelovanje z zdravstvenim sektorjem. Delo na strokovni ravni bi se moralo osredotočati na vprašanja v zvezi z zdravju koristnimi telesnimi dejavnostmi, kot so sedeči način življenja, preprečevanje poškodb in posebne ogrožene skupine.

· Izobraževanje in usposabljanje v športu: delo v zvezi z izvajanjem smernic o dvojni poklicni karieri in vključevanjem športnih kvalifikacij v nacionalna ogrodja kvalifikacij bi se moralo nadaljevati, na primer v obliki sestankov strokovnjakov (peer meetings). Na ravni EU bi bilo treba obravnavati tudi vprašanje kvalifikacij mednarodnih športnih zvez ter povezavo z nacionalnimi ogrodji kvalifikacij in evropskim ogrodjem kvalifikacij. Več pozornosti bi bilo treba nameniti priznavanju neformalnega učenja, ki ga zagotavlja šport, in zaposljivosti mladih prek športa, vključno z izobraževalnim elementom dvojne poklicne kariere mladih nadarjenih športnikov.

2)   Gospodarska razsežnost športa:

· Baza dokazov za šport: delo na strokovni ravni za zbiranje nadaljnjih informacij in podatkov o športu in telesni dejavnosti na podlagi obstoječih metodologij bi se moralo nadaljevati. Pozornost bi bilo treba nameniti krepitvi dokazov z gospodarskega vidika, npr. glede vloge športa pri povečanju zaposljivosti in prihrankov v zdravstvu.

· Trajnost športa: nadaljnji ukrepi na ravni Sveta bi lahko pomagali zagotoviti vključitev interesov sektorja v politike EU, ki vplivajo na financiranje športnih struktur in dejavnosti. S strokovnim delom bi bilo mogoče dodatno pojasniti vpliv razvijajočega se pravnega okvira EU (npr. na področju državnih pomoči) na financiranje športa in prispevati k posebnim smernicam; dialog s športnimi organizacijami bi se moral nadaljevati, da bi se dodatno okrepili mehanizmi finančne solidarnosti v športu; v okviru strokovnega dela bi bilo treba proučiti gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost velikih športnih dogodkov.

3)   Integriteta športa:

· Protidoping: delo bi se moralo še naprej osredotočati na skladnost s pravom EU in varstvo pravic športnikov. EU bi morala v okviru izvajanja kodeksa WADA za leto 2015 s strani držav članic pomagati WADA, Svetu Evrope in državam članicam pri razvijanju ustreznih nezavezujočih smernic. Delo v zvezi s preprečevanjem uporabe nedovoljenih poživil bi bilo treba dodatno razviti na podlagi sklepov Sveta iz leta 2012. Vprašanja, opredeljena v dokumentih Komisije, npr. nezakonita trgovina in morebitne kazenskopravne pobude ter uporaba socialnega dialoga, se lahko ponovno obravnavajo.

· Preprečevanje vnaprejšnjega dogovarjanja izidov tekem: delo se bo nadaljevalo, zlasti za zagotovitev izvajanja zgoraj navedenega priporočila o najboljših praksah pri preprečevanju vnaprejšnjega dogovarjanja izidov tekem, povezanega s stavami, in boju proti njemu ter izvajanja prihodnje konvencije Sveta Evrope o boju proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj.

· Zaščita fizične in moralne integritete mladih športnikov: proučiti bi bilo treba načine, kako zaščititi mlade športnike in okrepiti etično ravnanje, zlasti kar zadeva spolno nadlegovanje.

Poglavje o športu iz programa Erasmus+ bo zagotovilo finančno podporo za dejavnosti v zvezi z množičnimi športi, pri čemer vključuje različne instrumente za podporo sodelovanju in ukrepom na večini teh področij.

4.2.        Delovne metode in strukture

Da bi se gradilo na pozitivnih izkušnjah, pridobljenih s prvim delovnim načrtom, in hkrati obravnavali zgoraj opredeljeni izzivi, Komisija meni, da bi bilo koristno prilagoditi delovne metode tako, da bi lahko zadevni akterji učinkovito sodelovali in obravnavali zgoraj navedene prednostne naloge v okviru novega delovnega načrta. Komisija je na podlagi lastnih opažanj in v odgovor na stališča, izražena na posvetovanjih, prišla do zaključka, da bi bilo koristno uvesti naslednje izboljšave in nadomestiti sedanjo ureditev dela:

