UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje bank ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Bolje povezan notranji trg za bančne storitve je bistven za spodbujanje gospodarskega okrevanja v Uniji. Vendar je trenutna finančna in gospodarska kriza pokazala, da je delovanje notranjega trga na tem področju ogroženo in da je tveganje finančne razdrobljenosti vse večje. Medbančni trgi so postali manj likvidni, čezmejnega bančnega poslovanja pa je vedno manj zaradi strahu pred širjenjem negativnih učinkov ter pomanjkanja zaupanja v druge nacionalne bančne sisteme in v sposobnost držav članic, da pomagajo bankam. To je na notranjem trgu, kjer bančne institucije uporabljajo evropski potni list in jih je večina prisotnih v več državah članicah, zelo zaskrbljujoče.

(2)

Razlike v nacionalnih pravilih glede reševanja med državami članicami in s tem povezanimi upravnimi praksami ter pomanjkanje poenotenega postopka odločanja na ravni Unije za reševanje čezmejnih bank prispevajo k temu pomanjkanju zaupanja in nestabilnosti trga, saj ne zagotavljajo gotovosti in predvidljivosti glede možnega izida propada banke. Odločitve glede reševanja, sprejete le na nacionalni ravni in v neharmoniziranih pravnih okvirih , lahko povzročijo izkrivljanje konkurence in nenazadnje škodijo notranjemu trgu.

(3)

Zlasti različne prakse držav članic pri obravnavi upnikov bank v postopku reševanja in pri reševanju bank v težavah z javnimi sredstvi vplivajo na dojemanje kreditnega tveganja, finančne trdnosti in kapitalske ustreznosti njihovih bank. To ogroža zaupanje javnosti v bančni sektor in ovira izvajanje pravice do ustanavljanja in prostega opravljanja storitev na notranjem trgu, ker bi bili stroški financiranja nižji, če ne bi bilo takšnih razlik v praksah držav članic.

(4)

Razlike v nacionalnih pravilih glede reševanja med državami članicami in ustreznimi upravnimi praksami lahko povzročijo, da imajo banke in stranke višje stroške posojil zgolj zaradi njihove lokacije, ne glede na njihovo dejansko kreditno sposobnost. Poleg tega se stranke bank v nekaterih državah članicah srečujejo s precej višjimi posojilnimi obrestnimi merami kot stranke bank v drugih, ne glede na njihovo lastno kreditno sposobnost.

(4a)	Nezmožnost nekaterih držav članic, da bi vzpostavile dobro delujoče institucije na področju reševanja bank, je v zadnjih letih poslabšala posledice bančne krize.

(4b)

Nacionalni organi lahko imajo spodbude za reševanje bank z javnimi sredstvi, preden začnejo postopek reševanja, zato je vzpostavitev evropskega mehanizma za reševanje (EMR) ključna za oblikovanje enotnih konkurenčnih pogojev ter bolj nevtralnega pristopa pri odločanju, ali bi morali določeno banko rešiti.

(5)

Dokler pravila, prakse in pristopi reševanja glede delitve bremena ostajajo nacionalni ter se finančna sredstva, potrebna za financiranje reševanja, zbirajo in porabljajo na nacionalni ravni, bo notranji trg ostal razdrobljen. Poleg tega imajo nacionalni nadzorniki močne spodbude za zmanjšanje potencialnega učinka krize na njihova nacionalna gospodarstva, tako da sprejemajo enostranske ukrepe za zaščito bančnih poslov z njihovim ločevanjem (ringfencing), na primer z omejevanjem transferjev in posojil znotraj skupine ali določanjem višjih zahtev po likvidnosti in kapitalu za podrejene družbe potencialno propadajočih nadrejenih družb, ki se nahajajo znotraj njihove jurisdikcije. Nacionalna vprašanja in sporna vprašanja med matičnimi državami in državami gostiteljicami bistveno zmanjšujejo učinkovitost čezmejnih postopkov reševanja. To omejuje čezmejne dejavnosti bank in tako ustvarja ovire za izvajanje temeljnih svoboščin ter izkrivlja konkurenco na notranjem trgu.

(6)

Direktiva [DSRB] Evropskega parlamenta in Sveta (4) pomeni odločilen korak k harmonizaciji nacionalnih pravil za reševanje bank ter zagotavlja sodelovanje med organi za reševanje pri obravnavanju propadov čezmejnih bank. Vendar uskladitev, ki jo določa Direktiva [DSRB], ni dokončna , postopek odločanja pa ni centraliziran. Direktiva [DSRB] v osnovi določa skupne instrumente in pooblastila za reševanje, ki so na voljo nacionalnim organom vsake države članice, vendar prepušča nacionalnim organom določeno stopnjo presoje glede uporabe instrumentov in nacionalnih shem za financiranje pri podpori postopkov reševanja. Kljub dodelitvi regulativnih in posredniških nalog Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu bančnemu organu) (EBA), ki je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta  (5), Direktiva [DSRB] državam članicam ne preprečuje v celoti , da bi sprejemale ločene in potencialno neskladne odločitve glede reševanja čezmejnih skupin, kar lahko vpliva na celotne stroške reševanja. Poleg tega – ker določa nacionalne sheme za financiranje – ne zmanjšuje v zadostni meri odvisnosti bank od pomoči iz nacionalnih proračunov in ne preprečuje v celoti različnih pristopov držav članic k uporabi shem za financiranje.

(7)

Zagotavljanje učinkovitih enotnih odločitev za reševanje bank v težavah znotraj Unije, vključno z uporabo sredstev, ki se zberejo na ravni Unije, je bistveno za dokončno vzpostavitev notranjega trga za finančne storitve. Znotraj notranjega trga lahko propad bank v eni državi članici vpliva na stabilnost finančnih trgov celotne Unije. Zagotavljanje učinkovitih in enotnih pravil reševanja in enakih pogojev financiranja reševanja po vseh državah članicah je v interesu ne le držav članic, v katerih banke delujejo, ampak tudi vseh držav članic na splošno kot sredstvo za ohranitev konkurence in izboljšanje delovanja notranjega trga. Bančni sistemi na notranjem trgu so med seboj zelo povezani, bančne skupine so mednarodne in bančne aktive vsebujejo velik delež tujih sredstev. Brez enotnega mehanizma za reševanje bi imele bančne krize v državah članicah, ki sodelujejo v enotnem nadzornem mehanizmu (ENM), močnejši negativen sistemski učinek tudi v nesodelujočih državah članicah. Vzpostavitev enotnega mehanizma za reševanje bo povečala stabilnost bank sodelujočih držav članic ter preprečila prelivanje kriz v nesodelujoče države članice ter tako olajšala delovanje celotnega notranjega trga. Mehanizmi za sodelovanje v zvezi z institucijami, vzpostavljeni v sodelujočih in nesodelujočih državah članicah, bi morali biti jasni, pomembno pa je tudi preprečiti diskriminacijo nesodelujočih držav članic.

(7a)

Za povrnitev zaupanja v bančni sektor in njegove verodostojnosti bi morala Evropska centralna banka (ECB) opraviti celovito oceno bilance stanja vseh bank, ki so pod neposrednim nadzorom. Za banke v sodelujočih državah članicah, ki niso pod neposrednim nadzorom ECB, bi morali pristojni organi v sodelovanju z ECB opraviti enakovredno oceno bilance stanja, ki bi bila sorazmerna glede na velikost in poslovni model banke. Tudi to bi prispevalo k povrnitvi verodostojnosti in zagotovitvi, da bodo pregledane vse banke.

(7b)

Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na celotnem notranjem trgu, bi morali vsak okvir za sanacijo in reševanje bank v Uniji urejati Direktiva [DSRB] in delegirani akti, sprejeti na njeni podlagi. Pri izvajanju nalog iz te uredbe bi morala Komisija in odbor delovati v skladu z zahtevami te direktive in omenjenih delegiranih aktov. Direktiva bi morala urejati načrtovanje sanacije in reševanja, zgodnje posredovanje, pogoje in načela reševanja ter uporabo instrumentov za reševanje v okviru enotnega mehanizma za reševanje. Glavni cilj te uredbe je zajeti tiste vidike, ki so potrebni, da se bo v okviru enotnega mehanizma za reševanje izvajala navedena direktiva in da bodo za to na voljo ustrezna dodatna finančna sredstva. Komisijo in odbor bi morala spoštovati tudi vso drugo ustrezno zakonodajo Unije, vključno z zavezujočimi regulativnimi in izvedbenimi tehničnimi standardi, ki jih pripravi EBA, sprejme pa Komisija v skladu s členi 10 do 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Odbor bi moral spoštovati smernice in priporočila, ki jih je sprejel organ EBA v zvezi z direktivo [DSRB] v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter po potrebi sklepe organa EBA iz zavezujočega posredovanja na podlagi člena 19(3) omenjene uredbe.

(8)	Po vzpostavitvi ENM z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013  (6) se, kadar so banke v sodelujočih državah članicah pod centralnim nadzorom ECB, se pojavi neskladje med nadzorom Unije nad takšnimi bankami in nacionalno obravnavo teh bank v postopkih reševanja v skladu s pravili iz Direktive [DSRB].

(8a)

Uredba (EU) št. 1024/2013 omogoča državam članicam, ki niso v euroobmočju in so se odločile za sodelovanje (opt-in), da tesno sodelovanje z ENM prekinejo. Tako se lahko zgodi, da se država članica odloči, da bo izstopila iz ENM, vendar ima na svojem ozemlju institucijo, ki koristi sredstva reševanja iz sklada enotnega mehanizma za reševanje. To uredbo se lahko spremeni tako, da bo vsebovala določbe za obravnavanje takih primerov.

(9)

Medtem ko banke v državah članicah, ki ostajajo zunaj ENM, na nacionalni ravni uživajo koristi, ki izhajajo iz usklajenega nadzora, reševanja in finančnih varovalnih mehanizmov, se za banke v državah članicah, ki sodelujejo v ENM, uporabljajo nadzorne sheme Unije ter nacionalne sheme za reševanje in finančni varovalni mehanizmi. Ta neusklajenost vodi do slabšega konkurenčnega položaja za banke v državah članicah, ki sodelujejo v ENM, v primerjavi z bankami v drugih državah članicah. Ker se nadzor in reševanje znotraj ENM nahajata na dveh različnih ravneh, posredovanje in reševanje bank v državah članicah, ki sodelujejo v ENM, ne bi bilo tako hitro, dosledno in učinkovito, kot v bankah v državah članicah, ki ne sodelujejo v ENM. To negativno vpliva na stroške financiranja za te banke in jih postavlja v slabši konkurenčni položaj, kar ima negativne posledice za države članice, v katerih delujejo te banke, in za celotno delovanje notranjega trga. Zato je centraliziran mehanizem za reševanje bistvenega pomena za vse banke, ki delujejo v državah članicah, ki sodelujejo v ENM, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji.

(10)

Delitev odgovornosti za reševanje med nacionalnimi ravnmi in ravnjo Unije bi morala biti usklajena z delitvijo nadzornih odgovornosti med temi ravnmi. Dokler nadzor v državi članici ostaja na nacionalni ravni, bi morala ta država članica ostati odgovorna za finančne posledice propada banke. Enotni mehanizem za reševanje bi zato moral zajemati zgolj banke in finančne institucije s sedežem v državah članicah, ki sodelujejo v ENM in so pod nadzorom ECB v okviru ENM. Banke s sedežem v državah članicah, ki ne sodelujejo v ENM, ne bi smele biti predmet enotnega mehanizma za reševanje. Če takšna država članica postane predmet enotnega mehanizma za reševanje, bi to zanjo ustvarilo napačne spodbude. Zlasti bi lahko nadzorniki v teh državah članicah postali bolj popustljivi do bank v njihovi jurisdikciji, saj ne bi bili odgovorni za celotno finančno tveganje njihovega propada. Zato bi se moral za zagotovitev vzporednega izvajanja z ENM enotni mehanizem za reševanje uporabljati za države članice, ki sodelujejo v ENM. Ko se država članica pridruži ENM, bi morala avtomatsko postati predmet enotnega mehanizma za reševanje. V končni fazi naj bi se enotni mehanizem za reševanje razširil na celotni notranji trg.

(11)

Enotni sklad za reševanje bank (v nadaljnjem besedilu: sklad) je bistven element, brez katerega enotni mehanizem za reševanje ne bi mogel delovati ustrezno. Različni sistemi nacionalnega financiranja bi ovirali uporabo enotnih pravil za reševanje bank na notranjem trgu. Če bi financiranje reševanja ostalo na nacionalni ravni, bi se povezanost med državami in bančnim sektorjem ohranila, vlagatelji pa bi še naprej določali pogoje izposojanja na podlagi sedeža bank namesto na podlagi njihove kreditne sposobnosti. Ohranila bi se tudi sedanja izrazita razdrobljenost finančnih trgov. Sklad bi moral pomagati zagotoviti enotne upravne prakse na področju financiranja reševanja ter preprečiti oblikovanje ovir za izvajanje temeljnih svoboščin ali izkrivljanje konkurence na enotnem trgu zaradi različnih nacionalnih praks. Sklad bi morale neposredno financirati banke in bi moral biti zbran na ravni Unije, da bi se lahko sredstva za reševanje objektivno razporejala med države članice, s čimer bi se povečala finančna stabilnost in omejila povezanost med ugotovljenim fiskalnim položajem posameznih držav članic ter stroški financiranja bank in podjetij, ki delujejo v teh državah članicah. Da bi to povezanost še bolj zmanjšali, bi morali prepovedati odločitve enotnega mehanizma za reševanje, ki bi neposredno posegale v fiskalne obveznosti držav članic.

(12)	Zato je treba sprejeti ukrepe za oblikovanje enotnega mehanizma za reševanje za vse države članice, ki sodelujejo v enotnem nadzornem mehanizmu, da se olajša ustrezno in stabilno delovanje notranjega trga.

(13)

Centralizirana uporaba pravil za reševanje bank, določenih v Direktivi [DSRB], s strani enotnega organa Unije za reševanje v sodelujočih državah članicah se lahko zagotovi le, če se pravila o vzpostavitvi in delovanju enotnega mehanizma za reševanje v državah članicah uporabljajo neposredno, da se preprečijo različne razlage med državami članicami. Da bi zagotovili harmonizirano uporabo instrumentov za reševanje, bi moral odbor skupaj s Komisijo sprejeti priročnik za reševanje, v katerem bi določil jasna in podrobna navodila za uporabo instrumentov za reševanje, ki so določeni v Direktivi [DSRB]. To bi moralo koristiti notranjemu trgu kot celoti, saj bo prispevalo k zagotavljanju poštene konkurence in preprečevanju ovir za prosto izvajanje temeljnih svoboščin ne le v sodelujočih državah članicah, ampak na celotnem notranjem trgu.

(14)

Podobno kot področje uporabe Uredbe (EU) št. 1024/2013 bi moral enotni mehanizem za reševanje zajeti vse kreditne institucije, ki delujejo v sodelujočih državah članicah. Vendar bi moralo biti znotraj okvira enotnega mehanizma za reševanje mogoče neposredno rešiti katero koli kreditno institucijo sodelujoče države članice, da se preprečijo neskladnosti znotraj notranjega trga pri obravnavi propadajočih institucij in upnikov v postopku reševanja. Če so nadrejeno podjetje, investicijska podjetja in finančne institucije vključeni v konsolidiran nadzor ECB, bi morali biti vključeni v področje uporabe enotnega mehanizma za reševanje. Čeprav ECB ni edini nadzornik teh institucij, bo edini nadzornik, ki bo imel splošen vpogled v tveganje, ki mu je izpostavljena celotna skupina, in tako posredno tudi posamezni člani skupine. Izključitev subjektov, ki so del konsolidiranega nadzora ECB, iz področja uporabe enotnega mehanizma za reševanje bi onemogočila načrtovanje reševanja bančnih skupin ter sprejetje strategije za reševanje skupine, zaradi česar bi bile odločitve glede reševanja precej manj učinkovite.

(15)

Znotraj enotnega mehanizma za reševanje bi bilo treba odločitve sprejemati na najbolj ustrezni ravni. Odbor, zlasti v okviru izvršne seje, bi moral imeti pooblastila za pripravo in sprejemanje vseh odločitev o postopku reševanja v čim večjem obsegu, pri tem pa spoštovati vlogo Komisije, kot je določena v PDEU, zlasti v njenih členih 114 in 107.

(15a)

Komisija bi morala izvajati naloge iz te uredbe ločeno od svojih drugih nalog in delovati strogo v skladu s cilji in načeli iz te uredbe in Direktive [DSRB]. Ločitev nalog bi bilo treba zagotoviti z organizacijsko ločitvijo.

(16)

ECB je kot nadzornik znotraj ENM v najboljšem položaju, da oceni, ali kreditna institucija propada ali bo verjetno propadla ter ali ni nobene razumne možnosti, da bi v razumnem času kakršen koli alternativen ukrep zasebnega sektorja ali nadzorni ukrep preprečil njen propad. Odbor bi moral na svoji izvršni seji po obvestilu ECB in oceni pogojev za reševanje Komisiji predložiti osnutek odločitve za začetek postopka reševanja institucije . Ta osnutek bi moral vsebovati priporočilo o jasnem in natančnem okviru instrumentov za reševanje in po potrebi o okviru uporabe sklada . Znotraj tega okvira bi se moral odbor na izvršni seji odločiti o programu reševanja ter nacionalnim organom za reševanje odrediti, katere instrumente in pooblastila za reševanje naj uporabijo na nacionalni ravni. Brez poseganja v učinkovitost postopkov odločanja odbora bi si morali člani odbora pri sprejemanju odločitev prizadevati za soglasje.

(17)

Odbor bi moral biti pooblaščen za sprejemanje odločitev, zlasti v povezavi z načrtovanjem reševanja, oceno o rešljivosti, odpravo ovir za rešljivost ter pripravo ukrepov za reševanje. Nacionalni organi za reševanje bi morali pomagati odboru pri načrtovanju reševanja in pri pripravi odločitev o reševanju. Ker se pri izvajanju pooblastil za reševanje uporablja nacionalno pravo, bi morali biti nacionalni organi za reševanje odgovorni za izvajanje odločitev o reševanju.

(18)

Za dobro delovanje notranjega trga je bistveno, da ista pravila veljajo za vse ukrepe za reševanje, ne glede na to, ali so jih sprejeli nacionalni organi za reševanje v okviru Direktive [DSRB] ali so bili sprejeti v okviru enotnega mehanizma za reševanje. Komisija bo te ukrepe ocenila na podlagi člena 107 PDEU. Kadar uporaba shem za financiranje reševanja ne vključuje državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU, bi morala Komisija za zagotovitev enakopravnih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu oceniti te ukrepe po analogiji s členom 107 PDEU. Če obvestilo v skladu s členom 108 PDEU ni potrebno, ker uporaba sredstev, kot jo predlaga odbor na svoji izvršni seji , ne vključuje državne pomoči v smislu člena 107 PDEU, bi morala Komisija pri oceni predlagane uporabe sredstev iz sklada za zagotovitev celovitosti notranjega trga med sodelujočimi in nesodelujočimi državami članicami po analogiji uporabiti ustrezna pravila o državni pomoči iz člena 107 PDEU. Odbor ne bi smel sprejeti odločitve o programu reševanja, dokler Komisija po analogiji s pravili o državni pomoči ne zagotovi, da se pri uporabi sredstev iz sklada upoštevajo ista pravila kot za posredovanja z uporabo nacionalnih shem za financiranje.

(19)

Za zagotovitev hitrega in učinkovitega postopka odločanja pri reševanju, bi moral biti odbor posebna agencija Unije s specifično strukturo, ki ustreza njegovim specifičnim nalogam in ki odstopa od modela vseh drugih agencij Unije. Njegova sestava bi morala zagotoviti, da se ustrezno upoštevajo vsi zadevni interesi, ki so pomembni v postopkih reševanja. Odbor bi moral delovati na izvršnih in plenarnih sejah. Na izvršnih sejah bi ga morali sestavljati izvršni direktor, namestnik izvršnega direktorja ter člani, ki jih imenujeta Komisija in ECB in ki bi morali delovati neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote . Ob upoštevanju nalog odbora bi morala biti izvršni direktor in namestnik izvršnega direktorja imenovana na podlagi sposobnosti, veščin, znanja na področju bančništva in financ ter izkušenj, ki so pomembne za finančni nadzor in regulacijo . Izvršni direktor in namestnik izvršnega direktorja bi morala biti izbrana z odprtim izbirnim postopkom, o katerem bi morala biti Evropski parlament in Svet ustrezno obveščena. Pri izbirnem postopku bi bilo treba upoštevati načelo uravnotežene zastopanosti spolov. Komisija bi morala pristojnemu odboru Evropskega parlamenta predložiti ožji seznam kandidatov za mesto izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu v odobritev predložiti predlog za imenovanje izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja. Ko bi Evropski parlament ta predlog odobril, bi moral Svet sprejeti izvedbeni sklep o imenovanju izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja. Med posvetovanjem o reševanju banke ali skupine, ki deluje znotraj ene sodelujoče države članice, bi bilo tudi treba sklicati izvršno sejo odbora ter v postopek odločanja vključiti člana, ki ga imenuje zadevna država članica ter zastopa njen nacionalni organ za reševanje. Na posvetovanja o čezmejni skupini, bi bilo treba povabiti tudi člane, ki jih imenujejo domače in vse zadevne gostujoče države članice in zastopajo zadevne nacionalne organe za reševanje, ki bi sodelovali v postopku odločanja izvršne seje odbora. Vendar bi morali imeti domači organi in gostujoči organi uravnotežen vpliv na odločanje, zato bi morali gostujoči organi imeti skupaj en glas. V postopku odločanja bi bilo treba upoštevati relativno velikosti in pomen podrejenega podjetja, podružnice ali subjekta, ki je vključen v konsolidiran nadzor, v gospodarstvu posameznih držav članic in v skupini kot celoti.

