3.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 253/3

1.

ENVP se je glede na pomen računalništva v oblaku v razvijajoči se informacijski družbi in sedanjo politično razpravo o računalništvu v oblaku v EU odločil izdati mnenje na lastno pobudo.

2.

To mnenje je odziv na sporočilo Komisije z naslovom „Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi“ z dne 27. septembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: sporočilo) (1), v katerem so predlagani ključni politični in drugi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, da bi se v Evropi pospešila uporaba storitev računalništva v oblaku. Pred sprejetjem sporočila je bilo opravljeno neuradno posvetovanje z ENVP, ki je predložil neuradne pripombe. ENVP pozdravlja dejstvo, da so nekatere od njih v sporočilu upoštevane.

3.

Vendar to mnenje glede na obseg in pomen sedanje razprave o povezavi med računalništvom v oblaku in pravnim okvirom za varstvo podatkov ni omejeno samo na teme, obravnavane v sporočilu.

4.

Osredotočeno je predvsem na izzive, ki jih računalništvo v oblaku prinaša za varstvo podatkov, in način, kako se rešujejo s predlagano uredbo o varstvu podatkov (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba) (2). Vključene so tudi pripombe v zvezi s področji za nadaljnje ukrepanje, ki so opredeljena v sporočilu.

5.

V okviru splošne politične razprave o računalništvu v oblaku v EU so posebnega pomena zlasti naslednje dejavnosti in dokumenti:

6.

ENVP pozdravlja to sporočilo. V njem so opredeljeni trije ključni ukrepi, ki so na ravni EU potrebni za spremljanje in spodbujanje uporabe računalništva v oblaku v Evropi, in sicer:

7.

Predvideni so tudi dodatni ukrepi politike, na primer za spodbujanje uporabe računalništva v oblaku s spodbujanjem raziskav in razvoja ali ozaveščanjem, pa tudi potreba po obravnavi ključnih tem, povezanih s storitvami v oblaku – kar med drugim vključuje varstvo podatkov, dostop organov pregona, varnost in odgovornost posrednih ponudnikov storitev –, z okrepljenim mednarodnim dialogom.

8.

Varstvo podatkov je v sporočilu omenjeno kot ključni dejavnik za uspešno uporabo računalništva v oblaku v Evropi. V sporočilu je navedeno (9), da so v predlagani uredbi obravnavani številni pomisleki ponudnikov in uporabnikov storitev v oblaku (10).

9.

To mnenje ima tri cilje.

10.

Prvi cilj je opozoriti na pomen zasebnosti in varstva podatkov v sedanjih razpravah o računalništvu v oblaku. Natančneje, poudarjeno je, da raven varstva podatkov v okolju za računalništvo v oblaku ne sme biti nižja od tiste, ki se zahteva za vsako drugo obdelavo podatkov. Računalništvo v oblaku je mogoče razvijati in zakonito uporabljati samo, če je zagotovljeno spoštovanje te ravni varstva podatkov (glej poglavje III.3). V mnenju so upoštevane smernice iz mnenja Delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29.

11.

Drugi cilj je nadalje preučiti glavne izzive, ki jih računalništvo v oblaku prinaša za varstvo podatkov v okviru predlagane uredbe o varstvu podatkov, zlasti težave z jasno določitvijo odgovornosti različnih akterjev ter pojmov upravljavec in obdelovalec. V mnenju (večinoma poglavju IV) je analizirano, kako bi predlagana uredba v svoji sedanji različici (11) pripomogla k zagotovitvi visoke ravni varstva podatkov pri storitvah računalništva v oblaku. Temelji torej na stališčih, ki jih je ENVP razvil v mnenju o svežnju za reformo varstva podatkov (v nadaljnjem besedilu: mnenje ENVP o svežnju za reformo varstva podatkov) (12), dopolnjena pa so s posebno obravnavo okolja za računalništvo v oblaku. ENVP poudarja, da njegovo mnenje o svežnju za reformo varstva podatkov v celoti velja tudi za storitve računalništva v oblaku in ga je treba razumeti kot podlago za to mnenje. Poleg tega so nekatera tam navedena vprašanja – na primer analiza novih določb o pravicah oseb, na katere se podatki nanašajo (13) – dovolj jasna, zato v tem mnenju ne bodo dodatno obravnavana.

12.

Tretji cilj je opredeliti področja, na katerih je potrebno nadaljnje ukrepanje na ravni EU z vidika varstva podatkov in zasebnosti in v skladu s strategijo računalništva v oblaku, ki jo je Komisija predlagala v sporočilu. Ta področja med drugim vključujejo nadaljnje smernice, prizadevanja za standardizacijo, nadaljnje ocene tveganja za posebne sektorje (kot je javni sektor), razvoj standardnih pogodbenih pogojev, vključevanje v mednarodni dialog o vprašanjih, povezanih z računalništvom v oblaku, in zagotavljanje učinkovitih načinov mednarodnega sodelovanja (kar bo opredeljeno v poglavju V).

