52013SC0532

1.           Opredelitev problema

1.1.        Okvir politike

Onesnaževanje zraka znatno vpliva na okolje in zdravje. Leta 2010 je bilo v EU več kot 400 000 primerov prezgodnje smrti, 62 % površine EU pa je bilo izpostavljene evtrofikaciji, vključno z 71 % ekosistemov na območjih Natura 2000. Skupni eksterni stroški, ki so posledica vplivov na zdravje, so v razponu 330–940 milijard EUR. Neposredna gospodarska škoda vključuje 15 milijard EUR zaradi izgubljenih delovnih dni, zdravstvene stroške v višini 4 milijard EUR, izgubo pridelka v višini 3 milijard EUR in škodo na objektih, ki znaša 1 milijardo EUR.

Za rešitev teh težav je bil na ravni EU in na mednarodni ravni pripravljen niz ukrepov v okviru politike za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Izveden je bil naknadni pregled glavnih elementov politike EU: tematske strategije o onesnaževanju zraka iz leta 2005, direktiv o kakovosti zunanjega zraka[1], direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij[2] in več zakonodajnih aktov o nadzoru virov onesnaževanja.

S politiko za zmanjšanje onesnaženosti zraka so se emisije med letoma 1990 in 2010 znatno zmanjšale, s čimer je bil v veliki meri rešen problem kislega dežja („zakisljevanja“) v EU[3]. Glavni vplivi delcev na zdravje so se v obdobju od leta 2000 do 2010 zmanjšali za približno 20 %[4].

Na splošno je struktura politike kakovosti zraka skladna, vendar je treba vzpostaviti boljšo povezavo med nadzorom virov onesnaževanja ter zgornjimi mejami in standardi kakovosti zunanjega zraka, da se dejansko zagotovi spoštovanje teh določb.

1.2.        Ključne nerešene težave

Kljub omenjenemu napredku so znatni negativni vplivi še vedno prisotni. Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok smrti v EU, saj zaradi onesnaženosti zraka prezgodaj umre desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah[5], v veliki meri pa vpliva tudi na zdravje ljudi in posledično zmanjšuje produktivnost.

Za ekosisteme je glavni nerešeni problem evtrofikacija. Tri četrtine najbolj dragocenih ekosistemov v EU je ogroženih, kar postavlja na kocko 200–300 milijard EUR letnih koristi iz omrežja Natura 2000.

S tem sta povezana dva specifična problema: pri prvem gre za pomembne kršitve standardov kakovosti zraka, saj so na tretjini območij upravljanja kakovosti zraka v EU presežene mejne vrednosti za delce (PM10), na četrtini teh območij pa za dušikov dioksid (NO2).

Pri drugem problemu gre za dejstvo, da EU tudi s popolno uskladitvijo z veljavno zakonodajo EU ne bo dosegla svojega dolgoročnega cilja. Leta 2020 bo v skladu z napovedmi 340 000 primerov prezgodnje smrti zaradi  PM2,5 in prizemnega ozona.

1.3.        Razlogi za probleme

Kršitve standardov kakovosti zraka

Emisije iz motorjev na dizelski pogon odgovorne za kršitve standardov glede NO2 in NOx

Čeprav so se mejne vrednosti emisij NOx za potniške avtomobile na dizelski pogon poostrile (v obdobju od leta 1993 do 2009 so se znižale štirikratno, gre za prehod s standarda Euro 1 na Euro 5), se je ocenjeno povprečje emisij NOx v realnih voznih pogojih nekoliko povečalo. To je najpomembnejši razlog za trenutne neskladnosti.

Manjše kurilne naprave in koncentrirana lokalna onesnaženost so odgovorni za najhujše kršitve standardov glede delcev

Gospodinjski viri zgorevanja trdnega goriva so prvi dejavnik onesnaževanja, kjer lokalna onesnaženost najbolj presega mejne vrednosti, nekatere geografske lokacije pa združujejo visoko koncentracijo onesnaževalcev in topografijo, ki preprečuje učinkovito razpršitev delcev[6].