(19a)

Ker bodo udeleženci v postopku odločanja odbora na izvršnih sejah različni glede na države članice, v katerih zadevna institucija ali skupina deluje, bi morali stalni udeleženci – izvršni direktor, namestnik izvršnega direktorja in člani, ki jih imenuje Komisija in ECB – zagotoviti, da bodo odločitve vseh različnih sestav izvršnih sej odbora skladne, ustrezne in sorazmerne.

(19b)

Organ EBA bi se moral sej odbora udeležiti kot opazovalec. Če je ustrezno, se lahko na seje odbora povabi tudi druge opazovalce, kot je predstavnik Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM). Za opazovalce bi morale veljati iste zahteve glede varovanja poslovnih skrivnosti kot za člane odbora, zaposlene odbora in zaposlene, ki se izmenjajo s sodelujočimi državami članicami ali napotijo iz teh držav in ki izvajajo naloge reševanja.

(19c)

Odbor bi moral imeti možnost, da ustanovi notranje ekipe za reševanje, ki bi jih sestavljali njegovi zaposleni in zaposleni pri nacionalnih organih sodelujočih držav članic za reševanje, te ekipe pa bi morali voditi koordinatorji, imenovani izmed višjega osebja odbora, ki bi lahko bili kot opazovalci povabljeni na izvršne seje odbora, vendar ne bi imeli glasovalne pravice.

(19d)

Načelo lojalnega sodelovanja med institucijami Unije je zapisano v Pogodbah, zlasti v členu 13(2) Pogodbe o Evropski uniji.

(20)

Ob upoštevanju nalog odbora in Komisije v okviru te uredbe ter ciljev reševanja, ki vključujejo zaščito javnih sredstev, bi moralo biti delovanje enotnega mehanizma za reševanje financirano iz prispevkov, ki jih vplačajo institucije v sodelujočih državah članicah. Kritje teh stroškov v nobenem primeru ne bi smelo biti proračunska obveznost držav članic ali Unije.

(21)

Komisija in odbor bi morala po potrebi nadomestiti nacionalne organe za reševanje, imenovane v skladu z Direktivo [DSRB], v povezavi z vsemi vidiki postopka odločanja glede reševanja. Nacionalni organi za reševanje, imenovani v skladu z Direktivo [DSRB], bi morali še naprej opravljati dejavnosti v zvezi z izvajanjem programov reševanja, ki jih sprejme odbor. Za zagotovitev preglednosti in demokratičnega nadzora ter za zaščito pravic institucij Unije bi moral biti odbor odgovoren pred Evropskim parlamentom in Svetom za vse odločitve, ki jih sprejme na podlagi tega predloga. Iz istih razlogov preglednosti in demokratičnega nadzora bi morali imeti nacionalni parlamenti določene pravice pridobiti informacije o dejavnostih odbora ter sodelovati v dialogu z njim.

(21a)

Vsi zadevni organi bi morali pri uporabi uredbe upoštevati načelo sorazmernosti. Načelo sorazmernosti vključuje zlasti oceno učinka, ki bi ga lahko imel propad institucije zaradi narave njenega poslovanja, delniške strukture, pravne oblike, profila tveganja, velikosti in pravnega statusa, npr. v zvezi s tem, ali koristi opustitev na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 575/2013, povezanosti z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na splošno, obsega in kompleksnosti njenih dejavnosti in njenega članstva v institucionalni shemi za zaščito vlog v skladu s členom 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali drugega sistema vzajemne solidarnosti iz njenega člena 113(6) in zaradi morebitnega opravljanja investicijskih storitev ali dejavnosti iz člena 4(1)(2) Direktive 2004/39/ES .

(21b)

Na zahtevo nacionalnih parlamentov sodelujočih držav članic bi pristojni odbori teh parlamentov morali imeti možnost, da bi ob navzočnosti pristojnega nacionalnega organa zaslišali predstavnika odbora.

(22)	Kadar Direktiva [DSRB] nacionalnim organom za reševanje dopušča možnost uporabe poenostavljenih obveznosti ali oprostitev obveznosti glede zahteve po pripravi načrtov reševanja, bi bilo treba določiti postopek, po katerem lahko odbor odobri uporabo takšnih poenostavljenih obveznosti.

(23)

Za zagotovitev enotnega pristopa za institucije in skupine bi moral biti odbor pooblaščen za pripravo načrtov za reševanje za takšne institucije in skupine , in sicer v sodelovanju z nacionalnimi organi za reševanje, od katerih bi lahko odbor zahteval izvajanje nalog, povezanih s pripravo načrtov za reševanje . Odbor bi moral oceniti rešljivost institucij in skupin ter sprejeti ukrepe, ki so namenjeni odpravi ovir za rešljivost, če te obstajajo. Odbor bi moral zahtevati, da nacionalni organi za reševanje uporabljajo take ustrezne ukrepe, oblikovane za odpravo ovir za rešljivost, da se zagotovi skladnost in rešljivost zadevnih institucij. Zaradi zaupne narave informacij o posameznih institucijah, ki jih vsebujejo načrti reševanja, bi moral odbor pripravo, oceno in odobritev načrtov reševanja ter uporabo ustreznih ukrepov obravnavati na izvršnih sejah.

(24)

Načrtovanje reševanja je bistven del učinkovitega reševanja. Odbor bi zato moral imeti pooblastila, da zahteva spremembe strukture in organizacije institucij ali skupin, da odpravi praktične ovire za uporabo instrumentov za reševanje ter zagotovi rešljivost zadevnih subjektov. Zaradi potencialno sistemskega pomena vseh institucij je za ohranjanje finančne stabilnosti pomembno, da lahko organi rešijo vsako institucijo. Za spoštovanje svobode gospodarske pobude, ki je določena v členu 16 Listine o temeljnih pravicah, bi bilo treba diskrecijo odbora omejiti na to, kar je potrebno za poenostavitev strukture in delovanja institucije, zgolj za izboljšanje njene rešljivosti. Poleg tega bi moral biti vsak ukrep, določen za ta namen, v skladu s pravom Unije. Ukrepi ne bi smeli biti neposredno niti posredno diskriminatorni na podlagi nacionalnosti, prav tako bi morali biti utemeljeni z javnim interesom za finančno stabilnost kot prednostnim razlogom. Za določitev, ali je bil ukrep sprejet v splošnem interesu javnosti, bi moral biti odbor, ki deluje v interesu splošne javnosti, sposoben doseči cilje reševanja, ne da bi se srečeval z ovirami pri uporabi instrumentov za reševanje ali pri izvajanju pooblastil, ki so mu bila podeljena. Poleg tega ukrep ne bi smel preseči minimalnega obsega, potrebnega za dosego ciljev.

(24a)

V načrtih reševanja bi bilo treba upoštevati učinek za zaposlene in v skladu z Direktivo [DSRB] v te načrte vključiti postopke za obveščanje zaposlenih ali njihovih predstavnikov in posvetovanje z njimi v celotnem postopku reševanja. Po potrebi bi bilo treba v zvezi s tem upoštevati kolektivne pogodbe ali druge sporazume, ki jih zagotovijo socialni partnerji. Informacije o načrtih reševanja, vključno z morebitnimi posodobitvami, bi bilo treba posredovati zaposlenim ali njihovim predstavnikom, kot je določeno v Direktivi [DSRB] .

(25)

Enotni mehanizem za reševanje bi moral temeljiti na okvirih Direktive [DSRB] in ENM. Zato bi moral biti odbor pooblaščen, da zgodaj posreduje, kadar se finančni položaj ali kapitalska ustreznost institucije poslabša. Informacije, ki jih odbor prejme od ▌ECB na tej stopnji, so bistvene za odločitev o ukrepih, ki jih lahko izvede za pripravo na reševanje zadevne institucije.

(26)	Za zagotovitev hitrih ukrepov reševanja, ko so ti potrebni, bi moral odbor v sodelovanju s pristojnimi organi ali ECB tesno spremljati položaj zadevnih institucij in njihovo upoštevanje ukrepov zgodnjega posredovanja, ki so bili zanje sprejeti.

(27)

Za zmanjšanje motenj na finančnih trgih in v gospodarstvu bi bilo treba postopek reševanja začeti hitro. Imetnikom vlog bi bilo treba zagotoviti dostop vsaj do kritih vlog čim prej, v vsakem primeru pa preden jim je omogočen dostop do kritih vlog v okviru običajnega postopka zaradi insolventnosti, v skladu z direktivo o sistemih zajamčenih vlog. Komisija bi morala med celotnim postopkom reševanja imeti dostop do vseh informacij, ki se zdijo potrebne za sprejetje informirane odločitve v postopku reševanja. Ko se Komisija odloči sprejeti osnutek odločitve , da za institucijo začne postopek reševanja, ki ga je pripravil odbor, bi moral odbor takoj sprejeti program reševanja, v katerem določi podrobnosti o instrumentih in pooblastilih za reševanje, ki se bodo uporabili, ter o uporabi shem za financiranje.

(28)

Likvidacija propadajoče institucije po običajnem postopku zaradi insolventnosti lahko ogrozi finančno stabilnost, povzroči motnje pri zagotavljanju ključnih storitev in vpliva na zaščito imetnikov vlog. V takem primeru je uporaba instrumentov za reševanje v javnem interesu. Zato bi morali biti cilji reševanja zagotovitev neprekinjenega opravljanja ključnih finančnih storitev, ohranitev stabilnosti finančnega sistema, zmanjšanje moralnega tveganja s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti propadajočih institucij od javne finančne podpore in zaščita imetnikov vlog.

(29)

Vendar bi bilo treba vedno obravnavati možnost prenehanja insolventne institucije po običajnih postopkih zaradi insolventnosti, preden se sprejme odločitev o ohranitvi institucije kot delujočega podjetja. Insolventno institucijo bi bilo treba ohraniti kot delujoče podjetje zaradi finančne stabilnosti in, kolikor je mogoče, z uporabo zasebnih sredstev. To je mogoče doseči s prodajo ali združitvijo s kupcem iz zasebnega sektorja, z odpisom obveznosti institucije ali s preoblikovanjem njenega dolga v kapital, da se izvede dokapitalizacija.

(30)

Komisija in odbor bi morala pri izvajanju pooblastil za reševanje zagotoviti, da delničarji in upniki krijejo ustrezen del izgub, da se poslovodje zamenjajo ali da se jim pridružijo dodatni poslovodje , da so stroški reševanja institucije čim manjši in da se vsi upniki insolventne institucije istega razreda obravnavajo podobno , v skladu s to uredbo in Direktivo [DSRB] .

(31)

Omejitve pravic delničarjev in upnikov bi morale biti v skladu s členom 52 Listine o temeljnih pravicah. Instrumente za reševanje bi bilo zato treba uporabiti samo za tiste institucije, ki propadajo ali bodo verjetno propadle, in samo kadar je potrebno uresničevati cilj finančne stabilnosti v javnem interesu. Instrumente za reševanje bi bilo treba uporabiti zlasti, kadar prenehanje institucije ni mogoče z običajnimi postopki zaradi insolventnosti, ne da bi se pri tem destabiliziral finančni sistem, ukrepi pa so potrebni, da se zagotovi hiter prenos in nadaljevanje sistemsko pomembnih funkcij, ter kadar ni realne možnosti za alternativno zasebno reševanje, vključno z dokapitalizacijo s strani obstoječih delničarjev ali tretjih strani, s katero bi se lahko v celoti obnovilo uspešno poslovanje institucije.

(32)

Poseganje v lastninske pravice ne bi smelo biti nesorazmerno. Posledično prizadeti delničarji in upniki ne bi smeli imeti večjih izgub od izgub, ki bi jih imeli, če bi institucija prenehala poslovati v času sprejetja odločitve o reševanju. V primeru delnega prenosa sredstev institucije v postopku reševanja na zasebnega kupca ali premostitveno institucijo, bi moral preostali del institucije v postopku reševanja prenehati poslovati po običajnih postopkih zaradi insolventnosti. Za zaščito obstoječih delničarjev in upnikov institucije med postopkom prenehanja bi morali le-ti imeti pravico do poplačila svojih terjatev v višini, ki ni nižja od tega, kar bi po oceni prejeli, če bi celotna institucija prenehala poslovati po običajnih postopkih zaradi insolventnosti.

(33)

Za zaščito pravic delničarjev in zagotovitev, da upniki ne prejmejo manj, kot bi prejeli pri običajnih postopkih zaradi insolventnosti, bi bilo treba določiti jasne obveznosti glede vrednotenja sredstev in obveznosti institucije, poleg tega bi moralo biti na voljo dovolj časa, da se ustrezno oceni obravnava, ki bi je bili deležni, če bi institucija prenehala poslovati po običajnih postopkih zaradi insolventnosti. Takšno vrednotenje bi moralo biti mogoče začeti že v zgodnji fazi posredovanja. Preden se sprejme kakršen koli ukrep za reševanje, bi bilo treba oceniti vrednost sredstev in obveznosti institucije ter preučiti obravnavo, ki bi je bili deležni delničarji in upniki v običajnih postopkih zaradi insolventnosti.

(34)

Ob propadu institucije je pomembno pripoznanje izgub. Glavna načela pri vrednotenju sredstev in obveznosti propadajočih institucij so določena v Direktivi [DSRB]. Kadar je nujno, bi bilo treba odboru omogočiti hitro okvirno vrednotenje sredstev ali obveznosti propadajoče institucije, ki bi moralo veljati, dokler se ne opravi neodvisno vrednotenje.

(35)

Za zagotovitev, da je postopek reševanja objektiven in zanesljiv, je treba določiti vrstni red, po katerem bi se odpisale ali pretvorile nezavarovane terjatve upnikov do institucije v postopku reševanja. Za omejitev tveganja, da upniki utrpijo večje izgube, kot bi jih, če bi institucija prenehala po običajnih postopkih zaradi insolventnosti, bi bilo treba vrstni red, ki se ga določi, uporabiti v običajnih postopkih zaradi insolventnosti ter v postopkih odpisa dolga ali pretvorbe pri postopku reševanja. To bi olajšalo določitev cene dolga.

(35a)

Harmonizacije zakonodaje o insolventnosti po vsej Uniji, ki bi pomenila velik korak pri oblikovanju pravega notranjega trga, še nismo dosegli. Vendar pa zaradi harmonizacije, uvedene z Direktivo [DSRB], velja enaka hierarhija terjatev upnikov v primeru insolventnosti, ki vključuje dajanje prednosti imetnikom vlog, tako za subjekte s sedežem v državah članicah, ki sodelujejo v enotnem nadzornem mehanizmu, kot za tiste s sedežem v drugih državah članicah. Ta harmonizacija odpravlja pomemben vir regulativne arbitraže. Treba pa bi bilo narediti korak naprej v smeri ureditve Unije za insolventnost.

(36)

Komisija bi morala na podlagi osnutka sklepa, ki ga pripravi odbor, zagotoviti okvir ukrepa za reševanje, ki naj bi se sprejel po načrtih za reševanje zadevnih subjektov in odvisno od okoliščin primera, poleg tega bi moral biti sposoben določiti vse potrebne instrumente za reševanje, ki naj bi se uporabili. Znotraj jasnega in natančnega okvira bi se moral odbor odločiti o podrobnem programu reševanja. Zadevni instrumenti za reševanje bi morali vključevati instrument prodaje poslovanja, instrument premostitvene institucije, instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi in instrument ločevanja sredstev, kot je določeno v Direktivi [DSRB]. Okvir bi moral omogočati oceno, ali so izpolnjeni pogoji za odpis dolga in pretvorbo kapitalskih instrumentov.

(37)	Instrument prodaje poslovanja bi moral v skladu z Direktivo [DSRB] omogočati prodajo institucije ali delov njenega poslovanja enemu ali več kupcem brez soglasja delničarjev.

(38)	Instrument ločevanja sredstev bi moral v skladu z Direktivo [DSRB] organom omogočati prenos premalo donosnih ali oslabljenih sredstev na ločen nosilec. Ta instrument bi se lahko uporabil le v povezavi z drugimi instrumenti, da se prepreči neupravičena konkurenčna prednost propadajoče institucije.

(39)

Z učinkovito ureditvijo reševanja bi bilo treba čim bolj zmanjšati stroške reševanja propadajoče institucije, ki jih krijejo davkoplačevalci. Prav tako bi morala zagotoviti, da je celo večje, sistemsko pomembne institucije mogoče rešiti, ne da bi bila pri tem ogrožena finančna stabilnost. To se lahko doseže z instrumentom za reševanje z zasebnimi sredstvi, ki zagotavlja, da delničarji in upniki subjekta prevzamejo ustrezen del izgub in zadevnih stroškov. V ta namen bi morala biti zakonska pooblastila za odpis dolga vključena v okvir za reševanje kot dodatna možnost v povezavi z drugimi instrumenti za reševanje, kot priporoča odbor za finančno stabilnost.

(40)

V skladu z Direktivo [DSRB] je za zagotovitev potrebne prilagodljivosti pri razdelitvi izgub med upnike v različnih okoliščinah ▌primerno, da se instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi uporabi, kadar je cilj propadajočo institucijo rešiti kot delujoče podjetje, če obstaja realna možnost, da začne institucija ponovno uspešno poslovati, ter kadar se sistemsko pomembne storitve prenesejo na premostitveno institucijo in preostali del institucije preneha poslovati in se postopno zapre.

(41)

Kadar se instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi uporabi za obnovitev kapitala propadajoče institucije, da se omogoči nadaljevanje njenega poslovanja, bi bilo treba v skladu z Direktivo [DSRB] poleg uporabe tega instrumenta vedno zamenjati tudi poslovodstvo ter pozneje prestrukturirati institucijo in njene dejavnosti tako, da se odpravijo razlogi za njen propad. To prestrukturiranje bi bilo treba izvesti z načrtom reorganizacije poslovanja.

(42)

V skladu z Direktivo [DSRB] instrumenta za reševanje z zasebnimi sredstvi ni primerno uporabiti za terjatve, ki so zavarovane s poroštvom, premoženjem ali drugim jamstvom. Vendar bi bilo treba omogočiti, da se lahko instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi uporabi za čim več nezavarovanih obveznosti propadajoče institucije, da se tako zagotovi učinkovitost tega instrumenta in doseganje njegovih ciljev. Kljub temu je primerno iz področja uporabe instrumenta za reševanje z zasebnimi sredstvi izključiti nekatere vrste nezavarovanih obveznosti. Zaradi javnega reda in učinkovitega reševanja se instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi ne bi smel uporabljati za vloge, zaščitene z Direktivo 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), obveznosti do delojemalcev propadajoče institucije ali komercialne terjatve, povezane s blagom in storitvami, ki so potrebni za tekoče poslovanje institucije.

(43)	V skladu z Direktivo [DSRB] se za imetnike vlog, zajamčene s sistemom zajamčenih vlog, ▌instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi ne bi smel uporabljati. ▌Izvajanje pooblastil za reševanje z zasebnimi sredstvi bi zagotovilo, da bi imeli imetniki vlog še naprej dostop do svojih vlog ▌.

(44)	Da bi si delničarji in podrejeni upniki delili breme, kot to zahtevajo pravila o državni pomoči, bi lahko enotni mehanizem za reševanje od začetka veljavnosti te uredbe in Direktive [DSRB] po analogiji uporabljal instrument reševanja z zasebnimi sredstvi.

(45)

Za preprečitev, da bi institucije svoje obveznosti strukturirale na način, ki ovira učinkovitost instrumenta za reševanje z zasebnimi sredstvi, bi moral biti odbor sposoben določiti, da morajo institucije vedno imeti skupen znesek (izražen kot odstotek vseh obveznosti institucije) lastnih sredstev, podrejenega dolga in nadrejenih obveznosti, za katere se uporablja instrument reševanja z zasebnimi sredstvi, ki ne štejejo kot lastna sredstva za namene Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter Direktive 2013/36/EU z dne 26. junija 2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9); ta znesek bi moral biti naveden v načrtu reševanja .

(46)	Najboljša metoda reševanja bi morala biti odvisna od okoliščin primera in v ta namen bi morali biti na voljo vsi instrumenti za reševanje, ki jih določa Direktiva [DSRB] , in se v skladu z njo uporabljati .

(47)

Direktiva [DSRB] je prenesla pooblastila za odpis dolga in pretvorbo kapitalskih instrumentov na nacionalne organe za reševanje, ker lahko pogoji za odpis in pretvorbo kapitalskih instrumentov sovpadajo s pogoji za reševanje in v tem primeru je treba pripraviti oceno, ali sta zgolj odpis in pretvorba kapitalskih instrumentov dovolj za obnovo finančne trdnosti zadevnega subjekta ali je treba sprejeti tudi ukrep za reševanje. Praviloma se bo uporabljala v zvezi z reševanjem. Odbor in Komisija bi morala nadomestiti nacionalni organ tudi v tej funkciji in bi zato morala biti pooblaščena, da ocenita , ali so pogoji za odpis dolga in pretvorbo kapitalskih instrumentov izpolnjeni, ter odločiti, ali naj se za zadevni subjekt začne postopek reševanja, če so zahteve za reševanje tudi izpolnjene.

