12.6.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/1

1.

poudarja, da je vloga lokalnih in regionalnih predstavnikov v širitvenem procesu izjemno pomembna, ter spodbuja države v procesu širitve (Črno goro, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Srbijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo (1), Turčijo in Islandijo) k nadaljevanju prizadevanj za decentralizacijo in regionalizacijo; meni, da je spoštovanje načela subsidiarnosti ključnega pomena;

2.

podpira mnenje Evropske komisije, da je potrebno obdobje konsolidacije; vendar poudarja, da to ne sme privesti do zastoja. Petletno obdobje je treba razumeti kot fazo intenzivnih priprav in sprejemanja politik, potrebnih za izpolnjevanje meril članstva v EU;

3.

poudarja pomen dejanske možnosti članstva v EU za države kandidatke in potencialne kandidatke kot ključnega dejavnika za stabilizacijo razmer in pomembne spodbude za izvajanje nujnih političnih in gospodarskih reform;

4.

znova priporoča Komisiji, naj v prihodnjih poročilih o strategiji širitve izčrpneje obravnava položaj regionalne in lokalne samouprave, ter poudarja, da je treba v državah širitve okrepiti reformo na področju regionalizacije in decentralizacije, pri čemer jih je treba spodbujati, naj v celoti prilagodijo in uresničijo obsežen pravni okvir z vzpostavitvijo močnih podnacionalnih ravni upravljanja. Meni, da bi morale prenesene pristojnosti odražati raven odgovornosti, ki jo je treba prevzeti pri uvedbi pravnega reda EU na lokalni in regionalni ravni;

5.

predlaga, da se brez morebitnega podvajanja poglobi sodelovanje s Svetom Evrope ter zlasti njegovim Kongresom lokalnih in regionalnih oblasti, ki sistematično spremlja skladnost ravnanja vseh držav članic Sveta Evrope z Evropsko listino lokalne samouprave. Ugotovitve in priporočila iz poročil Kongresa o spremljanju naj bi se upoštevali pri pripravi stališč EU o zadevnih državah;

6.

pozdravlja začetek uporabe novega instrumenta za predpristopno pomoč, ki naj bi zagotovil 11,7 milijarde EUR za obdobje 2014–2020 za podporo državam v procesu širitve pri njihovih pripravah na pristop ter za pomoč pri regionalnem in čezmejnem sodelovanju;

7.

priznava vlogo makroregionalne strategije za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) na področju usmerjanja in usklajevanja ter se zavzema, da bi sodelujočim državam kandidatkam (Črna gora, Srbija, Albanija) in potencialnim državam kandidatkam (Bosna in Hercegovina) pomagala pri hitrejšem zbliževanju v procesih širitve, zlasti na področju upravne zmogljivosti in v sektorjih, ki so bili opredeljeni v okviru posameznih stebrov. Stebri teh držav se usklajujejo v sodelovanju z eno državo članico, zato je to priložnost za izmenjavo znanja in metod učenja pri načrtovanju in porabi sredstev EU;

8.

poziva k ustrezni vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk v predpristopni proces;

9.

priznava, da je javna uprava na vseh ravneh v večini držav v procesu širitve šibka, da ima omejene upravne zmogljivosti, visoko stopnjo politizacije in korupcije ter da je njeno delovanje nepregledno. Politizacija na centralni in lokalni ravni ostaja resna težava v večini držav kandidatk, poleg tega pa je treba obravnavati problematiko brisanja meje med državo in vladajočimi strankami, saj vzbuja pomisleke, ki spodkopavajo zaupanje v javne ustanove;

10.

poudarja, da je treba okrepiti demokratične institucije ter spoštovati temeljne pravice in načela pravne države, vključno s poštenimi volilnimi procesi in ustreznim delovanjem parlamentov, regionalnih skupščin in občinskih svetov ter konstruktivnim in neprekinjenim dialogom v celotnem političnem spektru. Bolj je treba spodbuditi vključenost civilne družbe;

11.

je trdno prepričan, da je treba spoštovati načelo dobrososedskih odnosov med državami članicami EU, državami kandidatkami, potencialnimi državami kandidatkami in drugimi državami ter vlogo in pomen razvoja čezmejnega in regionalnega sodelovanja med temi državami;

12.

izraža obžalovanje zaradi odločitve islandske vlade, da umakne vlogo za članstvo v Evropski uniji;