Usklajevanje je težavnejše in dražje zaradi pomanjkljivega usklajevanja nacionalnih in lokalnih ukrepov ter pomanjkanja zmogljivosti na regionalni in lokalni ravni.

Javni organi so pogosto pozno uvedli ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Pomanjkanje zmogljivosti za razvoj, izvajanje in spremljanje načrtov za zmanjšanje onesnaževanja je prav tako del problema. Usklajevanje med direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij in akcijskimi načrti direktive o kakovosti zunanjega zraka bi bilo mogoče izboljšati.

EU ni na pravi poti, če želi doseči svoj dolgoročni cilj  glede kakovosti zraka

Vplivi na zdravje, ki bodo še vedno prisotni po letu 2020, bodo posledica delovanja različnih sektorjev

Obravnavati je treba vse glavne sektorje, saj vsi prispevajo h koncentraciji bodisi delcev bodisi ozona. Možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij so največje v tistih sektorjih, ki so do zdaj najmanj zmanjšali emisije (npr. kmetijstvo, srednje kurilne naprave, necestna mobilna mehanizacija ter mednarodni pomorski promet)[7].

Emisije amoniaka iz kmetijstva so odgovorne za preostale okoljske vplive

Kmetijstvo je odgovorno za 90 % emisij amoniaka in je glavni dejavnik evtrofikacije. Na tem področju obstaja velik neizkoriščen potencial za stroškovno učinkovita zmanjšanja, od katerih bi številna koristila tudi kmetom.

Trajna onesnaženost ozadja pomeni, da samo z lokalnimi ukrepi ni mogoče učinkovito zmanjšati vplivov

Velik del glavnih problemov onesnaževanja, ki zadeva onesnaženost ozadja[8], je izven nadzora lokalnih pristojnih organov. Del tega onesnaževanja poteka na nacionalni ravni in se ga lahko na tej ravni tudi odpravlja, vendar je čezmejni delež visok (več kot 50 % za PM2,5 in 60 % za NH3)[9].

1.4.        Razvoj problema v prihodnosti

Skladnost s standardi se bo za PM10 in NO2 do leta 2020 znatno izboljšala. Problemi ostajajo predvsem v pomembnih središčih (npr. Rim, Lizbona) in na območjih, kjer se premog še vedno pogosto uporablja za ogrevanje stanovanj (npr. na Poljskem, v Bolgariji, na Češkem in Slovaškem), se pravi tam, kjer velika gostota prebivalstva pomeni veliko izpostavljenost prebivalstva. Po napovedih naj bi vse države članice do leta 2020 spoštovale zgornje meje direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij.

Po izhodiščnem scenariju naj bi se z uvedbo standardov Euro 6 v celoti nadzirale emisije NOx v realnih okoliščinah iz lahkih vozil na dizelski pogon od leta 2017 dalje[10]. To je ključnega pomena za zagotovitev usklajenosti do leta 2020.

Celo ob popolni usklajenosti se bodo do leta 2025 vplivi na zdravje zmanjšali samo za približno petino, evtrofikacija pa le zanemarljivo.

2.           Analiza subsidiarnosti

Pravna podlaga je člen 192(1) Pogodbe. Ukrepi na ravni EU so še naprej potrebni zaradi čezmejnega značaja onesnaževanja zraka ter zaradi prispevka emisij nekaterih proizvodov, ki jih je treba zaradi notranjega trga nadzorovati na ravni EU.

V okviru zmanjšanja onesnaženja so koristi za zdravje in okolje ocenjene glede na stroške, da se zagotovi sorazmernost ukrepa. Prouči se tudi optimalna porazdelitev zmanjšanja emisij med državami članicami in EU.

3.           Cilji

Dolgoročni strateški cilj je doseči raven kakovosti zraka, ki nima večjih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter ne ogroža zdravja ljudi in okolja. Obstajata dva splošna cilja:

· zagotoviti skladnost s sedanjimi politikami kakovosti zraka in upoštevanje mednarodnih zavez najpozneje do leta 2020;

· doseči znatno nadaljnje zmanjšanje vplivov na zdravje in okolje v obdobju do leta 2030.