· Namesto sedanjih šestih skupin strokovnjakov bi bilo treba ustanoviti tri „strateške skupine za šport“, ki bi jih sestavljali predstavniki držav članic in Komisije ter bi obravnavale glavne splošne prednostne naloge v zvezi s sodelovanjem EU na področju športa, tj. „šport in družba, vključno z zdravju koristnimi telesnimi dejavnostmi“, „gospodarska razsežnost športa“ in „integriteta športa“. Strateške skupine za šport bi usmerjale razvoj (tj. izvajanje rezultatov, doseženih v okviru sedanjega delovnega načrta) in si izmenjevale stališča glede doseženega napredka pri izvajanju novega delovnega načrta. Poleg tega bi bile forumi za obravnavo vključevanja športa, razpravo o tematskih vprašanjih in izmenjavo najboljših praks, vključno z rezultati izvajanja programa Erasmus+. Strateške skupine za šport bi predložile prispevke strukturam Sveta, zlasti glede vprašanj, ki zahtevajo politično podporo ali nadaljnje spremljanje. Komisija bi te skupine podpirala in sodelovala pri njihovem delu, da bi zagotavljala smernice in stalno udeležbo. Strateške skupine za šport bi morale imeti jasno opredeljeno pooblastilo za prispevke, ki jih zahteva Svet, in točno določene ciljne roke, do kdaj jih morajo zagotoviti.

· Kar zadeva posebne tehnične naloge, bi moralo biti delo organizirano na strokovni ravni. V okviru strateških skupin za šport bi bilo treba ustanoviti „skupine strokovnjakov“, ki bi nadaljevale delo, ki se je začelo v okviru sedanjega delovnega načrta, in opravljale nove naloge, ki zahtevajo posebno strokovno znanje in izkušnje.

· Da bi bili deležniki s področja športa tesno povezani z izvajanjem novega delovnega načrta, bi bilo treba vzpostaviti nove platforme za dialog, ki bi ustrezale bistvu treh strateških skupin za šport ter bi jih vodili Komisija in predsedniki strateških skupin za šport. Izbrani predstavniki teh platform bi bili povabljeni na sestanke strateških skupin za šport, da bi predstavili mnenje deležnikov.

· Sedanji strukturiran dialog ob kosilu ob robu zasedanj Sveta bi bilo treba nadomestiti z eno od naslednjih možnosti sestankov, ki jih skliče predsedstvo ter vključujejo vodilne predstavnike javnih organov EU in športnega gibanja[37]:

– dva sestanka na visoki ravni na leto, in sicer ob začetku vsakega obdobja predsedovanja, da se obravnavajo prednostne naloge za polletje,

– dva sestanka na visoki ravni na leto, pri čemer se en osredotoča na tematska vprašanja, ki so pomembna za poklicni šport, drugi pa na tematska vprašanja, ki so pomembna za množične športe,

– letni sestanek na visoki ravni pred zasedanjem Sveta ali kot del neformalnega sestanka ministrov za šport držav članic EU.

Taka delovna struktura bi bila koristna za a) ohranitev obvladljivega števila skupin in sestankov, ob upoštevanju redkih sredstev držav članic, ter odzivanje na potrebe politike, b) nadaljnje spremljanje rezultatov sedanjega delovnega načrta ter zagotavljanje možnosti za obravnavo novih prednostnih nalog, c) zagotavljanje homogene sestave skupin ter razlikovanje med delom na ravni politike in delom na strokovni ravni ter d) krepitev strukturiranega dialoga z deležniki s področja športa.

5.           ZAKLJUČEK

Evropski parlament, Svet, Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor so pozvani, da upoštevajo to poročilo.

Predsedstvo je pozvano, da to poročilo uporabi kot podlago za pripravo naslednjega delovnega načrta EU za šport v prvi polovici leta 2014.

Svet je v okviru naslednjega delovnega načrta EU za šport pozvan, da prouči prednostne naloge za prihodnje delo in možnost uvedbe spremenjene ureditve dela, kot je opredeljena v tem poročilu.

[1]     COM(2011) 12 final, 18.1.2011.

[2]     UL C 162, 1.6.2011, http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/11/st09/st09509-re01.sl11.pdf.

[3]     Priloga I k delovnemu načrtu.

[4]     Poročila skupin strokovnjakov: http://ec.europa.eu/sport/library/consultation-and-co-operation_en.htm.

[5]     Odgovori 27 držav članic: http://ec.europa.eu/sport/library/documents/b22/eu-workplan-sport-results-consultation-ms.pdf.