(48)	Učinkovitost in enotnost ukrepa reševanja bi morala biti zagotovljena v vseh sodelujočih državah članicah. V ta namen bi moral biti odbor pooblaščen, da izda navodila neposredno instituciji v postopku reševanja, če nacionalni organ za reševanje ni izvedel sklepa odbora ali ga ni izvedel ustrezno ▌.

(49)

Za izboljšanje učinkovitosti enotnega mehanizma za reševanje, bi moral odbor v vseh okoliščinah tesno sodelovati z Evropskim bančnim organom. Po potrebi bi moral odbor sodelovati tudi z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja ter drugimi organi, ki so del Evropskega sistema finančnega nadzora. Poleg tega bi moral odbor tesno sodelovati z ECB in drugimi organi, ki so pooblaščeni za nadzor kreditnih institucij v okviru ENM, zlasti v zvezi s skupinami, ki so pod konsolidiranim nadzorom ECB. Za učinkovito upravljanje postopka reševanja bank v težavah, bi moral odbor sodelovati z nacionalnimi organi za reševanje na vseh stopnjah postopka reševanja. Zato je sodelovanje s slednjim potrebno ne le za izvajanje odločitev o reševanju, ki jih sprejme odbor, ampak tudi pred sprejetjem vsakršne odločitve o reševanju, na stopnji načrtovanja reševanja ali v fazi zgodnjega posredovanja. Komisija bi morala pri izvajanju nalog v okviru te uredbe tesno sodelovati z organom EBA in ustrezno upoštevati smernice in priporočila, ki jih izda.

(49a)

Organ bi moral pri uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje zagotoviti, da so zaposleni in njihovi predstavniki obveščeni ter da se opravi posvetovanje z njimi, kot določa Direktiva [DSRB]. Po potrebi bi bilo treba v zvezi s tem upoštevati kolektivne pogodbe ali druge sporazume, ki jih zagotovijo socialni partnerji.

(50)

Ker odbor nadomešča nacionalne organe za reševanje sodelujočih držav članic pri njihovih odločitvah o reševanju, bi moral odbor te organe nadomestiti tudi za potrebe sodelovanja z nesodelujočimi državami članicami v zvezi s funkcijami reševanja. Zlasti bi moral odbor zastopati vse organe iz sodelujočih držav članic v kolegijih za reševanje, vključno z organi iz nesodelujočih držav članic.

(50a)

Odbor in organi za reševanje iz držav članic, ki niso sodelujoče države članice, bi morali skleniti memorandum o soglasju, ki bi vseboval splošne pogoje njihovega sodelovanja pri izvajanju nalog v okviru Direktive [DSRB]. V memorandumu o soglasju bi lahko med drugim pojasnili posvetovanje v zvezi z odločitvami Komisije in odbora, ki vplivajo na podrejena podjetja ali podružnice s sedežem v nesodelujoči državi članici, katerih nadrejeno podjetje ima sedež v sodelujoči državi članici. Memorandum o soglasju bi bilo treba redno pregledovati.

(51)

Ker številne institucije ne delujejo le znotraj Unije, ampak v mednarodnem okolju, bi moral učinkovit mehanizem za reševanje določiti načela sodelovanja z zadevnimi organi tretje države. Podpora organom tretje države bi morala biti zagotovljena v skladu s pravnim okvirom iz člena 88 Direktive [DSRB]. V ta namen bi moral biti odbor, ker bi moral biti edini organ, pooblaščen za reševanje propadajočih bank v sodelujočih državah članicah, izključno pooblaščen za sklepanje nezavezujočih sporazumov o sodelovanju s temi organi tretjih držav v imenu nacionalnih organov sodelujočih držav članic.

(52)

Za uspešno opravljanje svojih nalog bi moral imeti odbor ustrezna preiskovalna pooblastila. Odbor bi moral biti pooblaščen, da zahteva vse potrebne informacije neposredno ali prek nacionalnih organov za reševanje ter izvede inšpekcijske preglede na kraju samem, po potrebi v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi , pri tem pa v celoti izrabiti vse informacije, ki jih imajo na voljo ECB in nacionalni pristojni organi . V okviru reševanja bi bili inšpekcijski pregledi na kraju samem na voljo odboru za učinkovito spremljanje izvajanja s strani nacionalnih organov ter za zagotovitev, da Komisija in odbor sprejemata svoje odločitve na podlagi popolnoma točnih informacij.

(53)

Da bi se odboru zagotovil dostop do vseh zadevnih informacij, se zadevni subjekti in njihovi zaposleni ne bi smeli sklicevati na pravila o poslovni skrivnosti, s čimer bi lahko preprečili razkritje informacij odboru. Obenem se razkritje teh informacij odboru ne bi smelo obravnavati kot kršitev poslovne skrivnosti.

(54)

Za zagotovitev, da se odločitve, sprejete v okviru enotnega mehanizma za reševanje, spoštujejo, bi bilo treba v primeru kršitve določiti sorazmerne in odvračilne kazni . Odbor bi moral biti pooblaščen, da od nacionalnih organov za reševanje zahteva naložitev upravne kazni ali periodične denarne kazni subjektom , ki ne upoštevajo obveznosti iz njegovih sklepov. Za zagotovitev doslednih, učinkovitih in uspešnih praks izvrševanja bi moral biti odbor pooblaščen za izdajo smernic, naslovljenih na nacionalne organe za reševanje, v zvezi z uporabo upravnih in denarnih kazni.

(55)

Kadar nacionalni organ za reševanje krši pravila enotnega mehanizma za reševanje tako, da ne uporablja pooblastil, ki so mu podeljena v skladu z nacionalnim pravom za izvajanje navodil odbora, je lahko zadevna država članica odgovorna, da nadomesti vsakršno škodo, povzročeno posameznikom, po potrebi tudi subjektu ali skupini v postopku reševanja, ali vsakemu upniku ali delu subjekta ali skupine v kateri koli državi članici, v skladu s sodno prakso navedenega prava.

(56)

Določiti bi bilo treba ustrezna pravila za proračun odbora, pripravo proračuna, sprejetje notranjih pravil o določitvi postopka za določitev in izvajanje njegovega proračuna , spremljanje in nadzor proračuna, ki bi ju opravil odbor na plenarni seji, ter notranjo in zunanjo revizijo računovodskih izkazov.

(56a)

Odbor bi moral v okviru plenarne seje sprejeti, spremljati in nadzirati tudi svoj letni delovni program ter izdati mnenja in priporočila glede osnutka poročila izvršnega direktorja, ki bi moralo vsebovati oddelek o dejavnostih reševanja, tudi o tekočih primerih reševanja, ter oddelek o finančnih in upravnih zadevah.

(57)

Obstajajo okoliščine, ko je učinkovitost uporabljenih instrumentov za reševanje odvisna od razpoložljivosti kratkoročnega financiranja za institucijo ali premostitveno institucijo, zagotovitve jamstev potencialnim kupcem ali zagotovitve kapitala premostitveni instituciji. Zato je pomembno ustanoviti sklad, da se prepreči uporaba javnih sredstev v takšne namene.

(58)

Potrebno je zagotoviti, da je sklad v celoti na voljo za namene reševanja propadajočih institucij. Zato se sklada ne bi smelo uporabljati za druge namene, kot je učinkovito izvajanje instrumentov za reševanje in pooblastil. Poleg tega bi ga bilo treba uporabljati le v skladu z veljavnimi cilji in načeli reševanja ter ob polnem spoštovanju določb iz Direktive [DSRB] . V skladu s tem bi moral odbor zagotoviti, da vse izgube, stroške ali druge odhodke, nastale v zvezi z uporabo instrumentov za reševanje, najprej krijejo delničarji in upniki institucije v postopku reševanja. Šele če se sredstva delničarjev in upnikov izčrpajo, bi moral sklad kriti izgube, stroške ali druge odhodke, nastale v zvezi z instrumenti za reševanje.

(59)

Praviloma bi moral finančni sektor zagotoviti prispevke pred kakršnim koli ukrepom za reševanje in neodvisno od njega. Če s predhodnim financiranjem ni mogoče pokriti izgub ali stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe sklada, bi bilo treba za pokrivanje dodatnih stroškov ali izgub zbrati dodatne prispevke. Poleg tega bi moral imeti sklad možnost pridobiti posojila ali druge oblike pomoči finančnih institucij ali drugih tretjih oseb, kadar njegova razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za kritje izgub, stroškov in drugih odhodkov, ki nastanejo z uporabo sklada, in izredni naknadni prispevki niso takoj na voljo.

(59a)

Če so v državah članicah zaradi krize že uvedene dajatve za banke, davki ali prispevki za reševanje, bi jih bilo treba nadomestiti s prispevki v sklad, da bi preprečili dvojno plačevanje.

(60)	Da bi dosegli kritično maso in se izognili procikličnim učinkom, ki bi se pojavili, če bi se moral sklad v sistemski krizi zanašati le na naknadne prispevke, je nujno, da predhodno razpoložljiva finančna sredstva sklada dosegajo določeno ciljno raven.

(60a)

Ciljno raven sklada bi bilo treba določiti kot odstotek zneska kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki imajo dovoljenje v sodelujočih državah članicah. Ker pa bi bilo glede na funkcije sklada ustreznejše referenčno merilo znesek vseh obveznosti teh institucij, bi morala Komisija oceniti, ali bi bilo treba referenčno vrednost glede na te obveznosti, ki bi jo bilo treba doseči poleg ciljne ravni financiranja, uvesti v prihodnosti in pri tem ohraniti enake pogoje v skladu z Direktivo [DSRB].

(61)	Določiti bi bilo treba ustrezen časovni okvir za dosego ciljne ravni financiranja sklada. Vendar bi moralo biti skladu omogočeno, da prilagodi obdobje prispevkov tako, da upošteva velika izplačila iz sklada.

(61a)

Da bi odpravili povezanost med državami in bankami ter zagotovili učinkovitost in verodostojnost enotnega mehanizma za reševanje, zlasti dokler sklad za reševanje ni v celoti financiran, je bistveno, da se v razumnem času po začetku veljavnosti te uredbe vzpostavi evropski instrument za javna posojila. Sklad bi moral v dogovorjenem roku povrniti vsa posojila iz tega instrumenta posojil. Ta instrument posojil bi zagotovil takojšnjo razpoložljivost ustreznih finančnih sredstev za namene iz te uredbe.

(62)

Če so sodelujoče države članice že vzpostavile nacionalne sheme za financiranje reševanja, bi morale biti sposobne zagotoviti, da nacionalne sheme za financiranje reševanja uporabijo razpoložljiva finančna sredstva, ki so jih v preteklosti v obliki predhodnih prispevkov zbrale od institucij, da institucijam povrnejo predhodne prispevke, ki bi jih te morale vplačati v sklad. Takšno povračilo ne bi smelo posegati v obveznosti držav članic iz Direktive 94/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(63)

Za zagotovitev poštenega izračuna prispevkov in spodbujanje poslovanja po modelu, ki predstavlja manj tveganja, bi bilo treba pri prispevkih v sklad , ki jih mora v skladu z direktivo [DSRB] in delegiranimi akti, sprejetimi na njeni podlagi, ter po posvetovanju s pristojnim organom določiti odbor, upoštevati stopnjo tveganja kreditnih institucij.

▐

(65)	Za zaščito vrednosti zneskov v skladu bi bilo treba te zneske vložiti v dovolj varna, razpršena in likvidna sredstva.

(66)

Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU, da določi vrsto prispevkov v sklad in zadeve, za katere se prispevki plačajo, način za izračun zneska prispevkov in način njihovega plačila; da določi pravila glede registracije, računovodenja, poročanja in druga pravila, ki so potrebna za zagotovitev, da so prispevki v celoti in pravočasno plačani; se določi sistem prispevkov za institucije, ki so prejele dovoljenje za poslovanje po tem, ko je sklad dosegel ciljno raven; da določi merila za časovno razporeditev prispevkov; da določi razmere, v katerih se plačilo prispevkov lahko prestavi na zgodnejši čas; da določi merila za določitev zneska letnih prispevkov in da določi razmere in pogoje, v katerih se lahko institucija deloma ali v celoti oprosti plačila naknadnih prispevkov.

(67)

Za ohranitev zaupnosti dela odbora bi morali njegovi člani, zaposleni odbora, vključno z zaposlenimi, ki se izmenjajo s sodelujočimi državami članicami ali napotijo iz teh držav za izvajanje nalog reševanja, upoštevati zahteve glede poslovne skrivnosti, tudi potem, ko njihove naloge prenehajo. Te zahteve bi morale veljati tudi za druge osebe, ki jih pooblasti odbor, ali za druge osebe, ki jih nacionalni organi držav članic za reševanje pooblastijo ali imenujejo za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, ter za opazovalce, ki so povabljeni na plenarne in izvršne seje odbora. Za opravljanje nalog, ki so mu zaupane, bi moral biti odbor pod določenimi pogoji pooblaščen za izmenjavo informacij z nacionalnimi organi ali organi Unije.

(68)

Za zagotovitev, da je odbor zastopan v evropskem sistemu finančnega nadzora, bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1093/2010 spremeniti, da se odbor vključi v pojem pristojnih organov, ustanovljenih z navedeno uredbo. Takšno izenačenje položaja odbora in pristojnih organov v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 je skladno z nalogami, dodeljenimi organu EBA v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 1093/2010, v skladu s katerimi prispeva in aktivno sodeluje pri pripravi in usklajevanju načrtov za sanacijo in reševanje ter si prizadeva za reševanje propadajočih institucij in zlasti čezmejnih skupin.

(69)	Dokler odbor ni popolnoma operativen, bi morala biti Komisija odgovorna za začetne dejavnosti, vključno z zbiranjem prispevkov, ki so potrebni za kritje upravnih stroškov, ter za imenovanje začasnega izvršnega direktorja, ki bo pooblastil vsa potrebna plačila v imenu odbora.

(70)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti lastninsko pravico, pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, pravico zaposlenih do obveščenosti in posvetovanja v podjetju ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, in jo je zato treba izvajati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(71)

Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve učinkovitega in uspešnega enotnega evropskega okvira za reševanje kreditnih institucij in zagotavljanja skladne uporabe pravil za reševanje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa enotna pravila in enotni postopek za reševanje subjektov iz člena 2 s sedežem v sodelujočih državah članicah iz člena 4.

Odbor, ki se ustanovi na podlagi člena 38, skupaj s  Komisijo in organi za reševanje sodelujočih držav članic izvaja ta enotna pravila in postopke v okviru enotnega mehanizma za reševanje, ustanovljenega s to uredbo. Enotni mehanizem za reševanje bo podpiral enotni sklad za reševanje (v nadaljevanju: sklad).

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za naslednje subjekte:

(a)	kreditne institucije s sedežem v sodelujočih državah članicah;

(b)	nadrejena podjetja s sedežem v eni od sodelujočih držav članic, vključno s finančnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi, kadar so ti predmet konsolidiranega nadzora ECB v skladu s členom 4(1)(i) Uredbe (EU) št. 1024/2013;

(c)	investicijska podjetja in finančne institucije s sedežem v sodelujočih državah članicah, kadar so zajete pod konsolidiran nadzor nadrejenega podjetja, ki ga izvaja ECB v skladu s členom 4(1)(i) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

Člen 3

Opredelitve

Za namene te uredbe veljajo opredelitve iz člena 2 Direktive [DSRB] in člena 3 Direktive 2013/36/EU. Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)	„nacionalni pristojni organ“ pomeni vsak nacionalni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 2(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013;

(1a)	„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 4(1)(40) Uredbe (EU) št. 575/2013, in ECB v svoji nadzorni funkciji v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013;

(2)	„nacionalni organ za reševanje“ pomeni organ, ki ga imenuje država članica v skladu s členom 3 Direktive [DSRB];

(3)	„ukrep za reševanje“ pomeni uporabo instrumenta reševanja pri instituciji ali subjektu iz člena 2 ali izvajanje enega ali več pooblastil za reševanje v povezavi z institucijo ali subjektom;

(3a)	„odbor“ pomeni enotni odbor za reševanje, ki se ustanovi v skladu s členom 38 te uredbe;

(4)	„krite vloge“ pomeni vloge, ki so zajamčene s sistemi zajamčenih vlog na podlagi nacionalne zakonodaje v skladu z Direktivo 94/19/ES in do višine kritja, kot je določena členu 7 Direktive 94/19/ES;

(5)	„upravičene vloge“ pomeni vloge opredeljene v členu 1 Direktive 94/19/ES, ki niso izključene iz jamstva v skladu s členom 2 navedene direktive, ne glede na njihovo višino;

▐

(11)	„institucija v postopku reševanja“ pomeni subjekt iz člena 2, v zvezi s katerim se izvaja ukrep za reševanje;

(12)	„institucija“ pomeni kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, vključeno v konsolidiran nadzor v skladu s točko (c) člena 2;

(13)	„skupina“ pomeni nadrejeno družbo in njegove podrejene družbe, ki so subjekti v skladu s členom 2;

▐

(19)	„razpoložljiva finančna sredstva“ pomeni denarna sredstva, vloge, sredstva in nepreklicne zaveze za plačilo, ki so na voljo skladu za namene iz člena 74;

(20)	„ciljna raven financiranja“ pomeni znesek razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih je treba zbrati v skladu s členom 68.

Člen 4

Sodelujoče države članice

Sodelujoča država članica je država članica, katere valuta je euro, ali država članica, katere valuta ni euro in je vzpostavila tesno sodelovanje v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013.

Člen 5

Povezava z Direktivo [DSRB] in veljavno nacionalno zakonodajo

-1.     V skladu s to uredbo izvajanje nalog ali pooblastil, ki ji imata Komisija in odbor v okviru te uredbe, urejajo Direktiva [DSRB] in delegirani akti, sprejeti na njeni podlagi.

1.   Kadar Komisija ali odbor v skladu s to uredbo izvajata naloge ali pooblastila, ki bi jih v skladu z Direktivo [DSRB] moral izvajati nacionalni organ za reševanje sodelujoče države članice, se za uporabo te uredbe in Direktive [DSRB] šteje, da je odbor ustrezni nacionalni organ za reševanje ali – v primeru čezmejnega reševanja skupine – zadevni nacionalni organ za reševanje na ravni skupine.

1a.     Odbor mora pri izvajanju pooblastil, ki so mu podeljena v tej uredbi, spoštovati zavezujoče regulativne in izvedbene tehnične standarde, ki jih pripravi organ EBA, sprejme pa Komisija v skladu s členi 10 do 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, morebitne smernice in priporočila, ki jih sprejme organ EBA v skladu s členom 16 navedene Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter morebitne odločitve organa EBA v skladu s členom 19 navedene uredbe na podlagi ustreznih določb Direktive [DSRB].

2.   Odbor v vlogi nacionalnega organa za reševanje, kjer je ustrezno, ukrepa po pooblastilu Komisije.

3.   Ob upoštevanju določb te uredbe nacionalni organi za reševanje sodelujoče države članice ukrepajo na podlagi in v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje, kakor je usklajena z Direktivo [DSRB].

Člen 6

Splošna načela

1.   Noben ukrep, predlog ali politika odbora, Komisije ali nacionalnega organa za reševanje ne diskriminira subjektov iz člena 2, imetnikov vlog, investitorjev ali drugih upnikov s sedežem v Uniji na podlagi njihovega državljanstva ali kraja poslovanja.

1a.     Ukrepi, predlogi ali politika odbora, Komisije ali nacionalnega organa za reševanje v okviru enotnega mehanizma za reševanje se sprejmejo z namenom, da bi se okrepila stabilnost finančnega sistema v Uniji in vseh sodelujočih državah članicah, pri čemer se v celoti upoštevata in ohranjata enotnost in celovitost notranjega trga.

2.   Pri odločanju ali ukrepanju, ki lahko vpliva na več kot eno ▌državo članico, in zlasti pri sprejemanju odločitev glede skupin, ki delujejo v dveh ali več sodelujočih državah članicah, Komisija in odbor ustrezno upoštevata vse naslednje dejavnike:

(a)	interese ▌držav članic, v katerih skupina posluje, in zlasti vpliv vsake odločitve, ukrepa ali neukrepanja na finančno stabilnost, gospodarstvo, sistem zajamčenih vlog ali odškodninsko shemo za investitorje katere koli od teh držav članic;

(b)	cilj uravnoteženja interesov različnih udeleženih držav članic in izogibanja neupravičenim predsodkom ali neupravičeni zaščiti interesov ▌države članice;

(c)	potrebo po izogibanju negativnemu učinku na druge dele skupine, katere član je subjekt iz člena 2, ki je predmet reševanja;

(ca)	po možnosti interes skupine za nadaljevanje čezmejne dejavnosti;

(d)	potrebo po izogibanju nesorazmernemu povečanju stroškov, naloženih upnikom ▌subjektov iz člena 2, če bi bilo to povečanje večje od tistega, ki bi nastalo, če bi se reševali v okviru običajnih postopkov zaradi insolventnosti;

(e)	odločitve, ki se sprejmejo v okviru člena 107 PDEU in sklic na katere je naveden v členu 16(10).

3.   Komisija in odbor uravnotežita dejavnike iz odstavka 2 s cilji reševanja iz člena 12, kakor je to primerno glede na naravo in okoliščine posameznega primera.