4.           Možnosti, presoja vplivov in primerjava možnosti za prvi cilj (2020)

4.1.        Proučene možnosti

Z izhodiščnim scenarijem bodo dosežena zmanjšanja, zahtevana v revidiranem Göteborškem protokolu. Za rešitev problemov z neusklajenostjo je bilo proučenih še pet drugih možnosti: nova zakonodaja EU na področju nadzora virov onesnaževanja, strožje nacionalne zgornje meje emisij (strožje kot göteborške), večja podpora EU za ukrepe držav članic, spodbujanje strožjega mednarodnega nadzora ter sprememba direktive o kakovosti zunanjega zraka.

4.2.        Presoja vplivov

Z izhodiščnim scenarijem se bo zagotovila širša usklajenost s standardi kakovosti zraka, če se z uvedbo Euro 6 reši problem emisij v realnih okoliščinah iz lahkih vozil na dizelski pogon. Kar se tiče preostalih problemov z neusklajenostjo, 13–19 % območij dosega mejno vrednost 5µg/m³ in le 6–8 % jih to vrednost presega (odvisno od onesnaževala). Države članice se bodo z dodatnimi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka verjetno brez težav spopadle s prvo situacijo. Kar se tiče druge, pa se lahko gospodinjske vire zgorevanja (glavni vir delcev) uravnava z omejevanjem zgorevanja trdnih goriv in s hkratno podporo za spremembo goriva (npr. prek strukturnih skladov), medtem ko se onesnaženje z NO2 lahko reši z omejevanjem dostopa za vozila na dizelski pogon. S sprejetjem nove zakonodaje na področju nadzora virov onesnaževanja in strožjimi nacionalnimi zgornjimi mejami emisij se ne bi bilo mogoče učinkovito osredotočiti na lokalne vire onesnaževanja, ki povzročajo preostalo neusklajenost. Te možnosti se bodo zato upoštevale v analizi 2025–30.

4.3.        Primerjava možnosti

Z izhodiščnim scenarijem se zagotovi splošna usklajenost s standardi. Preostali problemi do leta 2020 so posledica lokalnih virov onesnaževanja in se jih da učinkovito rešiti z lokalnimi ukrepi, ki so na ravni EU podprti z razvojem zmogljivosti in sredstvi za strukturne spremembe, kot je sprememba goriva. Ni razloga za omilitev določb iz direktive o kakovosti zunanjega zraka, saj je uskladitev z obstoječimi določbami možna.

5.           Možnosti, presoja vplivov in primerjava možnosti za drugi cilj (2025–30)

5.1.        Proučene možnosti

Poleg osnovnega scenarija je bilo proučenih pet možnosti, ki so predstavljene v preglednici 1 spodaj.

Preglednica 1: Obravnavane možnosti za obdobje 2025–30

Možnost 1 || Možnost 6A || Možnost 6B || Možnost 6C || Možnost 6D || Možnost 6E

Izhodiščni scenarij || 25-odstotno zmanjšanje razlike med izhodiščnim scenarijem in največjim tehnično izvedljivim zmanjšanjem, kar se tiče PM 2,5 || 50-odstotno zmanjšanje razlike med izhodiščnim scenarijem in največjim tehnično izvedljivim zmanjšanjem, kar se tiče PM 2,5 || 75-odstotno zmanjšanje razlike med izhodiščnim scenarijem in največjim tehnično izvedljivim zmanjšanjem, kar se tiče PM 2,5 || 100-odstotno zmanjšanje razlike med izhodiščnim scenarijem in največjim tehnično izvedljivim zmanjšanjem, kar se tiče PM 2,5 || Usklajenost s priporočenimi okvirnimi vrednostmi Svetovne zdravstvene organizacije (zmanjšanje razlike>100 % za PM 2,5)

Poudarek je na vplivu delcev na zdravje, saj so najbolj škodljivi prav za zdravje; lahko se jih tudi finančno ovrednoti in tako enostavno primerja s stroški. Ker ukrepi za nadzor emisij delcev vplivajo tudi na onesnaževala, ki povzročajo ozon, evtrofikacijo in zakisljevanje, bodo proučene možnosti omogočile izboljšanje tudi na teh področjih.