13.

pozdravlja dejstvo, da Turčija ostaja zavezana pristopu EU, kar je pokazala s sprejetjem strategije o EU septembra 2014, ki naj bi oživila njen pristopni proces, in da je bilo leto 2014 „leto Evropske unije“;

14.

pozdravlja, da so se novembra 2013 začela pogajanja o poglavju 22 o regionalni politiki in usklajevanju strukturnih instrumentov, ter poziva k nadaljnjim prizadevanjem za dokončno pripravo nacionalne strategije za regionalni razvoj. V zvezi s tem opozarja na sklepe Sveta za splošne zadeve iz decembra 2014 in poziva Turčijo k izvajanju potrebnih reform, ki bodo koristne tudi na ravni lokalnih skupnosti. Poziva Turčijo, naj spoštuje vse obveznosti, ki izhajajo iz dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu; hkrati jo poziva, naj prizna Republiko Ciper;

15.

izraža zadovoljstvo, da so bile lokalne volitve 2014 na splošno dobro organizirane in da so v glavnem potekale mirno, tudi na jugovzhodu države. Vendar poudarja, da je bila kampanja polarizirana in napeta ter da so v več mestih potekali protesti zaradi domnevnih goljufij;

16.

poudarja, da se je po lokalnih volitvah leta 2014 številno velemestnih občin povečalo, njihove meje pa razširile; meni, da bo to vplivalo na pristojnosti na podnacionalni ravni, zlasti kar zadeva okolje;

17.

podpira nadaljnje ukrepe za povečanje preglednosti ter spodbuja stalen boj proti korupciji, zlasti na ravni lokalnih organov;

18.

izraža obžalovanje, da ni bil dosežen napredek za prenos pristojnosti na lokalne organe in da je fiskalna decentralizacija še vedno zelo omejena;

19.

poziva k nadaljnjim prizadevanjem, da se delovna skupina OR za Turčijo povzdigne v skupni posvetovalni odbor;

20.

z obžalovanjem ugotavlja, da je bil leta 2013 delež javnih prihodkov in odhodkov lokalne uprave nižji od 10 %;

21.

pozdravlja dejstvo, da se je s pomočjo usposabljanja in strokovne pomoči okrepila vloga institucij, vključenih v izvajanje instrumenta predpristopne pomoči (IPA), ter priporoča nadaljnja prizadevanja za povečanje upravnih zmogljivosti lokalnih oblasti;

22.

poudarja, da se je zaradi krize v Siriji močno povečalo število sirskih beguncev v Turčiji, ki naj bi jih bilo že več kot 1 6 00  000. Izraža pohvalo Turčiji za njeno dragoceno pomoč sirskim beguncem, ki pomenijo veliko breme za lokalne zmogljivosti in vire; poudarja ključno vlogo lokalnih oblasti, ki nujno potrebujejo podporo osrednje vlade ter zunanjih humanitarnih organizacij;

23.

poudarja, da bo v okviru instrumenta IPA II država še naprej uživala ugodnosti predpristopne pomoči v obdobju 2014–2020 v višini okvirnega zneska več kot 620 milijonov EUR letno. Poudarja, da bo v okviru IPA II pomoč usmerjena v podporo reformnih prizadevanj na področju pravne države, javne uprave, demokratičnega in gospodarskega upravljanja, konkurenčnosti in rasti. Vendar je treba zmogljivosti za sofinanciranje projektov, ki jih financira EU na lokalni ravni, izboljšati;

24.

meni, da je potrebnih več virov za dokončanje procesa decentralizacije upravljanja in za podporo razvoju na lokalni ravni;

25.

poudarja, da druga faza fiskalne decentralizacije še ni zaključena v vseh občinah in da občine potrebujejo finančno vzdržnost za izvajanje pristojnosti, ki so bile prenesene nanje;

26.

obžaluje, da ustrezni zakoni o regionalnem razvoju niso bili v celoti izvedeni in da organi, pristojni za regionalni gospodarski razvoj, nimajo zadostnih proračunskih sredstev;

27.

izraža upanje, da bo Turčija dejavno podpirala prizadevanja ZN za iskanje pravične, celovite in trajne rešitve ciprskega vprašanja. Poziva jo, naj začne umik svojih sil z otoka in zaprto območje Famaguste prenese na ZN v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 550 (1984), pri čemer poudarja, da bi tako dejanje okrepilo zaupanje ter pomenilo resnično priložnost za mir ter gospodarski, družbeni in regionalni napredek obeh skupnosti;