13.

Mnenje je strukturirano tako: oddelek II vsebuje pregled glavnih značilnosti računalništva v oblaku in s tem povezanih izzivov za varstvo podatkov. Oddelek III vsebuje pregled najpomembnejših elementov veljavnega pravnega okvira EU in predlagane uredbe. V oddelku IV je preučeno, kako bi predlagana uredba pripomogla k odgovarjanju na izzive na področju varstva podatkov, ki jih prinaša uporaba storitev računalništva v oblaku. V oddelku V so preučeni predlogi Komisije za nadaljnji razvoj politike in opredeljena področja, na katerih bi bilo morda potrebno nadaljnje delo. Oddelek VI vsebuje sklepne ugotovitve.

14.

Čeprav številne ugotovitve iz tega mnenja veljajo za vsa okolja, v katerih se uporablja računalništvo v oblaku, pa ni posebej obravnavana njegova uporaba v institucijah in organih EU, ki jih ENVP nadzoruje na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001. ENVP bo smernice za te institucije in organe izdal ločeno.

121.

Kot je opisano v sporočilu, računalništvo v oblaku podjetjem, potrošnikom in javnemu sektorju ponuja številne nove priložnosti za upravljanje podatkov z uporabo oddaljenih zunanjih sredstev informacijske tehnologije. Hkrati pa prinaša tudi številne izzive, zlasti v zvezi z zagotavljanjem ustrezne ravni varstva podatkov, ki se v njem obdelujejo.

122.

Uporaba računalništva v oblaku pomeni veliko nevarnost za to, da bo izpuhtela odgovornost za postopke obdelave, ki jih izvajajo ponudniki storitev v oblaku, če merila za uporabo zakonodaje EU o varstvu podatkov ne bodo dovolj jasna in če bosta vloga in odgovornost ponudnikov storitev v oblaku opredeljeni ali razumljeni preveč ozko ali se ne bosta učinkovito izvajali. ENVP poudarja, da uporaba storitev računalništva v oblaku ne more upravičiti znižanja standardov glede varstva podatkov v primerjavi s tistimi standardi, ki se uporabljajo za običajne postopke obdelave podatkov.

123.

V zvezi s tem bi predlagana uredba o varstvu podatkov, kot je bila predstavljena, zagotovila dovolj pojasnil in orodij, ki bi pripomogla k zagotovitvi zadovoljive ravni varstva podatkov pri ponudnikih storitev v oblaku, ki storitve ponujajo strankam s sedežem v Evropi, natančneje:

124.

ENVP kljub temu predlaga, naj se glede na posebnosti storitev računalništva v oblaku v predlagani uredbi podrobneje razjasnijo naslednji vidiki:

125.

ENVP poudarja še, da bodo potrebne nadaljnje smernice Komisije in/ali nadzornih organov (zlasti prek prihodnjega Evropskega odbora za varstvo podatkov) v zvezi z naslednjimi vidiki:

126.

ENVP prav tako priznava, da bi bili lahko kodeksi ravnanja, ki jih je pripravil sektor in so jih odobrili zadevni nadzorni organi, koristno orodje za povečanje skladnosti in zaupanja med različnimi akterji.

127.

ENVP podpira dejstvo, da Komisija v posvetovanju z nadzornimi organi oblikuje standardne pogodbene pogoje za opravljanje storitev računalništva v oblaku, ki izpolnjujejo zahteve glede varstva podatkov, zlasti:

128.

ENVP poudarja, da je treba ustrezno pozornost nameniti zahtevam glede varstva podatkov pri oblikovanju standardov in sistemov certificiranja, predvsem:

129.

Nazadnje, ENVP poudarja potrebo po odgovarjanju na izzive, ki jih računalništvo v oblaku prinaša na mednarodni ravni. Komisijo spodbuja, naj začne mednarodni dialog o vprašanjih, ki jih prinaša računalništvo v oblaku, vključno s sodno pristojnostjo in dostopom organov pregona, ter predlaga, da bi bilo mogoče številna od teh vprašanj rešiti z različnimi mednarodnimi ali dvostranskimi sporazumi, kot so sporazumi o medsebojni pomoči in trgovinski sporazumi. Svetovne standarde bi bilo treba razviti na mednarodni ravni, da bi se določili minimalni pogoji in načela v zvezi z dostopom organov pregona. Podpira tudi zamisel, da nadzorni organi oblikujejo učinkovite mehanizme mednarodnega sodelovanja, zlasti v zvezi z vprašanji računalništva v oblaku.