Možnost 6E – usklajenost z okvirnimi vrednostmi Svetovne zdravstvene organizacije – ne bi bila izvedljiva do leta 2030 brez strukturnih in tehničnih sprememb. Dolgoročna izvedljivost te možnosti bo proučena pozneje.

5.2.        Presoja vplivov

V presoji vplivov je predstavljena analiza za leti 2025 in 2030; zaradi jedrnatosti so tukaj predstavljeni le rezultati za leto 2025.

5.2.1.     Vplivi na zdravje in okolje

Zmanjšanje (v odstotkih) vplivov na zdravje in okolje glede na leto 2005 je predstavljeno v preglednici 2 spodaj:

Preglednica 2: zmanjšanje (v odstotkih) vplivov na zdravje in okolje glede na leto 2005

|| 2005 || Možnost 1 || 6A || 6 B || 6C || 6D

Primeri prezgodnje smrti zaradi kronične izpostavljenosti PM 2,5 || 494 000 || –38 % || –42 % || –46 % || –50 % || –54 %

Primeri prezgodnje smrti zaradi akutne izpostavljenosti ozonu || 24 600 || –28 % || –29 % || –30 % || –33 % || –39 %

Evtrofikacija, nezaščitena površina v tisočih km² || 1 125 || –21 % || –24 % || –28 % || –34 % || –40 %

Zakisljevanje, nezaščitena površina v tisočih km² || 161 || –71 % || –77 % || –81 % || –85 % || –87 %

Pri možnosti 6C se vplivi na zdravje PM2,5 glede na izhodiščni scenarij zmanjšajo za dodatno tretjino (50-odstotno zmanjšanje v primerjavi z 38-odstotnim), vplivi evtrofikacije pa se glede na izhodiščni scenarij zmanjšajo za več kot dodatno polovico (34-odstotno zmanjšanje v primerjavi z 21-odstotnim).

5.2.2.     Vplivi na gospodarstvo

Vplivi na gospodarstvo so prikazani v preglednici 3 spodaj, v milijonih EUR (dodatni stroški glede na možnost 1 (izhodiščni scenarij) in odstotek povečanja glede na izhodiščni scenarij):

Preglednica 3: vplivi različnih možnosti na gospodarstvo

|| Možnost 1 || Možnost 6A || Možnost 6 B || Možnost 6C || Možnost 6D

EU-28, 2025 || 87 171 || – || 221 || 0,25 % || 1 202 || 1,38 % || 4 629 || 5,31 % || 47 007 || 53,9 %

Zahtevani rezultati za posamezne sektorje SNAP[11] so prikazani v preglednici 4 spodaj, izraženi v milijonih EUR in v odstotkih povečanja v primerjavi z možnostjo 1:

Preglednica 4: Zahtevani rezultati za posamezne sektorje SNAP

|| Možnost 1 || Možnost 6A || Možnost 6B || Možnost 6C || Možnost 6D

Proizvodnja energije || 9 561 || 44 || 0,46 % || 125 || 1,31 % || 470 || 4,92 % || 3 519 || 37 %

Gospodinjski viri zgorevanja || 9 405 || 74 || 0,78 % || 497 || 5,29 % || 1 680 || 18 % || 17 791 || 189 %

Industrijski viri zgorevanja || 2 513 || 19 || 0,75 % || 156 || 6,20 % || 641 || 25 % || 1 811 || 71 %

Industrijski postopki || 5 017 || 17 || 0,34 % || 125 || 2,49 % || 331 || 6,61 % || 3 964 || 79 %

Pridobivanje goriva || 695 || 0 || 0,00 % || 0 || 0,00 % || 6 || 0,81 % || 583 || 84 %

Uporaba topil || 1 176 || 1 || 0,08 % || 2 || 0,15 % || 56 || 4,76 % || 12 204 || 1 038 %