28.

poziva Turčijo k ohranitvi dobrih sosedskih odnosov z vsemi njenimi sosedami, kar je ključni predpogoj pristopnega procesa, zlasti kar zadeva umik grožnje s povodom za napoved vojne proti Grčiji kot tudi vprašanje Cipra. Pozdravlja dejstvo, da turške lokalne in regionalne oblasti na sejah delovne skupine Odbora regij EU-Turčija kažejo veliko naklonjenost do Evropske unije. Podpira sklepe Sveta EU z dne 24. oktobra in 16. decembra 2014 ter odločno podpira resolucijo Evropskega parlamenta z dne 13. novembra 2014 o turškem delovanju, ki povzroča napetost v izključni ekonomski coni Republike Ciper (P8_ TA(2014) 0052);

29.

pozdravlja spremembo pravnega okvira v zvezi s političnimi strankami in predvolilnimi kampanjami; poudarja pomen znižanja 10-odstotnega volilnega praga, kar bi vsem družbenim skupinam v Turčiji omogočilo udeležbo v političnem življenju države v skladu s københavnskimi političnimi merili;

30.

opozarja na velik pomen medverskega in medkulturnega dialoga kot sredstva za krepitev civilne družbe in mednarodnih partnerstev na vseh ravneh; poudarja, da je tak pomemben akter ekumenski patriarhat; poziva Turčijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe in podpre njegovo vlogo ter mu omogoči javno rabo cerkvenega naziva, ga prizna za pravno osebo in dovoli ponovno odprtje semenišča na Halkiju;

31.

izraža obžalovanje zaradi znatnega povečanja obsega korupcije v Turčiji v preteklem letu; poudarja potrebo po ustreznem pravnem okviru za boj proti korupciji; hkrati obžaluje nespoštovanje svobode izražanja, svobode vesti, svobode medijev in veroizpovedi ter svobode zbiranja in združevanja;

32.

je seznanjen s priporočili Komisije in Evropskega parlamenta Svetu za začetek pristopnih pogajanj na podlagi poročila o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2013, v skladu s katerim država izpolnjuje politična merila. Zaskrbljeno ugotavlja, da politizacija na centralni in lokalni ravni zadnje čase narašča in da je treba čim prej obravnavati problematiko brisanja meje med državo in vladajočimi strankami, saj vzbuja pomisleke, ki spodkopavajo zaupanje v javne ustanove na vseh ravneh;

33.

poudarja, da dobrososedski odnosi, vključno s sporazumno in vzajemno sprejemljivo rešitvijo vprašanja imena pod okriljem ZN, ostajajo ključnega pomena in da bodo lokalne in regionalne oblasti v zvezi s tem imele konstruktivno vlogo, tako da se bodo vzdržale dejanj in izjav, ki spodkopavajo dobrososedske odnose z državami članicami EU;

34.

izraža obžalovanje in nezadovoljstvo zaradi nedavnega škandala, povezanega z izsiljevanjem in prisluškovanjem po telefonu, ter izraža upanje, da bo vlada čim prej zagotovila pojasnila, v kolikor bi tak dogodek lahko negativno vplival na pristopni proces Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije;

35.

izraža zaskrbljenost zaradi rastočega nezadovoljstva med državljani Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in vse manjšega zanimanja za evropsko povezovanje, ne glede na znatni vpliv pristopa na domače politično prizorišče na vseh ravneh;

36.

podpira možnost vključitve Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v pobudo za jadransko-jonsko makroregijo;

37.

pozdravlja delo, ki ga je opravil ZELS (Združenje enot lokalne samouprave) pri zastopanju podnacionalnih ravni v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji;

38.

izraža podporo prizadevanjem skupnega posvetovalnega odbora pri Odboru regij za krepitev upravne zmogljivosti na lokalni ravni, zlasti na področju okoljske zakonodaje, izobraževanja, temeljnih pravic, boja proti korupciji, pravic manjšin, kulturnih pravic in decentralizacije;

39.

pozdravlja sedanje reforme javne uprave ter delo posebne skupine za reformo javne uprave; namerava prispevati k prizadevanjem za izboljšanje upravne zmogljivosti na lokalni ravni, katerih cilj je decentralizacija upravljanja, ki je ključni element Ohridskega okvirnega sporazuma;