4.    Odločitve ali ukrepi odbora ali Komisije ne zahtevajo od držav članic, da zagotovijo izredno javno finančno podporo , niti ne posegajo neposredno v fiskalne obveznosti držav članic .

4a.     Pri sprejemanju odločitev ali ukrepov odbor zagotovi, da so predstavniki zaposlenih zadevnih subjektov obveščeni in da se po potrebi opravi posvetovanje z njimi.

4b.     Ukrepi, predlogi in politike Komisije, odbora in nacionalnih organov za reševanje v okviru te uredbe so v odnosu do katere koli države članice ali skupine držav članic v skladu z načelom nediskriminacije.

4c.     Komisija izvaja naloge iz te uredbe ločeno in neodvisno od svojih drugih nalog in deluje strogo v skladu s cilji in načeli iz te uredbe in Direktive [DSRB]. Ločitev nalog bi bilo treba zagotoviti z ustreznimi organizacijskimi prilagoditvami.

DEL II

POSEBNE DOLOČBE

NASLOV I

FUNKCIJE V OKVIRU ENOTNEGA MEHANIZMA ZA REŠEVANJE IN POSTOPKOVNA PRAVILA

Poglavje 1

Načrtovanje reševanja

Člen 7

Načrti reševanja

1.   Odbor skupaj z nacionalnimi organi za reševanje pripravi načrte reševanja za subjekte iz člena 2 in skupine ter jih odobri .

2.   Za namene odstavka 1 nacionalni organi za reševanje posredujejo odboru vse informacije, potrebne za pripravo in izvajanje načrtov reševanja, kakor so jih pridobili v skladu s členom 10 in členom 12(1) Direktive [DSRB], brez poseganja v poglavje 5 tega naslova.

2a.     Načrt reševanja za vsak subjekt in skupino se pripravi v skladu s členi 9 do 12 Direktive [DSRB].

▐

7.   Odbor pripravi načrte za reševanje v sodelovanju z nadzornikom ali konsolidacijskim nadzornikom in z nacionalnimi organi za reševanje sodelujočih držav članic, v katerih subjekti delujejo. Odbor sodeluje z organi za reševanje v nesodelujočih državah članicah, če se v njih nahajajo subjekti, ki so pod konsolidiranim nadzorom.

8.   Odbor lahko od nacionalnih organov za reševanje zahteva, da pripravijo predhodne osnutke načrtov reševanja, in od organa za reševanje na ravni skupine, da pripravi predhodni osnutek načrta za reševanje skupine , da bi jih nato pregledal in odobril . Odbor lahko od nacionalnih organov za reševanje zahteva izvajanje nalog, povezanih s pripravo načrtov reševanja.

9.   Načrti reševanja se pregledujejo in po potrebi posodabljajo v skladu s členoma 9 in 12 Direktive [DSRB].

9a.     Odločitve v zvezi s pripravo, oceno in odobritvijo načrtov reševanja ter uporabo ustreznih ukrepov sprejme odbor na izvršni seji.

Člen 8

Ocena rešljivosti

1.   Odbor pri pripravi načrtov za reševanje v skladu s členom 7 po posvetovanju s  pristojnimi organi , vključno z ECB, in organi za reševanje v nesodelujočih državah članicah, v katerih so pomembna podrejena podjetja ali pomembne podružnice, če je to relevantno za pomembno podjetje , kot je to določeno v členih 13 in 13a Direktive [DSRB] , oceni, v kolikšnem obsegu so institucije in skupine rešljive , kot se zahteva v členih 13 in 13a Direktive [DSRB] .

2.   ▌ Subjekt velja za rešljivega v okoliščinah iz člena 13 Direktive [DSRB].

3.   ▌ Skupina velja za rešljivo v okoliščinah iz člena 13a Direktive [DSRB].

4.   Za namene ocene odbor preuči vsaj zadeve iz oddelka C Priloge k Direktivi [DSRB].

5.   Če na podlagi ocene rešljivosti za podjetje ali skupino, izvedene v skladu z  odstavkom 1 , odbor po posvetu s pristojnim organom, vključno z ECB, ugotovi, da obstajajo potencialne znatne ovire za rešljivost navedenega subjekta ali skupine, po posvetovanju s pristojnimi organi pripravi poročilo, naslovljeno na institucijo ali nadrejeno podjetje, v katerem analizira znatne ovire za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje. V tem poročilu se priporočijo tudi vsi ukrepi, ki so po mnenju odbora potrebni ali ustrezni za odpravo teh ovir v skladu z odstavkom 8.

6.   O poročilu se uradno obvesti zadevni subjekt ali nadrejeno podjetje, pristojne organe in organe za reševanje iz nesodelujočih držav članic, v kateri se nahajajo pomembne podružnice ali podrejena podjetja . V njem so vključeni razlogi za zadevno oceno ali ugotovitev in je navedeno, kako navedena ocena ali ugotovitev izpolnjuje zahtevo glede sorazmerne uporabe iz člena 6.

7.   Subjekt ali nadrejeno podjetje lahko v štirih mesecih po datumu prejema poročila predloži pripombe in odboru predlaga nadomestne ukrepe, s katerimi bi se lahko odpravile ovire, ugotovljene v poročilu. Odbor pristojnim organom in organom za reševanje iz nesodelujočih držav članic, v kateri se nahajajo pomembne podružnice ali podrejena podjetja , sporoči vse ukrepe, ki jih predlaga subjekt ali nadrejeno podjetje.

8.   Če ukrepi, ki jih predlaga zadevni subjekt ali nadrejeno podjetje, ne odpravijo učinkovito ovir za rešljivost, odbor po posvetovanju s  pristojnimi organi ter po potrebi makrobonitetnim organom sprejme odločitev, v kateri navede, da predlagani ukrepi ne odpravljajo učinkovito ovir za rešljivost, in nacionalnim organom za reševanje naroči, naj od institucije, nadrejenega podjetja ali katerega koli podrejenega podjetja zadevne skupine zahtevajo, da izvede kateri koli ukrep iz člena 14 Direktive [ DSRB ], in sicer na podlagi naslednjih meril:

(a)	učinkovitosti ukrepa pri odpravljanju ovir za rešljivost;

(b)	potrebe po izogibanju negativnim učinkom na finančno stabilnost v ▌državah članicah , kjer skupina deluje ;

(c)	potrebi po preprečevanju učinka na zadevno institucijo ali skupino, ki bi presegal potrebno za odpravo ovire za rešljivost ali bi bil nesorazmeren s tem.

9.   Odbor za namen odstavka 8 naroči nacionalnim organom za reševanje, naj sprejmejo katerega koli od ▌ukrepov iz člena 14 Direktive [DSRB] .

▐

10.   Nacionalni organi za reševanje izvajajo navodila odbora v skladu s členom 26.

Člen 8a

Rešljivost sistemsko pomembnih institucij

Odbor, brez poseganja v pooblastila in neodvisnost, ki jih ima, prednost nameni oceni rešljivosti institucij, ki nosijo sistemsko tveganje, med katerimi so med drugim institucije, ki so opredeljene kot globalne sistemsko pomembne institucije ali druge sistemsko pomembne institucije na podlagi člena 131 Direktive 2013/36/EU, in po potrebi pripravi načrt za vsako od teh institucij, da se odpravijo ovire za rešljivost v skladu s členom 8 te uredbe in s členom 14 Direktive [DSRB].

Člen 9

Poenostavljene obveznosti in opustitve

1.   Odbor lahko na lastno pobudo ali na podlagi predloga nacionalnega organa za reševanje uporabi poenostavljene obveznosti v zvezi s pripravo načrtov za sanacijo in reševanje v skladu s členom 4 Direktive [DSRB] .

2.   Nacionalni organi za reševanje lahko odboru predlagajo, da uporabi poenostavljene obveznosti v zvezi s pripravo načrtov reševanja za določene institucije ali skupine. Navedeni predlog je utemeljen in podprt z vso ustrezno dokumentacijo.

3.   Odbor po prejemu predloga v skladu z odstavkom 1 ali na lastno pobudo oceni zadevne institucije ali skupino. Ocena se izvede ob upoštevanju elementov iz člena 4 Direktive [DSRB].

▐

4.   Odbor oceni nadaljnjo uporabo poenostavljenih obveznosti in jih preneha uporabljati v okoliščinah iz člena 4 Direktive [DSRB].

Če nacionalni organ za reševanje, ki je predlagal uporabo poenostavljene obveznosti ▌v skladu z odstavkom 1, meni, da je treba odločitev o uporabi poenostavljenih obveznosti ▌umakniti, poda predlog o tem odboru. V tem primeru odbor sprejme odločitev o predlaganem umiku, pri čemer v celoti upošteva utemeljitev umika, ki jo predloži nacionalni organ za reševanje v skladu z elementi iz odstavka 3.

▐

7.   Odbor obvesti EBA o svoji uporabi odstavkov 1 in 4 ▌.

Člen 10

Minimalne zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti

1.   Odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, določi minimalne zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti iz odstavka 2, ob upoštevanju pooblastil za odpis in pretvorbo, za katere se od institucij in nadrejenih podjetij iz člena 2 zahteva, da jih obdržijo.

2.   Minimalna zahteva se izračuna v skladu s členom 39 Direktive [DSRB].

3.   Ugotovitev iz odstavka 1 se določi na podlagi ▌meril iz člena 39 Direktive [DSRB].

▐

V ugotovitvi je določena minimalna zahteva, ki jo morajo institucije upoštevati na individualni osnovi in nadrejena podjetja na konsolidirani osnovi. Odbor se lahko odloči, da opusti uporabo minimalne zahteve na konsolidirani ali individualni osnovi v okoliščinah iz člena 39 Direktive [DSRB] ▌.

4.   V odločitvah iz odstavka 1 je lahko določeno, da se minimalna zahteva glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti delno izpolni na konsolidirani ali individualni osnovi s pogodbenimi instrumenti za reševanje z zasebnimi sredstvi v skladu s členom 39 Direktive [DSRB] .

▐

6.   Odbor sprejme vsako ugotovitev iz odstavka 1 v okviru priprave in posodabljanja načrtov za reševanje v skladu s členom 7.

7.   Odbor naslovi svojo ugotovitev na nacionalne organe za reševanje. Nacionalni organi za reševanje izvajajo navodila odbora v skladu s členom 26. Odbor zahteva, da nacionalni organi za reševanje preverijo in zagotovijo ohranjanje minimalne zahteve iz odstavka 1 s strani institucij in nadrejenih podjetij.

8.   Odbor obvesti ECB in EBA o minimalni zahtevi za vsako posamezno institucijo in nadrejeno podjetje v skladu z odstavkom 1.

Poglavje 2

Zgodnje posredovanje

Člen 11

Zgodnje posredovanje

1.   ECB na lastno pobudo ali na podlagi sporočila nacionalnega pristojnega organa sodelujoče države članice obvesti odbor o vseh morebitnih ukrepih, ki jih zahteva od institucije ali skupine ali jih sprejme sama na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013, člena 23(1) ali 24 Direktive [DSRB] ali člena 104 Direktive 2013/36/EU.

Odbor Komisiji uradno sporoči vse informacije, ki jih je prejel v skladu s prvim pododstavkom.

2.   Odbor lahko od datuma prejema informacij iz odstavka 1 in brez poseganja v pooblastila ECB in pristojnih organov v skladu z drugo zakonodajo Unije pripravi reševanje zadevne institucije ali skupine.

Za namene prvega pododstavka odbor v sodelovanju z ECB in zadevnim pristojnim organom natančno spremlja pogoje institucije ali nadrejenega podjetja ter njuno upoštevanje ukrepov zgodnjega posredovanja, ki sta jih morala sprejeti.

3.   Odbor je pooblaščen, da:

(a)	v skladu s poglavjem 5 tega naslova zahteva vse informacije, ki so potrebne za pripravo reševanja institucije ali skupine;

(b)	izvede vrednotenje sredstev in obveznosti institucije ali skupine v skladu s členom 17;

(c)	naveže stik s potencialnimi kupci za pripravo reševanja institucije ali skupine ali to zahteva od institucije, nadrejenega podjetja ali nacionalnega organa za reševanje ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti iz te uredbe in člena 76 Direktive [DSRB];

(d)	od zadevnega nacionalnega organa za reševanje zahteva, da pripravi predhodni program reševanja za zadevno institucijo ali skupino.

4.   Če nameravajo ECB ali nacionalni pristojni organi sodelujočih držav članic naložiti instituciji ali skupini kakršen koli dodaten ukrep iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013, členov 23 ali 24 Direktive [DSRB] ali člena 104 Direktive 2013/36/EU, preden institucija ali skupina v celoti izpolni prvi ukrep, o katerem je bil uradno obveščen odbor, ECB na lastno pobudo ali na podlagi sporočila nacionalnega pristojnega organa pred naložitvijo takšnega dodatnega ukrepa zadevni instituciji ali skupini o tem obvesti odbor .

5.   ECB ali pristojni organ in odbor zagotovita, da sta dodatni ukrep iz odstavka 4 in vsak ukrep odbora, namenjen pripravi reševanja v skladu z odstavkom 2, usklajena.

Poglavje 3

Reševanje

Člen 12

Cilji reševanja

1.   Komisija in odbor pri ukrepanju v okviru postopka reševanja iz člena 16 v skladu s svojimi zadevnimi odgovornostmi upoštevata cilje reševanja iz člena 26 Direktive [DSRB] ter izbereta instrumente in pooblastila, ki so po njunem mnenju najustreznejši za doseganje ciljev, ki ustrezajo okoliščinam primera.

2.   ▌Pri prizadevanju za zgoraj navedene cilje ▌Komisija in odbor delujeta v skladu s členom 26 Direktive [DSRB] .

▐

Člen 13

Splošna načela, ki urejajo reševanje

Komisija in odbor pri ukrepanju v okviru postopka reševanja iz člena 16 sprejmeta vse primerne ukrepe za zagotavljanje, da se ukrep za reševanje sprejme v skladu z ▌načeli iz člena 29 Direktive [DSRB] :

▐

Člen 14

Reševanje finančnih institucij in nadrejenih podjetij

Komisija v skladu s členom 28 Direktive [DSRB] na podlagi osnutka sklepa, ki ga pripravi odbor, sprejme ukrep za reševanje v zvezi s finančno institucijo ▌in nadrejenim podjetjem.

▐

Člen 15

Prednostni vrstni red terjatev

Pri uporabi instrumenta za reševanje z zasebnimi sredstvi za institucijo v postopku reševanja in brez poseganja v obveznosti, ki so izključene iz instrumenta za reševanje z zasebnimi sredstvi na podlagi člena 24(3), Komisija na podlagi osnutka sklepa, ki ga pripravi odbor, o tem odloči, odbor in nacionalni organi za reševanje sodelujočih držav članic pa za terjatve izvajajo pooblastila za odpis in pretvorbo po vrstnem redu iz člena 43 Direktive [DSRB].

Člen 16

Postopki reševanja

1.   Kadar ECB na lastno pobudo ali na podlagi sporočila nacionalnega pristojnega organa sodelujoče države članice oceni, da sta v zvezi s subjektom iz člena 2 izpolnjena pogoja iz točk (a) in (b) odstavka 2, o tej oceni nemudoma obvesti Komisijo in odbor .

Obvestilo iz prvega pododstavka se lahko posreduje na podlagi zahteve odbora ali nacionalnega organa za reševanje za pripravo ocene, če kateri od njiju meni, da se za institucijo upravičeno domneva, da propada ali bo verjetno propadla.

Obvestilo z prvega pododstavka se izda po posvetovanju z odborom in nacionalnim organom za reševanje.

1a.     Odbor pripravi in sprejme vse svoje odločitve v zvezi s postopkom reševanja na svoji izvršni seji v skladu s členom 50.

2.   Odbor po prejemu obvestila v skladu z odstavkom 1 na izvršni seji oceni in preveri , ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	subjekt propada ali bo verjetno propadel;

(b)

ob upoštevanju časovnega razporeda in drugih relevantnih okoliščin ne obstaja razumna verjetnost, da bi lahko kakršni koli nadomestni ukrepi zasebnega sektorja , vključno z ukrepi v okviru institucionalne jamstvene sheme, ali nadzorna dejavnost (vključno z ukrepi zgodnjega posredovanja, odpisom ali pretvorbo kapitalskih instrumentov v skladu s členom 18 ), sprejeta v zvezi s subjektom, preprečila propad tega subjekta v sprejemljivem času;

(c)	ukrep za reševanje je potreben zaradi javnega interesa v skladu z odstavkom 4.

3.   Za namene točke (a) odstavka 2 se šteje, da subjekt propada ali je verjetno, da bo propadel, v kateri od okoliščin iz člena 27(2) Direktive [DSRB] :

▐

4.   Za namene točke (c) odstavka 2 se ukrep za reševanje obravnava kot javni interes v kateri od okoliščin iz člena 27(3) Direktive [DSRB] .

5.   Če oceni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2, odbor ob upoštevanju obvestila iz odstavka 1 Komisiji predloži osnutek odločitve, naj se subjekt vključi v postopek reševanja. Osnutek odločitve vsebuje vsaj naslednje:

(a)	priporočilo, da se subjekt vključi v postopek reševanja;

(b)	okvir instrumentov za reševanje iz člena 19(32);

(c)	okvir uporabe sklada, da se podpre reševanje v skladu s členom 71.

6.   Komisija po prejemu osnutka odločitve odbora odloči o tem, ali ga bo sprejela, o okviru instrumentov za reševanje, ki se uporabijo v zvezi z zadevnim subjektom, ter po potrebi o uporabi sklada za podporo ukrepom za reševanje. ▐

Če Komisija ne namerava sprejeti osnutka odločitve, ki ga predloži odbor, ali ga namerava sprejeti s spremembami, osnutek odločitve vrne odboru in razloži, zakaj ga ne namerava sprejeti, ali – odvisno od primera – pojasni razloge za predvidene spremembe in zahteva revizijo. Komisija lahko določi rok, do katerega lahko odbor spremeni svoj prvotni osnutek odločitve na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga ponovno predloži Komisiji. Razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih ima odbor po predložitvi zahteve Komisije vsaj pet delovnih dni časa za revizijo osnutka odločitve.

Komisija si pri izvajanju nalog, ki so ji dodeljene v tem odstavku, čim bolj prizadeva ravnati v skladu s smernicami in priporočili, ki jih izda organ EBA, in v zvezi s potrditvijo, ali ravna ali namerava ravnati v skladu z zadevno smernico ali priporočilom, deluje, kot je določeno v členu 16(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

7.   Odločitev Komisije se naslovi na odbor. Če Komisija odloči, da ne vključi subjekta v postopek reševanja, ker ni izpolnjen pogoj iz odstavka 2(c), zadevni subjekt preneha v skladu z nacionalno zakonodajo o insolventnosti.

8.   V okviru, določenem z odločitvijo Komisije, odbor na izvršni seji odloči o programu reševanja iz člena 20 in zagotovi, da se sprejmejo potrebni ukrepi za reševanje, da lahko zadevni nacionalni organi za reševanje izvajajo program reševanja. Odločitev odbora se naslovi na zadevne nacionalne organe za reševanje ter daje navodila tem organom, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvedbo odločitve odbora v skladu s členom 26, tako da izvajajo pooblastila za reševanje iz Direktive [DSRB], zlasti tista iz členov 56 do 64 navedene direktive. Kadar je prisotna državna pomoč, lahko odbor sprejme odločitev šele po tem, ko je Komisija sprejela odločitev o tej državni pomoči.

9.   Če odbor ▌meni, da bi lahko ukrepi za reševanje predstavljali državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, pozove sodelujočo državo članico ali zadevne države članice, naj nemudoma obvestijo Komisijo o predvidenih ukrepih v skladu s členom 108(3) PDEU.

10.   Če ukrep za reševanje, kot ga je na izvršni seji predlagal odbor, vključuje uporabo sklada in ne vključuje odobritve državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU, Komisija hkrati po analogiji uporabi merila, določena za uporabo člena 107 PDEU.

11.   Komisija je pooblaščena, da od odbora pridobi vse informacije, ki se ji zdijo pomembne za izpolnjevanje nalog it te uredbe in po potrebi člena 107 PDEU. Odbor je pooblaščen, da od katere koli osebe v skladu s poglavjem 5 tega naslova pridobi vse informacije, ki jih potrebuje, da pripravi ukrep za reševanje in sprejme odločitev glede ukrepa, vključno s posodobitvami in dopolnitvami informacij, navedenih v načrtih reševanja.

12.   Odbor je pooblaščen, da Komisiji predloži osnutke odločitev za spremembo okvira za instrumente za reševanje in za uporabo sklada v zvezi s subjektom, ki je vključen v postopek reševanja.

12a.     Za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev Komisija pri izvajanju svojih pristojnosti na področju državne pomoči obravnava uporabo sklada, kot bi obravnavala nacionalno shemo za financiranje reševanja in v skladu z Direktivo [DSRB].

Člen 17

Vrednotenje

1.   Preden odbor sprejme ukrep za reševanje ali uporabi pooblastilo za odpis ali pretvorbo kapitalskih instrumentov, zagotovi, da se pošteno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti subjekta iz člena 2 opravi v skladu s členom 30 Direktive [DSRB] .

▐

16.   Odbor za namene ocenjevanja, ali bi bili delničarji in upniki deležni boljše obravnave, če bi bil za institucijo v postopku reševanja uveden običajen postopek zaradi insolventnosti, zagotovi, da se po izvedenem ukrepu za reševanje ▌opravi vrednotenje v skladu s členom 66 Direktive [DSRB], ki je ločeno od vrednotenja, opravljenega v skladu z  odstavkom 1 ▌.