Cestni promet || 48 259 || 0 || 0,00 % || 0 || 0 % || 0 || 0 % || 0 || 0 %

Necestna mobilna mehanizacija || 8 760 || 1 || 0,01 % || 5 || 0,06 % || 145 || 1,66 % || 1 451 || 17 %

Odpadki || 1 || 6 || 786 % || 7 || 941 % || 9 || 1 154 % || 9 || 1 203 %

Kmetijstvo || 1 783 || 59 || 3,33 % || 285 || 16 % || 1 292 || 72 % || 5 675 || 318 %

Skupaj || 87 171 || 221 || 0,25 % || 1 202 || 1,38 % || 4 629 || 5,31 % || 47 007 || 54 %

Sektorji SNAP predstavljajo vrste dejavnosti (npr. zgorevanje, uporaba topil), ki lahko potekajo v različnih gospodarskih sektorjih (kemikalije, rafinerije, itd.) Za možnost 6C so glede na gospodarsko panogo potrebni dodatni izdatki, ki znašajo 0,22 % sektorske proizvodnje v kmetijstvu, 0,1 % za rafinerije in precej manj za vse druge gospodarske panoge.

Tabela 5 prikazuje neposredne gospodarske koristi in skupne eksterne stroške. Z dodatnimi ukrepi bi se lahko eksterni stroški glede na izhodiščni scenarij zmanjšali za 60–200 milijard EUR letno, od tega bi lahko bilo neposrednih prihrankov več kot 4,5 milijarde EUR.

Preglednica 5: Gospodarske koristi, ki so posledica zmanjšanja onesnaževanja zraka

2025, EU-28 || Možnost 6A || Možnost 6B || Možnost 6C || Možnost 6D

Izgubljeni delovni dnevi, neposredne gospodarske koristi v primerjavi z izhodiščnim scenarijem, v milijonih EUR || 726 || 1 421 || 2 137 || 2 831

Škoda na grajenem okolju, neposredne gospodarske koristi v primerjavi z izhodiščnim scenarijem, v milijonih EUR || 53 || 106 || 145 || 162

Izgube vrednosti kmetijskih rastlin, neposredne gospodarske koristi v primerjavi z izhodiščnim scenarijem, v milijonih EUR || 61 || 101 || 278 || 630

Stroški zdravstvene oskrbe (skupaj), neposredne gospodarske koristi v primerjavi z izhodiščnim scenarijem (kjer so podatki na voljo) || 219 || 437 || 657 || 886

Neposredne koristi (skupaj) v primerjavi z izhodiščnim scenarijem || 1 059 || 2 065 || 3 237 || 4 509

Zmanjšanje eksternih stroškov onesnaževanja zraka (skupaj) v primerjavi z izhodiščnim scenarijem (nizko ovrednotenje) || 14 997 || 29 767 || 44 686 || 59 642

Zmanjšanje eksternih stroškov onesnaževanja zraka (skupaj) v primerjavi z izhodiščnim scenarijem (visoko ovrednotenje) || 50 317 || 100 937 || 150 853 || 200 074

Skupni vpliv na BDP je zelo majhen celo pri možnosti 6C in znaša –0,025 %. Če se pri makroekonomski analizi upošteva povečanje produktivnosti, se vpliv na BDP v celoti izravna, dodatne neposredne koristi (za zdravstvo, kmetijske rastline in gradbene objekte) pa omogočijo gospodarsko korist v višini 0,007 % BDP.

5.2.3.     Socialni vplivi

Pri vseh možnostih obstaja majhen vpliv na zaposlovanje (pri možnosti 6C se ustvari 2 000 delovnih mest, kar je znotraj razpona negotovosti), tudi če se izboljšanje produktivnosti dela ne upošteva. Če pa se upošteva, se ustvarijo neto delovna mesta (37 000 do 112 000 delovnih mest).