40.

obžaluje, da ustrezni zakoni o regionalnem razvoju še niso bili v celoti izvedeni in da organi, pristojni za regionalni gospodarski razvoj, nimajo zadostnih proračunskih sredstev;

41.

poziva k večjim prizadevanjem za pregledno dodeljevanje finančne podpore lokalnim oblastem;

42.

izraža obžalovanje, ker je opozicija zavrnila sodelovanje v rednih parlamentarnih dejavnostih, kar škodi demokratičnim institucionalnim strukturam na lokalni ravni;

43.

izraža zaskrbljenost, ker je kljub napredku na področju zakonodaje javna uprava še vedno razdrobljena in pod političnim vplivom. Odločno poziva, da se povečata njena strokovnost in neodvisnost na vseh ravneh ter da se zagotovi spoštovanje načel preglednosti, zaposlovanja na podlagi zaslug in uravnotežene zastopanosti; vlado poziva k sprejetju programa za reformo upravljanja javnih financ;

44.

pozdravlja spremembe zakona o teritorialni razčlenitvi Črne gore in novelo zakona o lokalni samoupravi; poudarja, da bi morala merila za oblikovanje novih občin vključevati finančno in upravno vzdržnost;

45.

pozdravlja sprejetje akcijskega načrta 2014 za reformo lokalne samouprave; izraža zadovoljstvo, da je Črna gora sprejela obsežen strateški okvir za reformo javne uprave. Strategija za reformo javne uprave 2011–2016 zajema državno upravo in lokalno samoupravo; poziva k njeni čimprejšnji izvedbi;

46.

pozdravlja dejstvo, da se je volilna zakonodaja izboljšala in da je bil končno sprejet zakon o volitvah občinskih svetnikov, vendar obžaluje, ker sprejetje ni vplivalo na financiranje predvolilnih kampanj za župane in predsednike občin. Poudarja tudi, da je treba uresničiti priporočila OVSE/ODIHR na področju volilne zakonodaje v skladu z evropskimi standardi in dobrimi praksami, vključno s pravico do neodvisne kandidature na volitvah in sorazmernim javnim financiranjem volitev, da se zagotovijo enaki pogoji za vse kandidate, ter finančno revizijo delovanja političnih strank;

47.

opozarja, da je treba zakon o lokalni samoupravi uskladiti z novimi pravili o upravljanju javnih storitev;

48.

poudarja, da mora Črna gora okrepiti upravne zmogljivosti vzpostavljenih struktur v okviru instrumenta za predpristopno pomoč in te strukture ustrezno usposobiti, da se poveča spodobnost črpanja predpristopnih sredstev;

49.

poudarja, da je treba vzpostaviti pregledno, učinkovito in odgovorno lokalno upravo in da bi morala merila za ustanovitev novih občin vključevati finančno in upravno vzdržnost;

50.

pozdravlja dejstvo, da je parlament soglasno sprejel resolucijo o približevanju Črne gore Evropski uniji ter da je parlamentarni odbor za evropsko povezovanje izvedel posvetovanja, razpravljal o pogajalskih stališč, ki jih je pripravila vlada, ter organiziral javne razprave o temah v zvezi z EU;

51.

pozdravlja dejstvo, da je vlada ostala osredotočena na cilj članstva v EU in da je sprejela vrsto strateških dokumentov v okviru procesa vključevanja v EU;

52.

pozdravlja dejstvo, da so predstavniki organizacij civilne družbe še naprej vključeni v dejavnosti državne in lokalne uprave, vključno z delovnimi skupinami za poglavja v okviru pristopnih pogajanj EU;

53.

poudarja, da Črna gora še naprej dejavno prispeva k regionalni stabilnosti;

54.

pozdravlja nadaljevanje zelo uspešnih srečanj med skupnim posvetovalnim odborom OR in Črno goro ter izraža upanje, da bo v prihodnjih letih vzpostavljeno obojestransko koristno sodelovanje s podnacionalnimi oblastmi Črne gore;

55.

pozdravlja sprejetje skupnega poročila „Vse večja absorpcijska sposobnost predpristopnih sredstev EU in izboljšanje upravne zmogljivosti lokalne ravni v Črni gori“ (2) v okviru skupnega posvetovalnega odbora;