▐

Člen 18

Odpis in pretvorba kapitalskih instrumentov

1.   ECB na lastno pobudo ali na podlagi sporočila nacionalnega pristojnega organa sodelujoče države članice obvesti odbor, če oceni, da so izpolnjeni ▌pogoji za odpis in pretvorbo kapitalskih instrumentov iz Direktive [DSRB] v zvezi s subjektom iz člena 2 ali skupino, ki deluje v sodelujoči državi članici.

▐

1a.     ECB predloži odboru informacije iz odstavka 1 na podlagi zahteve odbora ali nacionalnega organa za reševanje za pripravo ocene, če kateri od njiju meni, da se upravičeno domneva, da so izpolnjeni pogoji za odpis in pretvorbo kapitalskih instrumentov iz Direktive [DSRB] v zvezi s subjektom iz člena 2 ali skupino, ki deluje v sodelujoči državi članici.

1b.     Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, odbor ob upoštevanju informacij iz odstavka 1 Komisiji predloži osnutek odločitve za izvajanje pooblastil za odpis ali pretvorbo kapitalskih instrumentov in za izvajanje teh pooblastil posamezno ali po postopku v skladu s členom 16(4) do (7) skupaj z ukrepom za reševanje.

▌

5.   Komisija na podlagi osnutka odločitve, ki ga preloži odbor, odloči, ali bo sprejela osnutek odločitve in ali naj se pooblastila za odpis ali pretvorbo kapitalskih instrumentov izvajajo posamezno ali po postopku v skladu s členom 16(4) do (7) skupaj z ukrepom za reševanje.

6.   Če ▌so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, niso pa izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s členom 16(2), odbor na podlagi odločitve Komisije naroči nacionalnim organom za reševanje, naj izvajajo pooblastila za odpis ali pretvorbo v skladu s členoma 51 in 52 Direktive [DSRB].

7.   Kadar so izpolnjeni pogoji za odpis ali pretvorbo kapitalskih instrumentov iz odstavka 1 in so izpolnjeni tudi pogoji za reševanje iz člena 16(2), se uporablja postopek iz člena 16(4) do (7).

8.   Odbor zagotovi, da nacionalni organi za reševanje izvajajo pooblastila za odpis ali pretvorbo v skladu z Direktivo [DSRB].

▐

9.   Nacionalni organi za reševanje izvršujejo navodila odbora ter izvedejo odpis ali preoblikovanje kapitalskih instrumentov v skladu s členom 26.

Člen 19

Splošna načela instrumentov za reševanje

1.   Če se odbor odloči, da uporabi instrument za reševanje za subjekt iz člena 2, in bi ta ukrep za reševanje povzročil, da izgube krijejo upniki, ali pretvorbo njihovih terjatev, odbor izvede pooblastila iz člena 18 neposredno pred uporabo instrumenta za reševanje ali skupaj z uporabo tega instrumenta.

2.   Instrumenti za reševanje iz točke (b) člena 16(5) so naslednji:

(a)	instrument prodaje poslovanja;

(b)	instrument premostitvene institucije;

(c)	instrument ločevanja sredstev;

(d)	instrument reševanja z zasebnimi sredstvi.

3.   Ko odbor sprejema osnutek odločitve iz člena 16(5), upošteva naslednje dejavnike:

(a)	sredstva in obveznosti institucije v postopku reševanja na podlagi vrednotenja v skladu s členom 17;

(b)	likvidnostni položaj institucije v postopku reševanja;

(c)	tržljivost vrednosti franšize institucije v postopku reševanja glede na konkurenčne in gospodarske razmere na trgu;

(d)	razpoložljivi čas.

4.   ▌Instrumenti za reševanje se lahko uporabljajo ločeno ali skupaj, razen instrumenta ločevanja sredstev, ki se lahko uporablja le skupaj z drugim instrumentom za reševanje.

4a.     Za izvajanje nalog, ki so odboru dodeljene s to uredbo, in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev pri uporabi instrumentov za reševanje odbor skupaj s Komisijo sprejme priročnik za reševanje, ki določa jasna in podrobna navodila za uporabo instrumentov za reševanje.

Priročnik za reševanje iz prvega pododstavka sprejme Komisija v obliki delegiranega akta v skladu s členom 82.

Člen 20

Program reševanja

Program reševanja, ki ga je sprejel odbor na podlagi člena 16(8), v skladu z odločitvijo Komisije o okviru za reševanje v skladu s členom 16(6) in vsako odločitvijo o državni pomoči, če se po analogiji uporablja, opredeli podrobnosti instrumentov za reševanje, ki se uporabijo za institucijo v postopku reševanja in se nanašajo vsaj na ukrepe iz členov 21(2), 22(2), 23(2) in 24(1) ter posebne zneske in namene, za katere se uporablja sklad.

V okviru postopka reševanja lahko odbor spremeni in posodobi program reševanja, kot je primerno glede na okoliščine primera in v okviru reševanja, ki ga izbere Komisija v skladu s členom 16(6).

Člen 21

Instrument prodaje poslovanja

1.   V okviru, ki ga določi Komisija, je orodje prodaje poslovanja sestavljeno iz prenosa na kupca, ki ni premostitvena institucija, naslednjega:

(a)	delnic ali drugih instrumentov lastništva institucije v postopku reševanja; or

(b)	vseh ali določenih sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja.

2.   Glede orodja prodaje poslovanja so v programu reševanja v skladu s členom 16(8) opredeljeni zlasti:

(a)	instrumenti, sredstva, pravice in obveznosti, ki jih prenese nacionalni organ za reševanje v skladu s členom 32(1) in (7) do (11) Direktive [DSRB];

(b)	tržni pogoji, ob upoštevanju okoliščin ter stroškov in izdatkov, ki nastanejo v postopku reševanja, na podlagi katerih nacionalni organ za reševanje izvede prenos v skladu s členom 32(2) do (4) Direktive [DSRB];

(c)	dejstvo, ali lahko nacionalni organ za reševanje prenese pooblastila več kot enkrat v skladu s členom 32(5) in (6) Direktive [DSRB];

(d)	ureditve trženja navedenega subjekta ali navedenih instrumentov, sredstev, pravic in obveznost s strani nacionalnega organa za reševanje v skladu s členom 33(1) in (2) Direktive [DSRB];

(e)	dejstvo, ali bo upoštevanje zahtev glede trženja s strani nacionalnega organa za reševanje verjetno ogrozilo cilje reševanja v skladu z odstavkom 3.

3.   Odbor uporablja instrument prodaje poslov brez izpolnjevanja zahtev glede trženja v skladu s točko (e) odstavka 2, ko ugotovi, da bi izpolnjevanje teh zahtev verjetno ogrozilo enega ali več ciljev reševanja in zlasti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	meni, da obstaja resna grožnja za finančno stabilnost, ki izhaja iz propada ali potencialnega propada institucije v postopku reševanja;

(b)	meni, da bi izpolnjevanje teh zahtev verjetno ogrozilo učinkovitost instrumenta prodaje poslovanja pri odpravljanju te grožnje ali doseganju cilja reševanja iz točke (b) člena 12(2).

Člen 22

Instrument premostitvene institucije

1.   V okviru, ki ga določi Komisija, je instrument premostitvene institucije sestavljen iz prenosa na premostitveno institucijo naslednjega:

(a)	delnic ali drugih instrumentov lastništva, ki jih izda ena ali več institucij v postopku reševanja;

(b)	vseh ali določenih sredstev, pravic ali obveznosti ene ali več institucij v postopku reševanja.

2.   Glede instrumenta premostitvene institucije so v programu reševanja iz člena 20 opredeljeni zlasti:

(a)	instrumenti, sredstva, pravice in obveznosti, ki jih na premostitveno institucijo prenese nacionalni organ za reševanje v skladu s členom 34(1) do (9) Direktive [DSRB];

(b)	ureditve za ustanovitev, delovanje in prenehanje premostitvene institucije s strani nacionalnega organa za reševanje v skladu s členom 35(1) do (3) in (5) do (8) Direktive [DSRB];

(c)	ureditve za trženje premostitvene institucije ali njenih sredstev ali obveznosti s strani nacionalnega organa za reševanje v skladu s členom 35(4) Direktive [DSRB].

3.   Odbor zagotovi, da skupna vrednost obveznosti, ki jih nacionalni organ za reševanje prenese na premostitveno institucijo, ne presega skupne vrednosti pravic in sredstev, ki so bili preneseni iz institucije v postopku reševanja ali zagotovljeni iz drugih virov.

3a.     Vsako prejeto nadomestilo za premostitveno institucijo ali nekatere ali vse lastninske pravice in obveznosti premostitvene institucije so v skladu z ustreznimi določbami iz [DSRB].

Člen 23

Instrument ločevanja sredstev

1.   V okviru, ki ga določi Komisija, je instrument ločevanja sredstev sestavljen iz prenosa sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja na nosilec za upravljanje sredstev , ki izpolnjuje zahteve, ki jih Direktiva [DSRB] določa za pravne subjekte, da bi lahko bili nosilci za upravljanje sredstev .

▐

2.   Glede instrumenta ločevanja sredstev so v programu reševanja iz člena 20 opredeljeni zlasti:

(a)	instrumenti, sredstva, pravice in obveznosti, ki jih nacionalni organ za reševanje prenese na nosilca za upravljanje sredstev v skladu s členom 36(1) do (4) in (6) do (10) Direktive [DSRB];

(b)	protivrednost, v višini katere nacionalni organ za reševanje prenese sredstva na nosilec za upravljanje sredstev v skladu z načeli, določenimi v členu 17. Ta določba ne preprečuje, da imajo nadomestila nominalno ali negativno vrednost.

2a.     Vsako prejeto nadomestilo za nosilca za upravljanje sredstev ali nekatere ali vse lastninske pravice in obveznosti nosilca za upravljanje sredstev so v skladu z ustreznimi določbami iz Direktive [DSRB].

Člen 24

Instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi

1.   Instrument reševanja z zasebnimi sredstvi se lahko uporabi za namene iz člena 37 Direktive [DSRB].

▐

V okviru, ki ga določi Komisija za instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi, se v programu reševanja zlasti opredeli:

(a)	skupni znesek, za katerega morajo biti upravičene obveznosti zmanjšane ali pretvorjene v skladu s členom 6;

(b)	obveznosti, ki jih je mogoče izključiti v skladu z odstavki 5 do 13;

(c)	cilji in minimalna vsebina načrta za reorganizacijo poslovanja, ki ga je treba predložiti v skladu z odstavkom 16.

2.   ▐

Če niso izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta reševanja z zasebnimi sredstvi za dokapitalizacijo subjekta iz člena 37 Direktive [DSRB] , se uporablja kateri koli instrument za reševanje iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2 člena 19 ter instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi iz točke (d) odstavka 2 člena 19, kakor je primerno.

3.   ▌Obveznosti iz člena 38(2) Direktive [DSRB] niso predmet odpisa in preoblikovanja . ▌

5.    Izvzetje nekaterih obveznosti v izjemnih okoliščinah ▌ iz uporabe pooblastil za odpis in pretvorbo je možno izvajati v skladu s členom 38(2a) Direktive [DSRB].

▐

Kadar sta upravičena obveznost ali razred upravičenih obveznosti izključena ali delno izključena, se lahko raven odpisa ali pretvorbe, ki se uporablja za druge upravičene obveznosti, poveča zaradi upoštevanja takih izključitev, pod pogojem da raven odpisa in pretvorbe, ki se uporablja za druge upravičene obveznosti spoštuje načelo, da noben upnik ne utrpi večjih izgub, kot bi jih, če bi prišlo do prenehanja subjekta iz člena 2 po običajnih postopkih zaradi insolventnosti .

6.   Kadar upravičena obveznost ali razred upravičenih obveznosti, ki so izključene ali delno izključene v skladu z odstavkom 5, in izgube, ki bi jih krile te obveznosti, niso bile v celoti prenesene na druge upnike, se lahko instituciji v postopku reševanja zagotovi prispevek iz sklada za namene iz člena 38 Direktive [DSRB] in v skladu z njim .

▐

8.   Prispevek sklada se lahko financira z:

(a)	razpoložljivim zneskom za sklad, ki je bil zbran s prispevki subjektov iz člena 2 v skladu s členom 66;

(b)	zneskom, ki se lahko zbere z naknadnimi prispevki v skladu s členom 67 v obdobju treh let; ter

(c)	če zneski iz točk (a) in (b) ne zadostujejo, zneski, ki so zbrani iz alternativnih virov financiranja v skladu s členom 69 , tudi v okviru instrumenta posojil iz navedenega člena .

9.   V izrednih razmerah iz člena 38(…) Direktive [DSRB] se lahko v skladu z njim poišče dodatno financiranje iz alternativnih virov financiranja ▌.

▐

10.   Če so izpolnjeni pogoji iz člena 38 Direktive [DSRB] za prispevek iz sklada , se lahko kot nadomestna možnost ali dopolnilo zagotovi prispevek iz virov, ki so bili zbrani s predhodnimi prispevki v skladu s členom 66 in še niso bili uporabljeni.

▐

12.   Pri sprejemanju odločitve za izvzetje nekaterih obveznosti iz uporabe pooblastil za odpis in pretvorbo kapitalskih instrumentov iz odstavka 5 se ustrezno upoštevajo ▌dejavniki iz člena 38 Direktive [DSRB].▌

13.    Pri uporabi instrumenta za reševanje z zasebnimi sredstvi odbor pripravi oceno v skladu s členom 41 Direktive [DSRB].

▐

14.   Izključitve v skladu z odstavkom 5 se lahko uporabijo zaradi popolne izključitve obveznosti iz odpisa ali zaradi omejitve obsega odpisa, uporabljenega v zvezi z navedeno obveznostjo.

15.   Pooblastila za odpis in pretvorbo spoštujejo zahteve o prednostni razvrstitvi terjatev iz člena 15.

16.   Nacionalni organ za reševanje odboru takoj predloži načrt za reorganizacijo poslovanja, prejet po uporabi instrumenta za reševanje z zasebnimi sredstvi od upravitelja, imenovanega v skladu s členom 47(1) Direktive [DSRB].

V dveh tednih od roka za predložitev načrta za reorganizacijo poslovanja organ za reševanje zagotovi odboru svojo oceno načrta. V enem mesecu od roka za predložitev načrta za reorganizacijo poslovanja odbor oceni verjetnost, da bo načrt v primeru izvedbe ponovno vzpostavil dolgoročno uspešno poslovanje subjekta iz člena 2. Ocena se pripravi v dogovoru s pristojnim organom.

Če odbor meni, da bo načrt dosegel zastavljeni cilj, dovoli nacionalnemu organu za reševanje, da odobri načrt v skladu s členom 47(5) Direktive [DSRB]. Če odbor meni, da načrt ne bo dosegel zastavljenega cilja, naroči nacionalnemu organu za reševanje, naj obvesti upravitelja o svojih pomislekih in od njega zahteva spremembo načrta tako, da upošteva te pomisleke v skladu s členom 47(6) Direktive [DSRB]. To se stori v dogovoru s pristojnim organom.

Nacionalni organ za reševanje posreduje spremenjeni načrt odboru. Odbor naroči nacionalnemu organu za reševanje, naj upravitelja v enem tednu obvesti, ali meni, da so v načrtu, kakor je spremenjen, obravnavani sporočeni pomisleki ali so potrebne nadaljnje spremembe.

Člen 25

Spremljanje s strani odbora

1.   Odbor natančno spremlja izvajanje programa reševanja s strani nacionalnih organov za reševanje. V ta namen nacionalni organi za reševanje:

(a)	sodelujejo z odborom in mu pomagajo pri opravljanju njegove naloge spremljanja;

(b)

v rednih časovnih razmikih, ki jih določi odbor, zagotavljajo natančne, zanesljive in popolne informacije o izvajanju programa reševanja, uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje, ki jih lahko zahteva odbor, vključno o naslednjem: (i) poslovanju in finančnem stanju institucije v postopku reševanja, premostitvene institucije in nosilca za upravljanje sredstev; (ii) obravnavi, ki bi je bili deležni delničarji in upniki institucije pri likvidaciji institucije v skladu z običajnimi postopki zaradi insolventnosti; (iii) vseh tekočih sodnih postopkih v zvezi z likvidacijo premoženja propadle institucije, ugovarjanju odločitvi o reševanju in vrednotenj ali v zvezi z vlogami za nadomestilo, ki so jih vložili delničarji ali upniki; (iv) imenovanju, odstranitvi ali zamenjavi ocenjevalcev, upraviteljev, računovodij, pravnikov in drugih strokovnjakov, ki bi lahko bili potrebni za pomoč nacionalnim organom za reševanje ter za opravljanje njihovih nalog; (v) kateri koli zadevi, na katero se lahko sklicuje odbor; (vi) obsegu izvajanja pooblastil nacionalnih organov za reševanje iz Poglavja V  naslova IV Direktive [DSRB] in načinu, kako se izvajajo; (vii) ekonomski smiselnosti, izvedljivosti in izvedbi načrta za reorganizacijo poslovanja, predvidenega v členu 24(16).

Nacionalni organi za reševanje predložijo odboru končno poročilo o izvajanju programa reševanja.

2.   Na podlagi predloženih informacij lahko odbor da navodila nacionalnim organom za reševanje v zvezi s katerim koli vidikom izvajanja programa reševanja, zlasti elementi iz člena 20, in izvajanjem pooblastil za reševanje.

3.   Kadar je to potrebno za doseganje ciljev reševanja, lahko Komisija po priporočilu odbora ▌pregleda svojo odločitev o okviru za reševanje in sprejme ustrezne spremembe.

Člen 26

Izvajanje odločitev o reševanju

1.   Nacionalni organi za reševanje sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvršitev odločitve o reševanju iz člena 16(8), zlasti z izvajanjem nadzora nad subjekti iz člena 2, sprejetjem potrebnih ukrepov v skladu s členom 64 Direktive [DSRB] in zagotavljanjem, da se upoštevajo zaščitni ukrepi iz Direktive [DSRB]. Nacionalni organi za reševanje izvršijo vse odločitve, ki jih nanje naslovi odbor.

Za te namene v skladu s to uredbo uporabijo svoja pooblastila v skladu z nacionalno zakonodajo za prenos Direktive [DSRB] in v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji. Nacionalni organi za reševanje v celoti obvestijo odbor o izvajanju teh pooblastil. Vsak ukrep, ki ga sprejmejo, je v skladu z odločitvijo iz člena 16(8).

2.   Če nacionalni organ za reševanje ne uporabi odločitve iz člena 16 ali jo uporabi na način, na katerega se ne dosežejo cilji reševanja v skladu s to uredbo, je odbor pooblaščen, da neposredno od institucije v postopku reševanja zahteva, da:

(a)	prenese na drugo pravno osebo določene pravice, sredstva ali obveznosti institucije v postopku reševanja;

(b)	zahteva pretvorbo katerih koli dolžniških instrumentov, ki vsebujejo pogodbeni pogoj za pretvorbo, v okoliščinah iz člena 18.

Odbor ima tudi pooblastilo za neposredno izvajanje drugih pooblastil iz Direktive [DSRB].

3.   Institucija v postopku reševanja upošteva vsako odločitev, sprejeto v skladu z odstavkom 2. Te odločitve prevladajo nad kakršno koli predhodno odločitvijo, ki so jo o isti zadevi sprejeli nacionalni organi.

4.   Nacionalni organi pri ukrepanju v zvezi zadevami, ki so predmet odločitve v skladu z odstavkom 2, upoštevajo zadevno odločitev.

Poglavje 4

Sodelovanje

Člen 27

Obveznost sodelovanja

1.   Odbor obvesti Komisijo o katerem koli ukrepu, ki ga sprejme za pripravo na reševanje. Člani Komisije in zaposleni Komisije morajo v zvezi z vsemi informacijami, ki jih prejmejo od odbora, upoštevati zahteve glede poslovne skrivnosti iz člena 79.

2.   Odbor, Komisija in ▌pristojni organi ter organi za reševanje pri izvrševanju svojih zadevnih odgovornosti iz te uredbe tesno sodelujejo , zlasti pri načrtovanju reševanja, zgodnjemu posredovanju in fazah reševanja v skladu s členi od 7 do 26. Drug drugemu zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njihovih nalog.

▐

4.   Za namene te uredbe lahko odbor, kadar ECB povabi izvršnega direktorja odbora k sodelovanju kot opazovalca v nadzornem svetu ECB, ustanovljenem v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1024/2013, za udeležbo imenuje drugega predstavnika.

5.   Za namene te uredbe odbor imenuje predstavnika, ki sodeluje v odboru za reševanje Evropskega bančnega organa, ustanovljenega v skladu s členom 113 Direktive [DSRB].

6.   Odbor tesno sodeluje z evropskim instrumentom za finančno stabilnost (EFSF), evropskim mehanizmom za stabilnost (ESM) in vsemi podobnimi prihodnjimi evropskimi subjekti, zlasti kadar je EFSF, ▌ESM ali podoben prihodnji evropski subjekt odobril ali bo verjetno odobril neposredno ali posredno finančno pomoč subjektom s sedežem v sodelujoči državi članici, zlasti v izrednih okoliščinah iz člena 24(9).

7.   Odbor in ECB skleneta memorandum o soglasju, v katerem so opisani splošni pogoji njunega sodelovanja v skladu z odstavkom 2. Memorandum se redno pregleduje in objavi ob upoštevanju ustrezne obravnave zaupnih informacij.