5.2.4.     Vplivi na konkurenčnost in MSP

Najbolj prizadeti panogi sta kmetijstvo in rafiniranje nafte. Ta vpliv pri nobeni možnosti ne bi presegel praga v višini 1 % bruto dodane vrednosti, kar bi pustilo dovolj manevrskega prostora za dodatne stroške. Vplivi na MSP so veliki, kar se tiče kmetijskih ukrepov in ukrepov na področju srednjih kurilnih naprav. Kar se tiče srednjih kurilnih naprav, je vplive možno zmanjšati na pod 2,4 % bruto poslovnega presežka (glej spodaj). Kmetijski ukrepi se lahko osredotočijo na večje naprave, ki pokrivajo večino zmogljivosti, za preostale vplive pa se lahko uporabi ustrezna podpora iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

5.2.5.     Načrt za dosego dolgoročnega cilja do leta 2050

S pomočjo strukturnih sprememb in tehnološkega napredka bi bilo mogoče doseči koncentracije ozadja PM2,5, ki bi bile pod mejno vrednostjo Svetovne zdravstvene organizacije (10 mg/m3), in to praktično v celotni EU (99,5 % ozemlja in 99 % izpostavljenega prebivalstva). Okvirni načrt za dosego zahtevanih zmanjšanj je določen v preglednici 6.

Preglednica 6: Načrt za zmanjšanje emisij, da bi do leta 2050 dosegli okvirne vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije; emisije v kilotonah, zmanjšanja se primerjajo z emisijami iz leta 2005

EU-28 || 2005 || 2025 || 2030 || 2040 || 2050

SO2 || 8 172 || –79 % || –82 % || –87 % || –91 %

NOx || 11 538 || –65 % || –70 % || –78 % || –83 %

PM 2,5 || 1 647 || –48 % || –54 % || –64 % || –72 %

NH3 || 3 928 || –30 % || –38 % || –42 % || –48 %

Hlapne organske spojine || 9 259 || –50 % || –55 % || –64 % || –71 %

5.3.        Primerjava možnosti

Preglednica 7 prikazuje primerjavo vpliva različnih možnosti glede na izhodiščni scenarij:

Preglednica 7: Primerjava vpliva različnih možnosti glede na izhodiščni scenarij:

2025, EU-28 || Možnost 6A || Možnost 6B || Možnost 6C || Možnost 6D

Stroški v primerjavi z izhodiščnim scenarijem, v milijonih EUR || 221 || 1 202 || 4 629 || 47 007

Dodatno zmanjšanje vplivov na zdravje glede na izhodiščni scenarij (izhodiščno leto 2005) || 10 % || 21 % || 32 % || 43 %

Dodatno zmanjšanje vplivov na evtrofikacijo glede na izhodiščni scenarij (izhodiščno leto 2005) || 16 % || 33 % || 62 % || 90 %

Vplivi na BDP ob upoštevanju povišanja produktivnosti || 0,007 % || 0,009 % || 0.000 % || –

Druge neposredne koristi || 333 || 644 || 1 080 || 1 678

Zmanjšanje eksternih stroškov onesnaževanja zraka (skupaj) v primerjavi z izhodiščnim scenarijem (nizko ovrednotenje) || 14 997 || 29 767 || 44 686 || 59 642

Zmanjšanje eksternih stroškov onesnaževanja zraka (skupaj) v primerjavi z izhodiščnim scenarijem (visoko ovrednotenje) || 50 317 || 100 937 || 150 853 || 200 074

Pri možnosti 6C so koristi večje od stroškov, medtem ko so dodatni ukrepi, ki jih uvaja 6D, dražji od ugodnosti, ki jih prinašajo. Zato je možnost 6C primernejša.

5.3.1.     Analiza občutljivosti

Na podlagi obsežne analize občutljivosti, izvedene glede možnosti 6C, so nastali naslednji sklepi:

· podnebna politika bo koristna za kakovost zraka, vendar sama ne zadošča za izpolnitev dolgoročnega cilja kakovosti zraka do leta 2050;

· z zmernimi stroški je mogoče še dodatno (glede na možnost 6C) zmanjšati vplive evtrofikacije in ozona na zdravje (stroški usklajevanja se povečajo za 1 %);

· možen je cilj zmanjšanja metana v EU z malo stroški ali brez njih[12];

· cilje politike je še vedno možno doseči v okviru alternativnih scenarijev v prihodnosti.