56.

izraža zadovoljstvo, da se je skupni posvetovalni odbor 27. oktobra 2014 v Kotorju (Črna gora) sestal že četrtič, kjer je obravnaval akcijski načrt za reformo samouprave 2014 ter vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v kmetijstvo in razvoj podeželja ter storitve splošnega gospodarskega pomena;

57.

z zadovoljstvom ugotavlja, da si vlada močno prizadeva za sprejetje novega zakona o lokalni samoupravi, kot je bilo poudarjeno na zadnjem srečanju skupnega posvetovalnega odbora s Črno goro 27. oktobra 2014 v Kotorju;

58.

izraža obžalovanje, da je zaradi zelo polariziranega političnega ozračja v državi opozicija zavrnila sodelovanje pri parlamentarnem delu, kar ovira doseganje napredka v prizadevanjih za izvedbo reform. Poziva vse politične stranke v vladi in opoziciji, da prek neprekinjenega dialoga in konstruktivnega sodelovanja na vseh ravneh ostanejo osredotočene na nacionalni načrt pristopa k EU;

59.

izraža zadovoljstvo, da so se pristopna pogajanja uradno začela 21. januarja 2014; pozdravlja pripravljenost in predanost Srbije na prvi medvladni konferenci EU in Srbije ter visoko raven pripravljenosti in predanosti, ki jo je srbska vlada izkazala pri pregledu usklajenosti s pravnim redom EU;

60.

meni, da mora srbska vlada v postopek za pristop od vsega začetka vključiti predstavnike na lokalni ravni in predstavnike avtonomne pokrajine Vojvodine;

61.

pozdravlja dejstvo, da je nova vlada še vedno v celoti zavezana nadaljevanju dialoga s Prištino, ki poteka ob pomoči EU, in spodbuja nadaljevanje reform na področju pravne države, sodstva ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu na vseh ravneh;

62.

pozdravlja novo ministrstvo za javno upravo in lokalno samoupravo, ki je prvi korak na poti do bolj učinkovite javne uprave na lokalni ravni;

63.

pozdravlja novo strategijo za reformo javne uprave, ki je bila sprejeta januarja 2014 ter vključuje organizacijsko politiko na osrednji in lokalni ravni, vključno z decentralizacijo. Poziva novo ministrstvo za javno upravo in lokalno samoupravo, naj vključi vse zainteresirane strani v opredeljevanje dejavnosti v okviru akcijskega načrta;

64.

pozdravlja ustanovitev posebne skupine za reformo javne uprave, ki bo delovala kot forum za politični dialog med Evropsko komisijo in Srbijo, in poziva, da se dejavnosti te skupine organizirajo na podnacionalni ravni;

65.

izraža obžalovanje, da sta zakonodaja, ki ureja status zaposlenih v lokalni upravi in njihove plače, ter strategija usposabljanja za lokalno upravo še vedno v pripravi;

66.

poudarja, da je treba korupciji v lokalni upravi nameniti dodatno pozornost ter da so grožnje in nasilje zoper novinarje na lokalni ravni še vedno zaskrbljujoči;

67.

poudarja, da bo v okviru instrumenta IPA II Srbija še naprej uživala ugodnosti predpristopne pomoči v obdobju 2014–2020 v višini skupnega okvirnega zneska 1,5 milijarde EUR. Izraža upanje, da bo ustrezen obseg predpristopne pomoči uporabljen na podnacionalni ravni;

68.

opozarja, da je bil maja kot odziv na sodbo ustavnega sodišča iz decembra objavljen spremenjen statut za Vojvodino, ki je rezultat skupnega procesa državnega parlamenta in regionalne skupščine. Vendar izraža obžalovanje, da se je avtonomnost avtonomne pokrajine Vojvodine v primerjavi s predhodnim stanjem zmanjšala;

69.

izraža obžalovanje, da vprašanje sodelovanja avtonomne pokrajine Vojvodine pri financiranju iz nacionalnega proračuna Srbije še ni bilo ustrezno obravnavano;

70.

pozdravlja dejstvo, da avtonomna pokrajina Vojvodina še naprej zagotavlja visoko stopnjo varstva manjšin in da so medetnične razmere na splošno dobre;