7a.     Odbor in organi za reševanje nesodelujočih držav članic sklenejo memorandume o soglasju, ki na splošno opisujejo, kako bodo sodelovali med seboj pri opravljanju svojih nalog na podlagi Direktive [DSRB].

Brez poseganja v prvi pododstavek odbor sklene sporazum o soglasju z organom za reševanje vsake nesodelujoče države članice, v kateri ima sedež vsaj ena globalna sistemsko pomembna institucija, ki je kot taka opredeljena v skladu s členom 131 Direktive 2013/36/EU.

Vsak memorandum o soglasju se redno pregleduje in objavi ob upoštevanju ustreznega ravnanja z zaupnimi informacijami.

Člen 28

Izmenjava informacij v okviru enotnega mehanizma za reševanje

1.   Odbor in nacionalni organi za reševanje morajo sodelovati v dobri veri in si izmenjevati informacije.

2.   Odbor Komisiji predloži vse informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog iz te uredbe in, kadar je primerno, člena 107 PDEU.

Člen 29

Sodelovanje v okviru enotnega mehanizma za reševanje in obravnava skupin

Odstavki 4, 5, 6 in 15 člena 12 ter členi od 80 do 83 Direktive [DSRB] se ne uporabljajo za odnose med nacionalnimi organi za reševanje iz sodelujočih držav članic. Namesto tega se uporabljajo zadevne določbe iz te uredbe.

Člen 30

Sodelovanje z nesodelujočimi državami članicami

Kadar skupina vključuje subjekte, ki delujejo v sodelujočih državah članicah kot tudi v nesodelujočih državah članicah, ne da bi to vplivalo na ▌to uredbo, odbor zastopa nacionalne organe za reševanje iz sodelujočih držav članic za namene sodelovanja z nesodelujočimi državami članicami v skladu s členi 7, 8, 11, 12, 15, 50 ter 80 do 83 Direktive [DSRB].

Člen 31

Sodelovanje z organi tretjih držav

Komisija in odbor sta v okviru svojih zadevnih odgovornosti izključno odgovorna, da v imenu nacionalnih organov za reševanje sodelujočih držav članic sklepata nezavezujoče dogovore o sodelovanju iz člena 88(4) Direktive [DSRB] in jih o tem uradno obvestita v skladu z odstavkom 6 tega člena.

Poglavje 5

Preiskovalna pooblastila

Člen 32

Zahteve po predložitvi informacij

1.   Za namen izvajanja nalog iz te uredbe lahko odbor neposredno ali prek nacionalnih organov za reševanje – ob celoviti uporabi vseh informacij, ki so na voljo ECB ali nacionalnim pristojnim organom – od naslednjih pravnih ali fizičnih oseb zahteva, da predložijo vse informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo:

(a)	subjektov iz člena 2;

(b)	zaposlenih v subjektih iz člena 2;

(c)	tretjih oseb, ki so za subjekte iz člena 2 prevzele zunanje izvajanje funkcij ali dejavnosti.

2.   Subjekti▌ in ▌osebe ▌iz odstavka 1 predložijo zahtevane informacije v skladu z odstavkom 1. Določbe o poslovni skrivnosti ne odpravijo dolžnosti navedenih subjektov in oseb, da predložijo navedene informacije. Predložitev zahtevanih informacij se ne šteje za kršitev varovanja poslovne skrivnosti.

3.   Kadar odbor pridobi informacije neposredno od navedenih subjektov in oseb, da te informacije na voljo zadevnim nacionalnim organom za reševanje.

4.   Odbor lahko stalno pridobiva vse informacije , ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti o kapitalu, likvidnosti, sredstvih in obveznostih, ki se nanašajo na vsako institucijo, za katero veljajo njegova pooblastila za reševanje▌.

5.   Odbor, pristojni organi in nacionalni organi za reševanje lahko pripravijo memorandum o soglasju s postopkom za izmenjavo informacij. Izmenjava informacij med odborom, pristojnimi organi in nacionalnimi organi za reševanje se ne šteje za kršitev varovanja poslovne skrivnosti.

6.   Pristojni organi, vključno z ECB, kjer je to potrebno, in nacionalni organi za reševanje sodelujejo z odborom, da bi preverili, ali so nekatere ali vse zahtevane informacije že na voljo. Kadar so takšne informacije na voljo, jih pristojni organi, vključno z ECB, kadar je to relevantno, ali nacionalni organi za reševanje posredujejo odboru.

Člen 33

Splošne preiskave

1.   Odbor lahko za namene izvajanja nalog iz te uredbe ter v skladu s katerimi koli drugimi pogoji, določenimi v ustrezni zakonodaji Unije, opravi vse potrebne preiskave oseb iz člena 32(1), ki imajo sedež ali se nahajajo v sodelujoči državi članici.

Pri tem ima odbor pravico:

(a)	zahtevati predložitev dokumentov;

(b)	pregledati poslovne knjige in evidence oseb iz člena 32(1) ter pridobiti kopije takšnih poslovnih knjig in evidenc oziroma izpiske iz njih;

(c)	pridobiti pisno ali ustno obrazložitev oseb iz člena 32(1) ali njihovih predstavnikov ali zaposlenih;

(d)	opraviti razgovor s katero koli drugo osebo, ki privoli v razgovor, da bi zbral informacije o predmetu preiskave.

2.   Osebe iz člena 32(1) so predmet preiskav, ki se uvedejo na podlagi sklepa odbora.

Če oseba ovira preiskavo, nacionalni organi za reševanje sodelujoče države članice, v kateri se nahajajo zadevni prostori, v skladu z nacionalno zakonodajo zagotovijo potrebno pomoč, vključno z dostopom odbora do poslovnih prostorov pravnih oseb iz člena 32(1), da se lahko izvajajo navedene pravice.

Člen 34

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.   Odbor lahko za namene izvajanja nalog iz te uredbe ter v skladu z drugimi pogoji, določenimi v ustrezni zakonodaji Unije, na podlagi predhodnega obvestila zadevnim nacionalnim organom za reševanje in pristojnim organom , izvede vse inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih pravnih oseb iz člena 32(1). Poleg tega se odbor pred izvajanjem pooblastil iz člena 11 posvetuje s pristojnim organom. Odbor lahko inšpekcijski pregled na kraju samem opravi tudi brez predhodne najave zadevnim pravnim osebam, če je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti pregleda.

2.   Uradniki odbora in druge osebe, ki jih odbor pooblasti za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče pravnih oseb, ki se preiskujejo na podlagi odločitve odbora o pregledu v skladu s  členom 33(2), ter imajo vsa pooblastila iz člena 33(1).

3.   Pravne osebe iz člena 32(1) so predmet pregleda na kraju samem, ki se izvedejo na podlagi odločitve odbora.

4.   Uradniki in drugi spremljevalci, ki so jih pooblastili ali imenovali nacionalni organi za reševanje držav članic, v katerih naj bi se izvedel pregled, pod nadzorom in ob usklajevanju odbora aktivno pomagajo uradnikom in drugim osebam, ki jih pooblasti odbor. V ta namen imajo pooblastila iz odstavka 2. Uradniki nacionalnih organov za reševanje iz zadevnih sodelujočih držav članic imajo tudi pravico sodelovati pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

5.   Če uradniki in drugi spremljevalci, ki jih za to pooblasti ali imenuje odbor, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, odrejenemu na podlagi odstavka 1, jim nacionalni organi za reševanje iz zadevnih sodelujočih držav članic zagotovijo potrebno pomoč v skladu z nacionalno zakonodajo. Kolikor je to potrebno za pregled, ta pomoč vključuje zapečatenje vseh poslovnih prostorov in poslovnih knjig ali evidenc. Kadar zadevnemu nacionalnemu organu za reševanje to pooblastilo ni na voljo, uporabi svoja pooblastila, da zahteva potrebno pomoč drugih nacionalnih organov▌.

Člen 35

Dovoljenje sodnega organa

1.   Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz člena 34(1) in (2) ali za pomoč iz člena 34(5) v skladu z nacionalnimi pravili potrebno dovoljenje sodnega organa, se zaprosi za takšno dovoljenje.

2.   Kadar se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 1, nacionalni sodni organ nemudoma preveri, ali je odločitev odbora pristna in da predvideni prisilni ukrepi niso niti enostranski niti pretirani, pri čemer upošteva vsebino inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni sodni organ od odbora zahteva podrobne razlage, zlasti v zvezi s tem, zakaj odbor sumi, da je prišlo do kršitve aktov iz člena 26, ter glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, ki je predmet prisilnih ukrepov. Vendar nacionalni sodni organ ne presoja, ali je bil inšpekcijski pregled potreben, niti ne zahteva, da se mu zagotovijo informacije o spisu??? odbora. Zakonitost odločitve odbora lahko preuči le Sodišče Evropske unije.

Poglavje 6

Kazni

Člen 36

Pristojnost nalaganja upravnih kazni

1.   Če odbor ugotovi, da je subjekt iz člena 2 namerno ali iz malomarnosti zagrešil katero od kršitev iz odstavka 2, odbor odredi zadevnemu nacionalnemu organu za reševanje, naj naloži upravno kazen v zvezi z zadevnim subjektom iz člena 2 v skladu z Direktivo [DSRB].

Kršitev takšnega subjekta velja za namerno, če obstajajo objektivna dejstva, ki dokazujejo, da sta subjekt ali njegovo višje poslovodstvo namerno storila kršitev.

2.    Upravne kazni se lahko naložijo subjektom iz člena 2 za naslednje kršitve:

(a)	če ne predložijo informacij, zahtevanih v skladu s členom 32;

(b)	če ne privolijo v splošno preiskavo v skladu s členom 33 ali inšpekcijski pregled na kraju samem v skladu s členom 34 ;

(c)	če ne prispevajo v sklad v skladu s členoma 66 ali 67;

(d)	če ne upoštevajo sklepa, naslovljenega na odbor v skladu s  členom 26 .

3.   Nacionalni organi za reševanje objavijo naložene upravne kazni v skladu z odstavkom 1. Če bi objava vpletenim osebam povzročila nesorazmerno škodo, nacionalni organi za reševanje objavijo kazni , ne da bi razkrili identiteto strank.

4.   Odbor za določitev doslednih, učinkovitih in uspešnih praks izvrševanja ter za zagotavljanje skupne, enotne in dosledne uporabe te uredbe izda smernice za uporabo upravnih kazni in periodičnih denarnih kazni, ki se naslovijo na nacionalne organe za reševanje.

Člen 37

Periodične denarne kazni

1.   Odbor odredi zadevnemu nacionalnemu organu za reševanje, naj naloži periodične denarne kazni v zvezi z zadevnim subjektom iz člena 2▌, da se doseže naslednje:

(a)	subjekt iz člena 2 upošteva odločitev, sprejeto v skladu s členom 32;

(b)	oseba iz člena 32(1) predloži popolne informacije, ki so se zahtevale z odločitvijo v skladu z navedenim členom;

(c)	oseba iz člena 33(1) privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drug potreben material ter dopolni in popravi druge informacije iz preiskave, ki se je začela na podlagi odločitve, sprejete v skladu z navedenim členom;

(d)	oseba iz člena 34(1) privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, zahtevan z odločitvijo v skladu z navedenim členom.

2.   Periodične denarne kazni so učinkovite in sorazmerne. Periodične denarne kazni se naložijo na dnevni osnovi, dokler subjekt iz člena 2 ali zadevna oseba ne izpolnjuje zadevnih odločitev iz točk (a) do (d) odstavka 1.

3.   Periodične denarne kazni se lahko naložijo za obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev.

DEL III

INSTITUCIONALNI OKVIR

NASLOV I

ODBOR

Člen 38

Pravni status

1.   Ustanovi se Enotni odbor za reševanje. Odbor je agencija Evropske unije s posebno strukturo, ki ustreza njegovim nalogam. Odbor je pravna oseba.

2.   Odbor v državah članicah uživa najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki v skladu z nacionalnim pravom pripada pravnim osebam. Odbor lahko zlasti pridobi in odtuji premičnine in nepremičnine ter je stranka v pravnih postopkih.

3.   Odbor zastopa izvršni direktor.

Člen 39

Sestava

1.   Odbor je sestavljen iz:

(a)	izvršnega direktorja z glasovalno pravico ,

(b)	namestnika izvršnega direktorja z glasovalno pravico ,

(c)	člana, ki ga imenuje Komisija , z glasovalno pravico ,

(d)	člana, ki ga imenuje ECB , z glasovalno pravico ,

(e)	člana, ki ga imenuje vsaka sodelujoča država članica in zastopa nacionalni organ za reševanje, z glasovalno pravico v skladu s členoma 48 in 51;

(ea)	člana, ki ga imenuje EBA in sodeluje kot opazovalec, brez glasovalne pravice.

2.   Mandat izvršnega direktorja, namestnika izvršnega direktorja in članov odbora, ki ju imenujeta Komisija in ECB, traja pet let. Ob upoštevanju člena 52(6) mandat ni obnovljiv.

3.   Upravna in vodstvena struktura odbora je sestavljena iz:

(a)	plenarne seje odbora, ki izvaja naloge iz člena 46;

(b)	izvršne seje odbora, ki izvaja naloge iz člena 50 ;

(c)	izvršnega direktorja, ki izvaja naloge iz člena 52 .

Člen 40

Skladnost z zakonodajo Unije

Odbor deluje v skladu z zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s sklepi Komisije v skladu s to uredbo.

Člen 41

Odgovornost

1.   Odbor za izvajanje te uredbe odgovarja Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji v skladu z odstavki 2 do 8.

2.   Odbor Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču vsako leto predloži poročilo o izvajanju nalog, prenesenih nanj s to uredbo. To poročilo se ob upoštevanju zahtev glede poslovne skrivnosti objavi na spletnem mestu odbora.

3.   Izvršni direktor navedeno poročilo javno predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.   Na zahtevo Evropskega parlamenta izvršni direktor sodeluje na zaslišanju o izvajanju nalog reševanja, ki ga izvedejo pristojni odbori Parlamenta. Zaslišanje se opravi vsaj enkrat na leto.

4a.     Na zahtevo Evropskega parlamenta se izvršni direktor udeleži zaslišanja o izvajanju nalog reševanja, ki ga izvedejo pristojni odbori Evropskega parlamenta.

5.   Izvršnega direktorja se lahko na zahtevo Sveta zasliši o izvajanju nalog reševanja pred Svetom.

6.   Odbor na vprašanja, ki jih nanj naslovita Evropski parlament ali Svet, odgovori v ustni ali pisni obliki v skladu z lastnimi postopki, kakor hitro je to mogoče, vsekakor pa v petih tednih od prejema.

7.    Izvršni direktor ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom in podpredsedniki pristojnega odbora Evropskega parlamenta, če so take razprave potrebne za izvajanje pooblastil Evropskega parlamenta v skladu s Pogodbo. Med Evropskim parlamentom in odborom se sklene sporazum o podrobnostih v zvezi z obliko organizacije takih razprav, da se zagotovi popolna zaupnost v skladu z obveznostmi glede zaupnosti, ki jih za odbor, kadar deluje kot nacionalni organ za reševanje iz člena 5 te uredbe, določata ta uredba in člen 76 Direktive [DSRB].

8.   Odbor med vsemi preiskavami Parlamenta sodeluje s Parlamentom ob upoštevanju PDEU. Odbor in Parlament do 1. marca 2015 skleneta ustrezne sporazume o praktičnih načinih izvajanja demokratične odgovornosti in nadzora nad izvajanjem nalog, prenesenih na odbor s to uredbo. Ti sporazumi med drugim vključujejo dostop do informacij, sodelovanje v preiskavah in informacije o postopku izbire izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja . Ti sporazumi imajo podobno področje uporabe kot Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom in ECB, sklenjen v skladu s členom 20(9) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

Ti sporazumi vključujejo dogovor med odborom in Evropskim parlamentom o načelih in postopkih za določanje zaupnih podatkov, razen tistih, ki jih zajema medinstitucionalni sporazum, sklenjen v skladu s členom 20(9) Uredbe (EU) št. 1024/2013, posredovanje teh podatkov Parlamentu in odložitev njihovega razkritja javnosti.

Člen 42

Nacionalni parlamenti

-1.     Ko odbor predloži poročilo iz člena 41(2), ga obenem posreduje neposredno nacionalnim parlamentom sodelujočih držav članic.

Nacionalni parlamenti lahko na odbor naslovijo obrazložene pripombe glede tega poročila.

1.   Zaradi posebnih nalog odbora lahko nacionalni parlamenti sodelujočih držav članic z lastnimi postopki od njega zahtevajo, da pisno odgovori na vse pripombe in vprašanja, ki mu jih predložijo v zvezi z njegovimi funkcijami v skladu s to uredbo.

2.   Nacionalni parlament sodelujoče države članice lahko pozove izvršnega direktorja, da sodeluje v izmenjavi mnenj v zvezi z reševanjem subjektov iz člena 2 v navedeni državi članici skupaj s predstavnikom nacionalnega organa za reševanje.

3.   Ta uredba ne vpliva na odgovornost nacionalnih organov za reševanje naproti nacionalnim parlamentom v skladu z nacionalno zakonodajo v zvezi z izvajanjem nalog, ki se niso prenesle na odbor ali Komisijo s to uredbo.

Člen 43

Neodvisnost

1.   Pri izvajanju nalog, prenesenih nanj s to uredbo, odbor in nacionalni organi za reševanje delujejo neodvisno in v splošnem interesu.

2.   Člani odbora iz člena 39(2) delujejo neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo ali prejemajo navodil od institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali drugega javnega ali zasebnega organa.

Člen 43a

Splošna načela, ki veljajo za odbor

Za odbor veljajo naslednja načela:

(a)	deluje neodvisno v skladu s členom 43;

(b)	njegovi člani imajo potrebno strokovno znanje o prestrukturiranju bank in insolventnosti;

(c)	je zmožen obravnavati velike bančne skupine;

(d)	je zmožen ukrepati hitro in nepristransko;

(e)	zagotovi, da se ustrezno upošteva nacionalna finančna stabilnost, finančna stabilnost Unije in notranji trg; ter

(f)	odgovarja Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 41.

Člen 44

Sedež

Odbor ima sedež v Bruslju, Belgija.

NASLOV II

PLENARNA SEJA ODBORA

Člen 45

Sodelovanje na plenarnih sejah

Na plenarnih sejah odbora sodelujejo vsi člani odbora.

Člen 46

Naloge

1.   Plenarna seja odbora:

(a)	vsako leto do 30. novembra sprejme letni delovni program odbora za prihajajoče leto ▌na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, in ga v vednost posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ECB, izvajanje tega programa pa spremlja in nadzira odbor na svoji plenarni seji;

(b)	sprejme , spremlja in nadzira letni proračun odbora v skladu s členom 58(2);

(ba)	podaja mnenja in priporočila o osnutku poročila izvršnega direktorja iz člena 52(2)(g);

(c)	odloči o prostovoljnem izposojanju med shemami financiranja v skladu s členom 68, o vzajemni uporabi nacionalnih shem financiranja v skladu s členom 72 in o posojilih sistemom zajamčenih vlog v skladu s členom 73(4) ;

(d)	sprejme letno poročilo o dejavnostih odbora iz člena 41, ki vsebuje podrobne obrazložitve v zvezi z izvajanjem proračuna;

(e)	sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za odbor v skladu s členom 61;

(f)	sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufij, pri čemer upošteva stroške in koristi ukrepov, ki naj bi se izvajali;

(g)	sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi z njegovimi člani;

(h)	sprejme poslovnik;

(i)

v skladu z odstavkom 2 v zvezi z zaposlenimi odbora izvaja pooblastila, ki jih kadrovski predpisi podeljujejo pristojnemu organu za imenovanja in ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi („pooblastila pristojnega organa za imenovanja“);

(j)	sprejme ustrezna izvedbena pravila, da se zagotovi izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov;

(k)	v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev imenuje računovodjo, ki je pri izvajanju svojih nalog funkcionalno neodvisen;

(l)	zagotovi ustrezne ukrepe v odziv na ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih in zunanjih revizijskih poročil in ocen ter iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

(m)	sprejme vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur odbora in po potrebi njihovih sprememb.

2.   Odbor na plenarni seji v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov sprejme sklep na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, pri čemer zadevna pooblastila pristojnega organa za imenovanja prenese na izvršnega direktorja in določi pogoje, pod katerimi se prenos pooblastil lahko začasno prekine. Izvršni direktor lahko nadalje prenese navedena pooblastila.

Če to zahtevajo izjemne okoliščine, lahko odbor na plenarni seji s sklepom začasno prekine prenos pooblastil pristojnega organa za imenovanja na izvršnega direktorja in na osebe, na katere jih je prenesel slednji, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od njegovih članov ali na zaposlenega, ki ni izvršni direktor.

Člen 47

Plenarna seja odbora

1.   Izvršni direktor skliče plenarne seje odbora.

2.   Odbor se vsaj dvakrat letno sestane na redni plenarni seji. Poleg tega se sestane na pobudo izvršnega direktorja, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

3.   Plenarna seja odbora lahko povabi opazovalce, da se udeležijo seje na ad hoc osnovi. Zlasti lahko odbor na prošnjo povabi predstavnika ENM, da sodeluje kot opazovalec.