5.4.        Instrumenti za izvajanje najprimernejše možnosti

Glavni instrument za izvajanje celotne politike je direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij, ki lahko z nizkimi upravnimi stroški (najprej 6,9 milijona EUR, nato 2,5 milijona EUR/leto) zajame tudi ukrepe za nacionalne programe zmanjšanja emisij, popise in napovedi emisij ter spremljanje ekosistemov.

Veljavna zakonodaja EU na področju nadzora virov onesnaževanja in tista, ki je še v pripravi, bosta omogočili 52–75 % zahtevanih zmanjšanj za vsa onesnaževala razen amoniaka, za katerega ta vrednost znaša le 25 % (to zmanjšanje bo omogočila direktiva o industrijskih emisijah).

Nadzor, ki bi ga EU izvajala na srednjih kurilnih napravah (1–50 MW nazivne vhodne toplotne moči) bi bil stroškovno učinkovit.

· Znatno in stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij se lahko doseže za PM, NOx in SOx;

· skupni letni stroški za izvajalce se lahko omejijo na 400 milijonov EUR, če se sekundarni nadzor NOx uporabi samo za določen del novih naprav;

· upravni stroški se lahko zmanjšajo na najmanjšo možno raven, če se zahteva zgolj registracija obratov.

Najprimernejša možnost politike je zmanjšanje emisij v skladu z Göteborškim protokolom skupaj z registracijo za vse obrate. Tako se vpliv na MSP zmanjša na 0,1–2,4 % bruto poslovnega presežka.

6.           Spremljanje in ocenjevanje

Obstaja obsežen sklop kazalnikov in mehanizmov za spremljanje in ocenjevanje izvajanja politike EU o kakovosti zraka (npr. poročila Evropske agencije za okolje in EMEP). Ta poročila bodo podlaga za oceno, ali so bili revidirani cilji zmanjšanja vplivov doseženi. Nove zaveze za zmanjšanje emisij, sprejete v okviru direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij, se bo spremljalo na podlagi strožjih določb za popise in napovedi. Pregled politike bo potekal vsakih pet let, in sicer prvi najpozneje leta 2020.

[1]               2008/50/ES in 2004/107/ES.

[2]               2001/81/ES.

[3]               Zmanjšanja emisij so posledica zakonodaje EU o emisijah žvepla iz velikih kurilnih naprav in zahtev za nizko vsebnost žvepla v gorivu za cestni promet, ki so z začetkom veljavnosti standarda Euro 4 omogočile tudi uporabo katalizatorjev.

[4]               Leta 2010 je bilo 379 420 primerov prezgodnje smrti zaradi delcev ter 26 500 primerov prezgodnje smrti zaradi ozona.

[5]               V letu 2010 je bilo v EU-27 po statističnih podatkih Eurostata 35 000 smrtnih žrtev prometnih nesreč.

[6]               Npr. nekatera od najbolj poseljenih središč v Evropi niso usklajena s standardi: Milano, Madrid, Barcelona, London in druga.

[7]               Zlasti v državah, ki še niso razglasile območij nadzora emisij žvepla in/ali NOx.

[8]               Izmerjene ravni onesnaženosti so vsota različnih emisij, ki izhajajo iz specifičnih lokalnih virov (kot so industrijska območja ali mestni promet) in onesnaženosti ozadja, ki jo povzročajo regionalni ali bolj oddaljeni viri.

[9]               Ocene Programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP).

[10]             Usklajenost z Euro 6 je vključena v izhodiščni scenarij, ker je raven ambicij določena v sprejeti zakonodaji; izvedbeni ukrep je mehanizem za tehnično izvedbo.

[11]             Izbrana nomenklatura za onesnaževanje zraka (Selected Nomenclature for Air Pollution).

[12]             Metan ni vključen v splošno optimizacijo, saj ima drugačno življenjsko dobo (in torej tudi drugačen časovni okvir svojega vpliva na ozon) kot drugi predhodniki ozona.