71.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zmogljivost upravljanja in vodenja na lokalni ravni še vedno šibka, da še vedno obstajajo velike razlike med občinami ter da sta nacionalni svet za decentralizacijo ter medresorska občinska finančna komisija še vedno nedejavna;

72.

pozdravlja ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora EU-Srbija leta 2015, ki bo spremljal pristopni proces ter sodeloval s srbskimi lokalnimi in regionalnimi predstavniki. Se veseli sodelovanja s srbskimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

73.

pozdravlja ustanovitev nacionalne konvencije o Evropski uniji kot platforme za sodelovanje s civilno družbo v procesu pristopnih pogajanj. Poziva k širšim posvetovanjem z boljšim časovnim razporedom;

74.

poziva albanske oblasti, naj uveljavijo neodvisnost upravnih volilnih organov veliko pred lokalnimi volitvami leta 2015;

75.

ugotavlja, da mora Albanija na podlagi napredka, doseženega na parlamentarnih volitvah leta 2013, precej pred lokalnimi volitvami, ki bodo leta 2015, izvesti priporočila misije OVSE/Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope za opazovanje volitev, zlasti z vidika krepitve neodvisnosti upravnih volilnih organov;

76.

pozdravlja imenovanje novega ministra, pristojnega za lokalne zadeve;

77.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so reforme na področju decentralizacije napredovale in da so se začele dejavnosti za pojasnitev funkcij lokalnih upravnih enot v okviru nove upravne strukture;

78.

poziva k večjim prizadevanjem za nadaljevanje upravne reforme in krepitev upravne zmogljivosti lokalnih upravnih enot na finančno vzdržen način. Opozarja, da je dodelitev statusa države kandidatke Albaniji priložnost za dodatne reforme na področjih javne uprave, neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter varstva človekovih pravic in pravic manjšin;

79.

ugotavlja, da so bili skupni odhodki lokalne uprave leta 2013 ocenjeni na 2,2 % BDP, medtem ko so prihodki ostali pri 0,8 % BDP, lokalni davki pa so bili še naprej glavni vir prihodkov za lokalno upravo;

80.

poudarja, da vzpostavljene lokalne upravne enote še niso v celoti začele izvajati novega zakona o javni službi;

81.

izraža obžalovanje, da močna politizacija še vedno ovira odnose med osrednjo in lokalnimi vladami, omejuje vlogo združenj lokalnih oblasti ter vpliva na sodelovanje med temi združenji;

82.

spodbuja lokalne oblasti k oblikovanju vključujočega dialoga s civilno družbo in lokalnimi skupnostmi;

83.

izraža obžalovanje, da je zakon o teritorialni in upravni reformi, sprejet julija, znatno zmanjšal število lokalnih upravnih enot s 373 na 61, odpravil skupnosti ter ohranil 12 obstoječih regij brez upoštevanja pomislekov manjšin. Poudarja, da je treba ohraniti lokalno identiteto in bližino državljanom;

84.

obžaluje, da sta upravljanje človeških virov in finančni nadzor v lokalnih upravah še naprej šibka;

85.

pozdravlja pisne zaveze, ki jih je sprejelo predsedstvo BiH in ki so jih podpisali politični voditelji ter potrdil parlament Bosne in Hercegovine, o ukrepih za vzpostavitev funkcionalnosti in učinkovitosti institucij, za začetek reform na vseh ravneh upravljanja ter za pospešitev procesa sprave in okrepitev upravne zmogljivosti. Poudarja, da zdaj lahko začne veljati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ter poziva nove voditelje, naj se z EU dogovorijo o načrtu za obsežen in vključujoč program reform za napredek države;

86.

poudarja, da velik in neučinkovit javni sektor, za katerega so značilna številna prekrivanja pristojnosti na ravni centralne države, entitet ter občin in kantonov (zlasti v federaciji), še naprej ogroža fiskalno vzdržnost;

87.

poudarja, da sedanje politične razmere v Bosni in Hercegovini negativno vplivajo na sposobnost države, da zagovarja enotno stališče o zadevah v zvezi z EU. Med različnimi ravnmi uprave je treba vzpostaviti mehanizme za usklajevanje o vprašanjih, povezanih z EU.