[6]     Posvetovalne delavnice na športnem forumu EU leta 2013; pisni prispevki deležnikov.

[7]     Prvi prispevek EU k reviziji, ki ga je Svet sprejel 14. marca 2012 in je bil predložen WADA, zadeva obstoječi kodeks iz leta 2009. Drugi prispevek EU, ki ga je Svet sprejel 5. oktobra 2012 in je bil predložen WADA, zadeva različico 1.0 osnutka kodeksa za leto 2015. Tretji prispevek EU, ki ga je Svet sprejel 28. februarja 2013 in je bil predložen WADA, zadeva različico 2.0 osnutka kodeksa za leto 2015. Četrti prispevek EU, ki ga je Svet sprejel 22. julija 2013 in je bil predložen WADA, zadeva različico 3.0 osnutka kodeksa za leto 2015.

[8]     Drugi prispevek EU k reviziji zadeva obstoječe mednarodne standarde (različna leta sprejetja ali revizije). Tretji prispevek EU zadeva različico 1.0 osnutka mednarodnih standardov za leto 2015. Četrti prispevek EU zadeva različico 2.0 osnutka mednarodnih standardov za leto 2015.

[9]     Sporočila Komisije: COM(2011) 12 final; COM(2011) 308 final; COM(2012) 596 final.

[10]    Resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 (2008/2215(INI)), z dne 15. novembra 2011 (2011/2084(INI)), z dne 2. februarja 2012 (2011/2087(INI)) in z dne 10. septembra 2013 (2012/2322(INI)).

[11]    Sklepi Sveta o boju proti vnaprejšnjemu dogovarjanju izidov tekem (2011/C 378/01).

[12]    http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/educ/133873.pdf.

[13]    http://ec.europa.eu/sport/library/documents/b1/eusf2012-nicosia-declaration-fight-against-match-fixing.pdf.

[14]    Sklepa Sveta 10178/13 in 10180/13.

[15]    http://ec.europa.eu/sport/library/documents/f-studies/cons-study-transfers-final-rpt.pdf.

[16]    http://ec.europa.eu/sport/documents/study_on_sports_agents_in_the.pdf.

[17]    http://ec.europa.eu/sport/library/sport-and_en.htm#C10_Sports-Agents.

[18]    http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/08/st17/st17271-re01.sl08.pdf.

[19]    http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2013:168:0010:01:SL:HTML.

[20]    http://ec.europa.eu/sport/documents/summary_be_presidency_imm_en.pdf.

[21]    http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2012:393:0022:0025:SL:PDF.

[22]    COM(2013) 603 final.

[23]    http://ec.europa.eu/sport/news/documents/hepa_en.pdf.

[24]   http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/12/st17/st17468.sl12.pdf.

[25]    http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2012:396:0008:0011:SL:PDF.

[26]    http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0928:FIN:SL:PDF.

[27]    http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2012:393:0020:0021:SL:PDF.

[28]    Končno poročilo, november 2012: http://ec.europa.eu/sport/library/documents/f-studies/study-contribution-spors-economic-growth-final-rpt.pdf.

[29]    Številki temeljita na „splošni opredelitvi“, tj. le na neposrednih učinkih in ne na multiplikacijskih učinkih na podlagi dobaviteljev polizdelkov. Skupne številke in strukture se med državami članicami zelo razlikujejo.

[30]    http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/educ/139733.pdf.

[31]    http://ec.europa.eu/sport/library/documents/f-studies/final-rpt-may2013-study-monitoring-function.pdf.

[32]    http://ec.europa.eu/internal_market/top_layer/services/sport/study_en.htm.

[33]    Obvestilo o naročilu je bilo v UL Evropske unije objavljeno 6. julija 2012 (2012/S 128-211223).

[34]    http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2013:204:0011:0014:SL:PDF.

[35]    Pristopa Sveta in Komisije k strukturiranemu dialogu sta bila določena v naslednjih dokumentih politike: UL C 322, 7.11.2010, str. 1; COM(2007) 391 final; COM(2011) 12 final. Poleg tega je Komisija določila pravila glede sodelovanja v športnem forumu.

[36]    Dejstvo, da nekatere teme v tem sporočilu niso obravnavane, ne pomeni, da se Komisiji ne zdijo pomembne, temveč da so obstoječi dokumenti politike še vedno zadostna podlaga za njihovo obravnavo.

[37]    V skladu z Resolucijo Sveta z dne 18. novembra 2010 o strukturiranem dialogu EU o športu (glej opombo št. 35).