4.   Odbor zagotovi sekretariat plenarne seje odbora.

Člen 48

Postopek odločanja

1.   Odbor na plenarni seji sprejema odločitve z navadno večino članov iz člena 39(1)(a) do (e) . Vendar se odločitve iz točke (c)  člena 46(1) sprejemajo z dvotretjinsko večino teh članov.

2.   Izvršni direktor sodeluje pri glasovanju.

3.   Odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku se določi podrobnejša ureditev glede glasovanja, zlasti okoliščine, v katerih lahko član deluje v imenu drugega člana in po potrebi tudi pravila glede sklepčnosti.

NASLOV III

IZVRŠNA SEJA ODBORA

Člen 49

Sodelovanje na izvršnih sejah

1.   Na izvršnih sejah odbora sodelujejo člani odbora iz člena 39(1)(a) do (d).

2.   Pri posvetovanju o subjektu iz člena 2 ali skupini subjektov, ki deluje v samo eni sodelujoči državi članici, v razpravah in postopku odločanja v skladu s členom 51(1) sodeluje tudi član, ki ga je imenovala navedena država članica.

3.   Pri posvetovanju o čezmejni skupini v razpravah in postopku odločanja v skladu s členom 51(2) sodelujejo tudi član, ki ga je imenovala država članica, v kateri se nahaja organ za reševanje na ravni skupine, ter člani, ki so jih imenovale države članice, v katerih ima sedež podrejeno podjetje ali subjekt, ki je vključen v konsolidiran nadzor.

3a.     Člani odbora iz člena 39(1)(a) do (d) zagotovijo, da so v okviru vseh različnih sestav izvršnih sej odbora odločitve in ukrepi o reševanju, zlasti glede uporabe sklada, skladni, ustrezni in sorazmerni.

Člen 50

Naloge

1.   Odboru pri plenarni seji pomaga izvršna seja odbora.

2.   Izvršna seja odbora:

(a)	pripravlja vse sklepe, ki jih sprejme odbor na plenarni seji;

(b)	sprejme vse sklepe za izvajanje te uredbe.

2a.    Naloge odbora na izvršni seji vključujejo:

(-i)	pripravo, oceno in odobritev načrtov reševanja v skladu s členi od 7 do 9;

(-ia)

določitev minimalne zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti, ki jih morajo institucije in nadrejena podjetja vzdrževati v skladu s členom 10;

(i)	čim prejšnjo zagotovitev osnutka sklepa v skladu s členom 16 skupaj z vsemi ustreznimi informacijami Komisiji, da lahko slednja presodi in sprejme utemeljeno odločitev v skladu s členom 16(6);

(ii)	odločitev glede dela II proračuna odbora za sklad.

3.   Če je to potrebno zaradi nujnosti, lahko odbor na izvršni seji sprejme nekatere začasne odločitve v imenu plenarne seje odbora, zlasti z zvezi z upravnim vodenjem, vključno s proračunskimi zadevami.

4.   Izvršna seja odbora se sestane na pobudo izvršnega direktorja ali na zahtevo katerega koli od članov.

5.   Odbor na plenarni seji določi poslovnik za izvršno sejo odbora.

Člen 51

Odločanje

1.   Pri posvetovanju o posameznem subjektu ali skupini, ki deluje v samo eni sodelujoči državi članici, si odbor ▌na izvršnih sejah prizadeva doseči soglasje . Če ni soglasja, odbor sprejema odločitve z navadno večino članov z glasovalno pravico iz člena 39(1)(a) do (d) in sodelujočih članov iz člena 49(2).  V primeru neodločenega izida glasovanja odloča glas izvršnega direktorja.

2.   Pri posvetovanju o čezmejni si skupini odbor ▌na izvršnih sejah prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, odbor sprejme odločitve z navadno večino članov z glasovalno pravico iz člena 39(1)(a) do (d) in sodelujočih članov iz člena 49(3). Člani odbora iz člena 39(1)(a) do (d) in član, ki ga imenuje država članica, v kateri se nahaja organ za reševanje na ravni skupine, imajo vsak po en glas. Nacionalni organ za reševanje vsake sodelujoče države članice, v katerih ima sedež podrejeno podjetje ali subjekt, ki je vključen v konsolidiran nadzor, ima glasovalno pravico, ki je enaka deležu enega glasu. V primeru neodločenega izida glasovanja odloča glas izvršnega direktorja.

▐

3.   Odbora na izvršni seji sprejme in objavi poslovnik za izvršne seje.

Zasedanja izvršne seje odbora skliče izvršni direktor na lastno pobudo ali na zahtevo katerega koli člana , zasedanjem pa predseduje izvršni direktor. Odbor lahko na izvršni seji povabi opazovalce, da se udeležijo njegovih zasedanj na ad hoc osnovi. Zlasti lahko odbor na prošnjo povabi predstavnika ENM, da sodeluje kot opazovalec.

NASLOV IV

IZVRŠNI DIREKTOR IN NAMESTNIK IZVRŠNEGA DIREKTORJA

Člen 52

Imenovanje in naloge

1.   Odboru predseduje izvršni direktor, zaposlen za poln delovni čas, ki nima nobenih drugih funkcij na nacionalni ravni.

2.   Izvršni direktor je odgovoren za:

(a)	pripravo dela odbora za njegove plenarne in izvršne seje ter sklic in predsedovanje na zasedanjih sej;

(b)	vse zadeve, povezane z zaposlenimi;

(c)	zadeve, povezane z dnevnim upravljanjem;

(d)	izvajanje proračuna odbora v skladu s  členom 58(3);

(e)	upravljanje odbora;

(f)	izvajanje letnega delovnega programa odbora;

(g)	pripravo osnutka poročila vsako leto, ki vsebuje oddelek o dejavnostih reševanja odbora ter oddelek o finančnih in upravnih zadevah.

3.   Izvršnemu direktorju pomaga namestnik izvršnega direktorja.

Namestnik izvršnega direktorja izvaja funkcije izvršnega direktorja, kadar je slednji odsoten.

4.   Izvršni direktor in namestnik izvršnega direktorja sta imenovana na podlagi sposobnosti, kvalifikacij, znanja na področju bančništva in financ ter izkušenj, ki so relevantne za finančni nadzor in regulacijo.

Izvršni direktor in namestnik izvršnega direktorja se izbereta z odprtim izbirnim postopkom ob upoštevanju načela uravnotežene zastopanosti spolov, Evropski parlament in Svet pa sta o tem ustrezno obveščena.

5.    Komisija pristojnemu odboru Evropskega parlamenta predloži ožji seznam kandidatov za mesto izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja.

Komisija Evropskemu parlamentu v odobritev predloži predlog za imenovanje izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja. Ko Evropski parlament ta predlog odobri, Svet sprejme izvedbeni sklep o imenovanju izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja.

6.   Z odstopanjem od člena 39(2) mandat prvega namestnika izvršnega direktorja, imenovanega po začetku veljavnosti te uredbe, traja tri leta; mandat se lahko obnovi enkrat za obdobje petih let. Izvršni direktor in namestnik izvršnega direktorja ostaneta na svojih funkcijah, dokler nista imenovana njuna naslednika.

7.   Namestnik izvršnega direktorja, katerega mandat je bil podaljšan, ne sodeluje v novem postopku izbire za isti položaj na koncu celotnega obdobja.

8.   Če izvršni direktor in namestnik izvršnega direktorja ne izpolnjujeta več pogojev, ki se zahtevajo za izvajanje njunih nalog, ali sta bila kriva hujše kršitve, lahko Svet na predlog Komisije , ki ga je potrdil Evropski parlament, sprejme izvedbeni sklep za odstavitev izvršnega direktorja ali namestnika izvršnega direktorja.

V ta namen lahko Evropski parlament ali Svet obvestita Komisijo, da so po njunem mnenju izpolnjeni pogoji za odstavitev izvršnega direktorja ali namestnika izvršnega direktorja, Komisija pa na to odgovori.

Člen 53

Neodvisnost

1.   Izvršni direktor in namestnik izvršnega direktorja svoje naloge izvajata v skladu z odločitvami Komisije in odbora.

Kadar sodelujeta pri posvetovanjih in postopkih odločanja v odboru, izvršni direktor in namestnik izvršnega direktorja ne zahtevata ali prejemata navodil od institucij ali organov Unije, temveč izrazita lastna stališča in glasujeta neodvisno. Pri navedenih posvetovanjih in postopkih odločanja namestnik izvršnega direktorja ne odgovarja izvršnemu direktorju.

2.   Nobena od držav članic in noben drug javni ali zasebni organ ne smejo poskušati vplivati na izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja pri izvajanju njunih nalog.

3.   V skladu s kadrovskimi predpisi iz člena 78(6) sta izvršni direktor in namestnik izvršnega direktorja po izteku mandata še naprej zavezana ravnati pošteno in diskretno pri sprejemanju določenih imenovanj ali ugodnosti.

NASLOV V

FINANČNE DOLOČBE

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 54

Sredstva

Odbor je odgovoren, da za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, nameni potrebna finančna sredstva in človeške vire.

Člen 55

Proračun

1.   Za vsako poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, se pripravijo ocene prihodkov in odhodkov odbora, ki so prikazane v proračunu odbora.

2.   Proračun odbora je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

3.   Proračun je sestavljen iz dveh delov: iz dela I za upravljanje odbora in iz dela II za sklad.

Člen 56

Del I proračuna za upravljanje odbora

1.   Prihodki dela I proračuna so sestavljeni iz letnih prispevkov, potrebnih za kritje ocenjenih letnih upravnih odhodkov v skladu s členom 62(1)(a).

2.   Odhodki dela I proračuna vključujejo vsaj izdatke za zaposlene, plače, upravljanje, infrastrukturo, poklicno usposabljanje in izdatke za poslovanje.

Člen 57

Del II proračuna za sklad

1.   Prihodki dela II proračuna so sestavljeni zlasti iz naslednjega:

(a)	prispevkov, ki jih plačajo institucije s sedežem v sodelujočih državah članicah v skladu s členom 62, z izjemo letnega prispevka iz člena 62(1)(a);

(b)	posojil, prejetih od drugih shem za financiranje reševanja v nesodelujočih državah članicah v skladu s členom 68(1);

(c)	posojil, prejetih od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb v skladu s členom 69 , med drugim v okviru instrumenta posojil iz navedenega člena;

(d)	donosov od nalaganja sredstev, ki se držijo v skladu, v skladu s členom 70.

2.   Odhodki dela II proračuna so sestavljeni iz naslednjega:

(a)	odhodkov za namene iz člena 71;

(b)	investicij v skladu s členom 70;

(c)	obresti, plačanih na posojila, prejeta od drugih shem za financiranje reševanja v nesodelujočih državah članicah v skladu s členom 68(1);

(d)	obresti, plačanih na posojila, prejeta od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb v skladu s členom 69 , med drugim v okviru instrumenta posojil iz navedenega člena;

Člen 58

Priprava in izvajanje proračuna

1.   Izvršni direktor vsako leto do 15. februarja pripravi oceno prihodkov in odhodkov odbora za naslednje leto in jo vsako leto najkasneje do 31. marca pošlje v potrditev odboru na plenarni seji.

2.   Proračun odbora se sprejme na plenarni seji odbora na podlagi ocene prihodkov in odhodkov. Po potrebi proračun ustrezno prilagodi po nadzoru in spremljanju, ki ju opravi odbor na plenarni seji.

3.   Proračun odbora izvaja izvršni direktor.

Člen 59

Revizija in nadzor

1.   V odboru se vzpostavi notranja revizijska funkcija, ki se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje odbor, je slednjemu odgovoren za preverjanje pravilnega delovanja sistemov in postopkov odbora za izvajanje proračuna.

2.   Notranji revizor svetuje odboru pri obravnavanju tveganj tako, da izdaja neodvisna mnenja o kakovosti sistemov za upravljanje in nadzor ter priporočila za izboljšanje pogojev izvajanja operacij in spodbujanje preudarnega finančnega upravljanja.

3.   Za vzpostavitev sistemov in postopkov notranjega nadzora, ki so primerni za izvajanje revizorjevih nalog, je odgovoren odbor.

Člen 60

Predstavitev računovodskih izkazov in razrešnica

1.   Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec.

2.   Računovodja odbora do 1. marca naslednjega poslovnega leta odboru pošlje začasne računovodske izkaze.

3.   Odbor na izvršni seji vsako leto do 31. marca Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču posreduje začasne računovodske izkaze odbora za predhodno poslovno leto.

4.   Po prejemu pripomb Računskega sodišča na začasne računovodske izkaze odbora izvršni direktor pripravi končne računovodske izkaze na lastno odgovornost in jih pošlje v potrditev odboru na plenarni seji.

5.   Izvršni direktor po vsakem poslovnem letu do 1. julija pošlje končne računovodske izkaze Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

6.   Izvršilni direktor Računskemu sodišču pošlje odgovor na njegove ugotovitve do 1. julija .

7.   Končni računovodski izkazi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8.   Odbor na plenarni seji izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvajanjem proračuna.

9.   Izvršni odbor Evropskemu parlamentu na zahtevo slednjega predloži vse potrebne informacije v zvezi z računovodskimi izkazi odbora.

9a.     Računsko sodišče preuči končne računovodske izkaze, ki jih pripravi odbor v skladu s tem členom, in potem pripravi poročilo o svojih ugotovitvah ter ga do 1. decembra, ki sledi vsakemu finančnemu letu, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

9b.     Računsko sodišče poroča predvsem o:

(a)	gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti porabe denarnih sredstev, vključno z denarnimi sredstvi sklada;

(b)	vseh pogojnih obveznostih za odbor, Komisijo ali kako drugače, ki so posledica izvajanja nalog Komisije in odbora na podlagi te uredbe.

Člen 61

Finančna pravila

Odbor po posvetovanju z Računskim sodiščem in Komisijo sprejme notranje finančne določbe, ki zlasti določajo postopek za pripravo in izvajanje proračuna.

Kolikor je skladno s posebno naravo odbora, so finančne določbe osnovane na okvirni finančni uredbi, sprejeti za organe, vzpostavljene po PDEU v skladu s členom 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta […] (11).

Člen 62

Prispevki

1.   Subjekti iz člena 2 prispevajo v proračun odbora v skladu s to uredbo in delegiranimi akti o prispevkih, sprejetimi v skladu z odstavkom 5. Prispevke sestavljajo:

(a)	letni prispevki, potrebni za kritje upravnih odhodkov;

(b)	predhodni letni prispevki, potrebni za dosego ciljne ravni financiranja sklada, opredeljene v členu 65, ki se izračunajo v skladu s členom 66;

(c)	izredni naknadni prispevki, izračunani v skladu s členom 67.

2.   Znesek prispevkov se določi na takšni ravni, da se zagotovi, da so z njimi povezani prihodki načeloma zadostni za zagotovitev uravnoteženega proračuna odbora vsako leto in za naloge sklada.

3.   Odbor po posvetovanju s pristojnim organom v skladu z delegiranimi akti iz odstavka 5 določi prispevke, ki jih mora plačati vsak subjekt iz člena 2, s sklepom, naslovljenim na zadevni subjekt. Odbor uporablja postopkovna, poročevalska in druga pravila, ki zagotavljajo, da so prispevki plačani v celoti in pravočasno.

4.   Sredstva, zbrana v skladu z odstavki 1, 2 in 3, se uporabljajo samo za namene te uredbe.

5.   Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o prispevkih skladno s členom 82, da:

(a)	se določijo vrste prispevkov in zadeve, za katere se morajo plačati, način, kako se izračuna znesek prispevkov, in način, kako se prispevki plačajo;

(b)	se določijo pravila glede registracije, računovodenja, poročanja in druga pravila iz odstavka 3, potrebna za zagotavljanje, da so prispevki v celoti in pravočasno plačani;

(c)	se določi sistem prispevkov za institucije, ki so prejele dovoljenje za poslovanje po tem, ko je sklad dosegel ciljno raven;

(d)	se določijo letni prispevki, potrebni za kritje upravnih stroškov odbora, preden ta postane popolnoma operativen.

Člen 63

Ukrepi za boj proti goljufijam

1.   Da bi se olajšal boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999, odbor v šestih mesecih po tem, ko postane operativen, pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene odbora, pri čemer uporabi predlogo iz priloge k navedenemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče ima pravico revidirati, na osnovi dokumentacije in na kraju samem, upravičence, izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli sredstva ▌iz odbora.

3.   OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (ES) št. 1073/1999 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96, izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega dejanja, ki vpliva na finančne interese Unije, v zvezi s pogodbo, ki jo financira odbor.

Poglavje 2

Enotni sklad za reševanje bank

ODDELEK 1

SESTAVA SKLADA

Člen 64

Splošne določbe

1.   Ustanovi se Enotni sklad za reševanje bank.

2.   Odbor sklad uporablja samo za namene zagotavljanja učinkovitega izvajanja instrumentov in pooblastil za reševanje ▌ter v skladu s cilji reševanja in načeli, ki urejajo reševanje▌. Proračun Unije ali nacionalni proračuni držav članic v nobenem primeru niso odgovorni za odhodke ali izgube sklada ali za kakršno koli obveznost odbora .

3.   Sklad je v lasti odbora.

Člen 65

Ciljna raven financiranja

1.   V obdobju, ki ni daljše od 10 let od začetka veljavnosti te uredbe, razpoložljiva finančna sredstva sklada dosežejo vsaj delež zneska vlog vseh kreditnih institucij z dovoljenjem v sodelujočih državah članicah, ki so zajamčene v skladu z Direktivo [o sistemu zajamčenih vlog] in v skladu s členom 93(1) Direktive [DSRB] .

2.   V začetnem obdobju iz odstavka 1 se prispevki v sklad, izračunani v skladu s členom 66 in zbrani v skladu s členom 62, časovno razporedijo kar se da enakomerno, dokler ni dosežena ciljna raven, razen če se jih glede na razmere lahko plača vnaprej ob upoštevanju ugodnih tržnih razmer ali potreb po financiranju.

3.   Odbor lahko začetno obdobje podaljša za največ štiri leta, če skupna izplačila sklada presežejo delež, določen v členu 93(2) Direktive [DSRB] skupnega zneska iz odstavka 1.

4.   Če se po začetnem obdobju iz odstavka 1 razpoložljiva finančna sredstva zmanjšajo pod ciljno raven iz odstavka 1, se prispevki, izračunani v skladu s členom 66, zbirajo, dokler ni dosežena ciljna raven. Če razpoložljiva finančna sredstva znašajo manj kot polovico ciljne ravni, se letni prispevki določijo v skladu s členom 93(3) Direktive [DSRB] .

5.   Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da določi naslednje:

(a)	merila za časovno razporeditev izračunanih prispevkov v sklad v skladu z odstavkom 2;

(b)	razmere, v katerih se plačilo prispevkov lahko prestavi na zgodnejši čas v skladu z odstavkom 2;

(c)	merila za določitev, za koliko let se lahko podaljša začetno obdobje iz odstavka 1 v skladu z odstavkom 3;

(d)	merila za določitev letnih prispevkov iz odstavka 4.

Člen 66

Predhodni prispevki

1.   Posamezni prispevek vsake institucije se pobere vsaj na letni osnovi in se izračuna sorazmerno z zneskom njenih obveznosti, brez lastnih sredstev in kritih vlog, glede na skupne obveznosti, brez lastnih sredstev in kritih vlog, vseh institucij z dovoljenjem na ozemljih sodelujočih držav članic.

Prispevek se prilagodi sorazmerno s profilom tveganja posamezne institucije v skladu z merili, določenimi v delegiranih aktih iz člena 94(7) Direktive [DSRB].

2.   Razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je treba upoštevati, da se doseže ciljna raven financiranja iz člena 65, lahko vključujejo denarna sredstva, denarne ustreznike, sredstva, primerna za visokokakovostna likvidna sredstva na podlagi količnika likvidnostnega kritja ali zaveze za plačilo, ki so v celoti zavarovane s sredstvi z nizkim tveganjem, ki niso obremenjena z nobenimi pravicami tretjih oseb, pri čemer so na voljo in namenjene izključno uporabi s strani odbora, in sicer za namene iz člena 71(1). Delež teh nepreklicnih zavez za plačilo ne presega deleža, določenega v členu 94(3) Direktive [DSRB], celotnega zneska prispevkov, ki se zberejo v skladu z odstavkom 1.

2a.     Posamezni prispevki vsake institucije iz odstavka 1 so dokončni in se v nobenem primeru ne povrnejo za nazaj.

2b.     Če so sodelujoče države članice že vzpostavile nacionalne sheme za financiranje reševanja, lahko določijo, da morajo nacionalne sheme za financiranje reševanja uporabiti razpoložljiva finančna sredstva, ki so jih v preteklosti v obliki predhodnih prispevkov zbrale od institucij, da institucijam povrnejo predhodne prispevke, ki jih te morda morajo vplačati v sklad. Takšno povračilo ne posega v obveznosti držav članic iz Direktive 94/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

3.    Na podlagi drugega pododstavka odstavka 1 je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da določi naslednje:

(a)	metodo za izračun posameznih prispevkov iz odstavka 1;

(b)	kakovost zavarovanja s premoženjem, ki se uporablja za kritje zavez za plačilo iz odstavka 2;

(c)	merila za izračun deleža zavez za plačilo iz odstavka 2.