88.

poudarja, da je zakonodaja na ravni entitet v veliki meri v skladu z Evropsko listino o lokalni samoupravi, vendar je še vedno premalo jasnosti glede razdelitve pristojnosti med entitetami, kantoni in občinami, pri čemer imajo slednje nizko stopnjo finančne avtonomije;

89.

obžaluje, da Bosna in Hercegovina na splošno ni napredovala pri izboljšanju delovanja in učinkovitosti vseh ravni upravljanja in da ni dosegla enakopravnosti treh ustanovnih narodov, kar je temeljna ovira za delovanje institucij in države;

90.

z obžalovanjem ugotavlja, da se reforme na vseh ravneh upravljanja na splošno izvajajo počasi, ponekod pa so celo zastale, in da oblasti Bosne in Hercegovine niso dosegle napredka pri vzpostavljanju strukture, potrebne za posredno upravljanje sredstev EU;

91.

zavrača nadaljnjo uporabo retorike razdvajanja, ki jo je mogoče zaslediti pri nekaterih političnih predstavnikih na vseh ravneh upravljanja, ter izražanje dvomov o sposobnosti Bosne in Hercegovine, da deluje kot država;

92.

izraža obžalovanje, da volitve 12. oktobra 2014 niso potekale v skladu s sodbo Sejdić-Finci, kar znatno ovira nadaljnje usklajevanje med EU ter Bosno in Hercegovino;

93.

pozdravlja dejavno sodelovanje okrožja Brčko v predpristopnih pripravah, njegovo močno zavezanost in njegov znaten napredek v zvezi z izvedenimi reformami, katerih obseg je znatno večji kot v drugih upravnih enotah v državi;

94.

pozdravlja stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in Kosovom;

95.

z zadovoljstvom ugotavlja, da Srbija in Kosovo dejavno in konstruktivno sodelujeta v dialogu, ki poteka ob pomoči EU;

96.

poudarja, da so na Kosovu uspešno potekale županske in občinske volitve jeseni 2013 in predčasne parlamentarne volitve 8. junija 2014;

97.

poudarja, da se prizadevanja za povečanje zmogljivosti lokalne uprave nadaljujejo in da je ministrstvo za lokalno samoupravo izboljšalo svoje smernice za občine;

98.

opozarja, da še vedno obstaja politično vmešavanje v javno upravo na osrednji in lokalni ravni ter da so potrebna nadaljnja prizadevanja za polno izvajanje ustreznih določb o preprečevanju korupcije in spodbujanju integritete v javni upravi;

99.

meni, da morajo kosovske oblasti, zlasti na lokalni ravni, pokazati močnejšo zavezo za zaščito kulturne in verske dediščine;

100.

pozdravlja dejstvo, da so lokalne oblasti na severu Kosova prvič zaprisegle v skladu s kosovskim zakonom;

101.

poudarja, da se morajo nadaljevati prizadevanja lokalnih oblasti za povečanje preglednosti v odločanju, izvajanje decentralizacije ter zagotavljanje ustrezne podpore in virov za lokalne oblasti;

102.

pričakuje hitro pojasnilo o nedavnih obtožbah v zvezi s korupcijo zoper predstavnike EULEX, da se prepreči spodkopavanje zaupanja v institucije EU;

103.

izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja kakršnega koli bistvenega napredka v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki pomenita znatno oviro za demokratičen, družbeni in gospodarski razvoj Kosova;

104.

izraža zadovoljstvo, da je prišlo do določenega napredka, zlasti do volitev županov na celotnem ozemlju Kosova in do izvajanja vse večjega števila projektov na severu države, ki jih financira EU. Vendar poudarja, da je treba nadaljevati v smeri oblikovanja združenja srbskih občin, s čimer se bo odpravila potreba po vzporednih strukturah; sočasno opozarja, da bodo potrebna nadaljnja stalna prizadevanja za zbližanje etničnih albanskih in srbskih skupnosti;

105.

priporoča, da se Kosovo vključi v vse regionalne forume za sodelovanje na zahodnem Balkanu ter zlasti v tiste, ki se nanašajo na lokalno upravljanje; poleg tega priporoča, da se Kosovo in kosovske občine vključijo v evropske organe za lokalno upravljanje, kot je Svet evropskih občin in regij ali Kongres lokalnih in regionalnih oblasti. Podpira udeležbo Kosova v programih EU, ki bi Kosovu omogočili precejšnjo finančno podporo tudi za lokalno raven;

106.

pozdravlja imenovanje občinskih uradnikov za evropsko povezovanje v 35 občinah.