Člen 67

Izredni naknadni prispevki

1.   Če razpoložljiva finančna sredstva ne zadoščajo za pokrivanje izgub, stroškov ali drugih odhodkov, ki nastanejo pri uporabi sklada, odbor v skladu s členom 62 od institucij z dovoljenjem na ozemlju sodelujočih držav članic zbere izredne naknadne prispevke za kritje dodatnih zneskov. Ti izredni prispevki se med institucijami razporedijo v skladu s pravili iz členom 66 in v skladu s členom 95(1) Direktive [DSRB] .

2.   Odbor lahko institucijo v skladu z delegiranimi akti iz odstavka 3 v celoti ali deloma oprosti obveznosti plačila naknadnih prispevkov v skladu z odstavkom 1, če bi vsota plačil iz člena 66 in odstavka 1 tega člena ogrozila poravnavo terjatev drugih upnikov do institucije. Taka oprostitev se odobri za največ 6 mesecev, vendar se lahko obnovi na prošnjo institucije.

3.   Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da določi razmere in pogoje, v katerih se lahko subjekt iz člena 2 deloma ali v celoti oprosti plačila naknadnih prispevkov v skladu z odstavkom 2.

Člen 68

Prostovoljno izposojanje med shemami financiranja

1.   Odbor lahko zahteva, da si za sklad izposodi sredstva iz vseh drugih shem za financiranje reševanja v nesodelujočih državah članicah, če:

(a)	zneski, zbrani v skladu s členom 66, ne zadoščajo za kritje izgub, stroškov ali drugih odhodkov, nastalih zaradi uporabe sklada;

(b)	izredni naknadni prispevki, predvideni v členu 67, niso takoj dostopni;

▐

2.   Navedene sheme za financiranje reševanja odločijo o taki zahtevi v skladu s členom 97 Direktive [DSRB]. Za pogoje izposojanja se uporabljajo točke (a), (b) in (c) člena 97(3) navedene Direktive [DSRB].

Člen 69

Alternativni viri financiranja

1.   Odbor si prizadeva, da za sklad pridobi posojila ali druge oblike podpore od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb, če zneski, zbrani v skladu s členoma 66 in 67, niso takoj dostopni ali ne zadoščajo za kritje odhodkov iz naslova uporabe sklada.

Odbori si zlasti prizadeva, da za sklad pridobi instrument posojil, najbolje z uporabo evropskega javnega instrumenta, da se zagotovi takojšnja razpoložljivost ustreznih finančnih sredstev za uporabo v skladu s členom 71, kadar zneski, ki so bili pridobljeni ali so na voljo v skladu s členoma 66 in 67, ne zadostujejo. Sklad povrne vsako posojilo iz omenjenega instrumenta posojil v dogovorjenem roku.

2.   Posojila ali druge oblike podpore iz odstavka 1 se v celoti povrnejo v skladu s členom 62 v obdobju zapadlosti posojila.

3.   Vse odhodke iz naslova uporabe posojil iz odstavka 1 mora kriti odbor in se ne krijejo iz proračuna Unije ali s strani sodelujočih držav članic.

ODDELEK 2

UPRAVLJANJE SKLADA

Člen 70

Investicije

1.   Sklad upravlja odbor, ki lahko od Komisije zahteva, da izvede določene naloge v zvezi z upravljanjem sklada.

2.   Zneski, prejeti od institucije v postopku reševanja ali premostitvene institucije, obresti in drugi dobički od investicij ter vsi drugi dobički pripadajo izključno skladu.

3.   Odbor vodi preudarno in varno investicijsko politiko, zlasti z investiranjem zneskov , ki se držijo v skladu, ▌v visoko likvidna sredstva visoke kreditne kvalitete. Investicije bi morale biti dovolj sektorsko in geografsko razpršene za ublažitev tveganja koncentracije . Donosi iz navedenih investicij pripadajo skladu. Odbor javno objavi naložbeni okvir, v katerem opiše naložbeno politiko sklada.

4.   Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o podrobnih pravilih za upravljanje sklada v skladu s postopkom, določenim v členu 82.

ODDELEK 3

UPORABA SKLADA

Člen 71

Poslanstvo sklada

1.   Pri uporabi instrumentov za reševanje za subjekte iz člena 2 lahko odbor, v okviru, ki ga je določila Komisija, uporablja sklad za naslednje namene:

(a)	jamčenje za sredstva ali obveznosti institucije v postopku reševanja, njenih podrejenih podjetij, premostitvene institucije ali subjekta za upravljanja sredstev;

(b)	dajanje posojil instituciji v postopku reševanja, njenim podrejenim podjetjem, premostitveni instituciji ali subjektu za upravljanje sredstev;

(c)	nakup sredstev institucije v postopku reševanja;

(d)	prispevati za kapital premostitvene institucije ali subjekta za upravljanje sredstev;

(e)	plačilo nadomestila delničarjem ali upnikom če so po oceni v skladu s členom 17(5) prejeli manj pri poplačilu njihovih terjatev, kot bi prejeli glede na vrednotenje v skladu s členom 17(16) v primeru likvidacije ali drugega običajnega postopka zaradi insolventnosti;

(f)

zagotovitev prispevka instituciji v postopku reševanja namesto prispevka, ki bi se dosegel z odpisom nekaterih upnikov, če se uporabi instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi in se organ za reševanje odloči izključiti nekatere upnike iz okvira instrumenta za reševanje z zasebnimi sredstvi v skladu s členom 24(3);

(g)	izvajanje katere koli kombinacije ukrepov iz točk (a) do (f).

2.   Sklad se lahko uporabi za sprejemanje ukrepov iz točk (a) do (g), tudi v zvezi s kupcem v okviru instrumenta prodaje poslovanja.

3.   Sklad se ne uporablja neposredno za absorbiranje izgub institucije ali subjekta iz člena 2 oziroma za dokapitalizacijo institucije ali subjekta iz člena 2. V primeru, da uporaba sheme za financiranje reševanja za namene iz odstavka 1 posredno privede do tega, da se del izgub institucije ali subjekta iz člena 2 prenese na sklad, se uporabljajo načela iz člena 38 Direktive [DSRB] in člena 24, ki urejajo uporabo shem za financiranje reševanja.

4.   Odbor ne sme držati kapitala, vplačanega v skladu s točko (f) odstavka 1, dlje kot 5 let.

Člen 72

Člen 72 Vzajemna uporaba nacionalnih shem za financiranje v primeru reševanja skupine, ki vključuje institucije v nesodelujočih državah članicah

V primeru reševanja skupine, ki na eni strani vključuje institucije z dovoljenjem v eni ali več sodelujočih državah članicah in na drugi institucije z dovoljenjem v eni ali več nesodelujočih državah članicah, sklad prispeva k financiranju reševanja skupine v skladu z določbami iz člena 98 Direktive [DSRB].

▐

NASLOV VI

DRUGE DOLOČBE

Člen 74

Privilegiji in imunitete

Za odbor in njegove zaposlene se uporablja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Člen 75

Jeziki

1.   Za odbor se uporablja Uredba Sveta št. 1 (12).

2.   Odbor se odloči o interni uporabi jezikov v odboru.

3.   Odbor se lahko odloči, katere uradne jezike uporablja pri pošiljanju dokumentov institucijam ali organom Unije.

4.   Odbor se lahko z vsakim nacionalnim organom za reševanje dogovori o jeziku oziroma jezikih, v katerih se pripravljajo dokumenti, ki jih je treba poslati nacionalnim organom za reševanje oziroma ki jih ti pošljejo.

5.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje odbora, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 76

Zaposleni odbora

1.   Kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki se sprejmejo s sporazumom med institucijami Unije, s katerim se začnejo izvajati navedeni kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, se uporabljajo za zaposlene odbora, vključno z izvršnim direktorjem in namestnikom izvršnega direktorja.

2.   Odbor v dogovoru s Komisijo sprejme ustrezna izvedbena pravila, s katerimi se začnejo izvajati kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov.

Člen 76a

Organizacija zaposlenih odbora

1.     Odbor lahko ustanovi notranje ekipe za reševanje, ki so sestavljene iz zaposlenih iz nacionalnih organov za reševanje sodelujočih držav članic in njegovih zaposlenih.

2.     Kadar odbor ustanovi notranje ekipe za reševanje, kot je določeno v odstavku 1, izmed svojih zaposlenih imenuje koordinatorje teh ekip. Koordinatorji so lahko v skladu s členom 47(3) povabljeni, da se kot opazovalci udeležijo plenarnih sej odbora, na katerih člani, ki jih imenujejo posamezne države članice, sodelujejo v skladu s členom 49(2) in (3).

3.     Odbor lahko ustanovi notranje odbore, da mu svetujejo in ga usmerjajo pri opravljanju njegovih funkcij v skladu s to uredbo.

Člen 77

Izmenjava zaposlenih

1.   Odbor lahko uporablja napotene nacionalne strokovnjake in druge uslužbence, ki niso zaposleni pri odboru.

2.   Odbor na plenarni seji sprejme ustrezen sklep, ki določa pravila o izmenjavi zaposlenih iz nacionalnih organov za reševanje sodelujočih držav članic z odborom in njihovi napotitvi vanj.

▐

Člen 78

Odgovornost odbora

1.   Pogodbeno odgovornost odbora ureja zakonodaja, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Sodišče Evropske unije je pristojno za izrekanje sodb na podlagi katere koli arbitražne klavzule v pogodbi, ki jo sklene odbor.

3.   V primeru nepogodbene odgovornosti pa odbor v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic na področju odgovornosti javnih organov, nadomesti vsako škodo, ki jo povzroči sam ali jo povzročijo njegovi zaposleni pri opravljanju svojih nalog, zlasti nalog reševanja, vključno z dejanji in opustitvami dejanj v podporo tujim postopkom reševanja.

4.   Odbor nacionalnemu organu za reševanje sodelujoče države članice povrne odškodnino, ki jo je slednjemu prisodilo nacionalno sodišče ali ki se jo je v dogovoru z odborom obvezal plačati v skladu s poravnavo, in sicer zaradi dejanja ali opustitve dejanja s strani navedenega nacionalnega organa za reševanje v katerem koli postopku reševanja v skladu s to uredbo, razen če je navedeno dejanje ali opustitev dejanja predstavljalo kršitev prava Unije, te uredbe, sklepa Komisije ali sklepa odbora in če je bilo namerno ali storjeno zaradi očitne in resne napake pri presoji.

5.   Sodišče Evropske unije je pristojno za vse spore, povezane z odstavkoma 3 in 4. Postopki v zadevah, ki izhajajo iz nepogodbene odgovornosti, zastarajo po petih letih od nastanka kršitve.

6.   Osebno odgovornost zaposlenih do odbora urejajo določbe iz kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev, ki veljajo zanje.

Člen 79

Poslovna skrivnost in izmenjava informacij

1.   Za člane odbora, zaposlene odbora in zaposlene, izmenjane s sodelujočimi državami članicami ali napotene z njihove strani, ki izvajajo naloge reševanja, tudi po prenehanju njihovih nalog veljajo zahteve glede varovanja poslovnih skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustreznimi določbami v zakonodaji Unije.

2.   Odbor zagotovi, da za posameznike, ki opravljajo kakršno koli storitev, neposredno ali posredno, redno ali občasno, povezano z opravljanjem njegovih nalog, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih je pooblastil odbor ali so jih imenovali nacionalni organi za reševanje, da izvajajo inšpekcijske preglede na mestu samem, veljajo enaka pravila glede varovanja poslovnih skrivnosti.

2a.     Zahteve v zvezi s poslovno skrivnostjo iz odstavkov 1 in 2 veljajo tudi za opazovalce, ki se ad hoc udeležujejo zasedanj odbora.

2b.     Zahteve v zvezi s poslovno skrivnostjo iz odstavkov 1 in 2 veljajo ne glede na Uredbo (ES) št. 1049/2001.

3.   Pri opravljanju nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, je odbor pooblaščen, da v okviru omejitev in pod pogoji, ki jih določa zadevna zakonodaja Unije, izmenja informacije z nacionalnimi ali evropskimi organi in telesi, če lahko pristojni nacionalni organi navedenim subjektom informacije razkrijejo v skladu z relevantno zakonodajo Unije ali če lahko države članice taka razkritja dovolijo v skladu z relevantno zakonodajo Unije.

Člen 80

Dostop do informacij in obdelava osebnih podatkov

 

4.   Za obdelavo osebnih podatkov s strani odbora se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Za obdelavo osebnih podatkov s strani nacionalnih organov za reševanje se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14).

4a.     Osebam, za katere velja odločitev odbora, je zagotovljena pravica do vpogleda v spis odbora, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do dostopa do spisa ne zajema zaupnih informacij.

Člen 81

Varnostna pravila glede varstva tajnih podatkov in podatkov občutljive narave, ki niso tajni (a)

Odbor uporablja načela varnosti, opredeljena v varnostnih pravilih Komisije za varstvo zaupnih podatkov Evropske unije in občutljivih nezaupnih podatkov, kakor je določeno v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom. Uporaba načel varnosti vključuje uporabo določb o izmenjavi, obdelovanju in shranjevanju takih podatkov.

DEL IV

IZVRŠILNA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 82

Izvajanje prenesenih pooblastil

1.   Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji iz tega člena.

2.   Pooblastilo se prenese za nedoločen čas od datuma iz člena 88.

2a.     Ta uredba in Direktiva [DSRB] sta usklajeni. Delegirani akti, sprejeti v skladu s to uredbo, so usklajeni z Direktivo [DSRB] in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi navedene direktive.

3.   Prenos pooblastil iz člena 19(4a), člena 62(5), člena 65(5), člena 66(3), člena 67(3) in člena 70(4) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. Prenos pooblastila preneha veljati s sklepom o preklicu pooblastila. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na drug dan, naveden v sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 62(5), členom 65(5), členom 66(3), členom 67(3) in členom 70(4), začne veljati samo, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta ugovarjala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece .

Člen 83

Pregled

1.   Komisija do 31. decembra 2016 in nato vsakih pet let po tem objavi poročilo o izvajanju te uredbe, v katerem je poseben poudarek namenjen spremljanju morebitnih učinkov na nemoteno delovanje notranjega trga. V poročilu so ocenjeni:

(a)

delovanje enotnega mehanizma za reševanje (EMR) in vpliv njegovih dejavnosti reševanja na interese Unije kot celote ter na povezanost in celovitost notranjega trga finančnih storitev, vključno z možnimi učinki mehanizma na strukturo nacionalnih bančnih sistemov v Uniji ter na njihovo konkurenčnost v primerjavi z drugimi bančnimi sistemi zunaj EMR in zunaj Unije , kot tudi učinkovitost sodelovanja in sporazumov o izmenjavi informacij znotraj EMR, med EMR in enotnim nadzornim mehanizmom ter med EMR in nacionalnimi organi za reševanje ter pristojnimi nacionalnimi organi nesodelujočih držav članic; Poročilo zlasti oceni, ali: (i) obstaja potreba, da funkcije, ki so s to uredbo dodeljene odboru in Komisiji, izvaja izključno neodvisna institucija Unije; (ii) je ustrezno sodelovanje med EMR, ENM, ESRB, EBA, ESMA, EIOPA in drugimi organi, ki so vključeni v evropski sistem finančnih nadzornikov; (iii) so v naložbenem portfelju v skladu s členom 70 te uredbe zdrava in raznolika sredstva; (iv) je bila odpravljena povezava med državnim dolgom in bančnimi tveganji; (v) so je ureditev glede glasovanja primerna; (vi) bi bilo treba uvesti referenčno vrednost glede na vse obveznosti vseh kreditnih institucij z dovoljenjem v sodelujočih državah članicah poleg ciljne ravni financiranja, določene kot delež kritih vlog teh institucij; (vii) sta ciljna raven financiranja, določena za sklad, in raven prispevkov v sklad poravnani s ciljnimi ravnmi financiranja in ravnmi prispevkov, ki jih naložijo nesodelujoče države članice. V poročilu so tudi navedene možne spremembe Pogodb, potrebne zaradi prilagoditve mehanizmu za reševanje, zlasti možnost ustanovitve neodvisne institucije Unije, ki bi opravljala funkcije, ki so v tej uredbi dodeljene odboru in Komisiji.

(b)	učinkovitost ureditev neodvisnosti in odgovornosti;

(c)	sodelovanje med odborom in EBA;

(d)	sodelovanje med odborom in nacionalnimi organi za reševanje nesodelujočih držav članic ter vpliv EMR na te države članice kot tudi sodelovanje med odborom in organi tretjih držav, kot je opredeljeno v členu 2(80) [DSRB] .

2.   Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija po potrebi priloži ustrezne predloge.

2a.     Pregled Direktive [DSRB] po potrebi spremlja ustrezni pregled uredbe.

Člen 84

Spremembe Uredbe (EU) št. 1093/2010

Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:

1.

V členu 4 se točka (2) nadomesti z naslednjim: „(2) ‚pristojni organi‘ pomeni: (i) pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki 40 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivi 2007/64/ES in kakor so navedeni v Direktivi 2009/110/ES; (ii) v primeru direktiv 2002/65/ES in 2005/60/ES organe, ki so pristojni za zagotavljanje, da kreditne in finančne institucije izpolnjujejo zahteve iz navedenih direktiv; (iii) v primeru sistemov zajamčenih vlog organe, ki upravljajo sisteme zajamčenih vlog v skladu z Direktivo [o sistemu zajamčenih vlog], oziroma, če sistem zajamčenih vlog upravlja zasebna družba, javni organ, ki nadzoruje take sisteme zajamčenih vlog v skladu z navedeno direktivo; ter (iv) v zvezi s  členom 62(5), členom 65(5), členom 66(3), členom 67(4) in členom 70(4) organe za reševanje, kakor so opredeljeni v členu 3 Direktive [DSRB], in enotni mehanizem za reševanje, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta [EMR].“

2.

V členu 25 se vstavi naslednji odstavek: „1a.   Organ lahko organizira in izvaja medsebojne preglede izmenjave informacij ter skupnih dejavnosti odbora iz uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje in nacionalnih organov za reševanje držav članic, ki ne sodelujejo v enotnem mehanizmu za reševanje, pri reševanju čezmejnih skupin, da okrepi učinkovitost in doslednost rezultatov. V ta namen organ razvije metode, ki omogočajo objektivno oceno in primerjavo.“

3.	V členu 40(6) se doda naslednji tretji pododstavek: „Za namene ravnanja v skladu s področjem uporabe člena 62(5), člena 65(5), člena 66(3), člena 67(4) in člena 70(4) je izvršni direktor enotnega odbora za reševanje opazovalec v odboru nadzornikov.“

Člen 85

Nadomestitev nacionalnih shem za financiranje reševanja

Z datumom začetka uporabe iz drugega pododstavka člena 88 sklad nadomesti shemo za financiranje reševanja sodelujočih držav članic iz naslova VII Direktive [DSRB].

Člen 86

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

1.   Potrebne ureditve glede nastanitve, ki se mora zagotoviti odboru v državi članici gostiteljici, in prostorov, ki jih mora zagotoviti slednja, skupaj s posebnimi pravili, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane plenarne seje odbora, zaposlene odbora in člane njihovih družin, se določijo v sporazumu o sedežu med odborom in državo članico gostiteljico, sklenjenem po odobritvi s strani odbora na plenarni seji, in najkasneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

2.   Država članica gostiteljica odbora zagotovi najboljše možne pogoje za zagotovitev delovanja odbora, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi transportnimi povezavami.

Člen 87

Začetek izvajanja dejavnosti odbora

1.   Odbor začne v celoti delovati do 1. januarja 2015.

2.   Dokler odbor nima operativnih zmogljivosti za izvajanje lastnega proračuna, je za vzpostavitev in prvotno delovanje odbora odgovorna Komisija. V ta namen:

(a)	lahko Komisija, dokler izvršni direktor ne začne opravljati svojih nalog po njegovem imenovanju s strani Sveta v skladu s členom 53, določi uradnika Komisije, ki deluje kot začasni izvršni direktor ter opravlja naloge, dodeljene izvršnemu direktorju;

(b)	z odstopanjem od člena 46(1)(i) in do sprejetja odločitve iz člena 46(2) začasni izvršni direktor izvaja pooblastila pristojnega organa za imenovanja;

(c)	lahko Komisija odboru nudi pomoč, zlasti z napotitvijo uradnikov Komisije, ki izvajajo dejavnosti agencije pod odgovornostjo začasnega izvršnega direktorja ali izvršnega direktorja;

(d)	Komisija v imenu odbora zbira letne prispevke iz člena 62(5)(d).

3.   Začasni izvršni direktor lahko odobri vsa plačila, krita z odobritvami v proračunu odbora, in lahko sklepa pogodbe, vključno s pogodbami o zaposlitvi.

Člen 88

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 7 do 23 in členi 25 do 37 se uporabljajo od 1. januarja 2015.

Člen 24 se uporablja od 1. januarja 2016 .

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

(1)  Mnenje z dne 6. novembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 17. oktobra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne …

(4)   Direktiva 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS in 82/891/EGS, direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES in 2011/35/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L …).

(5)   Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(6)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(7)  Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog. UL L 135, 31.5.1994, str. 5.

(8)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(9)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES, UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(10)  Direktiva 94/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o spremembi Direktive 80/390/EGS o usklajevanju zahtev za sestavo, pregled in distribucijo prospekta o kotaciji, ki se objavi zaradi sprejema vrednostnih papirjev v uradno borzno kotacijo, glede na obveznost objave prospekta o kotaciji (UL L 135, 31.5.1994, str. 1).

(11)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije ( UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(12)  UL 17, 6.10.1958, str. 385.

(13)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(14)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).