This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013SC0472
COMMISSION STAFF WORKING DOCUMENT EXECUTIVE SUMMARY OF THE IMPACT ASSESSMENT Accompanying the Document Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on the protection of undisclosed know-how and business information (trade secrets) against their unlawful acquisition, use and disclosure
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem
/* SWD/2013/0472 final */
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem /* SWD/2013/0472 final */
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu za direktivo Evropskega
parlamenta in Sveta o varovanju nerazkritega strokovnega
znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo
neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem
1. Uvod in posvetovanje Komisija je 3. marca 2010 sprejela
strategijo za pametno, trajnostno in vključujočo rast (v nadaljnjem
besedilu: strategija Evropa 2020), v kateri je zahtevala okrepitev znanja in
inovacij kot gonil gospodarske rasti Unije. Komisija se je v okviru vodilne
pobude „Unija inovacij“ zavezala, da bo izboljšala krovne pogoje za inovacijske
dejavnosti podjetij, in sicer med drugim z optimizacijo intelektualne lastnine. V tem okviru je 24. maja 2011 sprejela
celovito strategijo za zagotovitev nemoteno delujočega notranjega trga za
intelektualno lastnino. Vsak patent in vsak model ali blagovna znamka
se začne s skrivnostjo (izdaja novega izdelka, novo revolucionarno
zdravilo, prototip novega avtomobilskega motorja itd.). Dokler gospodarske
družbe ne pridobijo pravice intelektualne lastnine so izpostavljene tveganju
kraje dragocenih informacij in znanja iz raziskav. Pravo o poslovnih
skrivnostih v največji možni meri zmanjšuje tveganja, s katerimi se
soočajo inovativne družbe in raziskovalne ustanove, saj uvaja mehanizme za
uveljavljanje nadomestil za primere protipravne prisvojitve rezultatov ter
strokovnega znanja in izkušenj, pridobljenih iz raziskav, in drugih dragocenih
podatkov. Poslovne skrivnosti so bistvenega pomena za
skupne raziskave in odprte inovacije na notranjem trgu, pri katerih si morajo
številni partnerji iz več držav članic izmenjevati dragocene
informacije. Vendar so poslovne skrivnosti v uniji premalo zaščitene.
Inovativne gospodarske družbe in raziskovalne ustanove so vedno pogosteje
izpostavljene protipravnim prisvojitvam, ki izhajajo iz Unije ali zunaj nje,
pomanjkanje skupnega trdnega pravnega okvira pa slabi njihovo zmožnost za
uresničitev svojega celotnega potenciala kot gonilo gospodarske rasti in
ustvarjanja novih delovnih mest. V tej oceni učinka je opravljena analiza
vira osnovnih vzrokov tega problema in predstavljene možne rešitve. Službe Komisije so se pri tem oprle na zunanje
strokovno znanje. V dveh zunanjih študijah je bilo ocenjeno pravno varstvo
poslovnih skrivnosti v EU in opravljen pregled s tem povezane ekonomske
literature. V anketi iz leta 2012 v okviru ene teh študij je sodelovalo 537
gospodarskih družb, poleg tega pa so službe Komisije izvedle javno
posvetovanje, h kateremu je prispevalo 386 subjektov. 2. Okvir politike, opredelitev
problema in subsidiarnost Obstaja soglasje, da gospodarske družbe – ne
glede na velikost – poslovne skrivnosti vrednotijo vsaj toliko kot patente in
druge oblike pravic intelektualne lastnine. Te so še posebej pomembne za mala
in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) in zagonska podjetja. Poslovne
skrivnosti so pomembne tudi za zaščito netehnoloških inovacij. Storitvena
panoga, ki ustvari več kot 70 % BDP EU, se v primerjavi s proizvodnim
sektorjem sorazmerno močneje zanaša na poslovne skrivnosti in v manjši
meri na patente. Ker imajo poslovne skrivnosti gospodarsko
vrednost, jih lahko konkurenti poskušajo neupravičeno pridobiti, npr. s
krajo, nedovoljenim kopiranjem, kršenjem zahtev glede zaupnosti itd., in jih
pozneje zlorabiti. Različni trendi (globalizacija, oddajanje del zunanjim
izvajalcem, daljše dobavne verige, vse večja uporaba informacijske in
komunikacijske tehnologije itd.) kažejo, da se s časom povečuje
tveganje protipravne prilastitve poslovnih skrivnosti. Ena petina podjetij, ki
so sodelovala v anketi, je navedla, da so bila v zadnjih desetih letih žrtev
poskusov ali dejanj protipravne prilastitve v EU. Kljub pomenu poslovnih skrivnosti in groženj v
zvezi z njimi je temu pojavu v pravnem okviru EU namenjene le malo pozornosti.
Skupnih evropskih pravil ni, zaščita, ki jo pred protipravno prilastitvijo
poslovne skrivnosti ponujajo nacionalni predpisi, pa je neenakomerna. Le malo
držav članic v svojem civilnem ali kazenskem pravu izrecno ureja
protipravno prilastitev poslovne skrivnosti, medtem ko se večina držav
članic zanaša na svoje splošno pravo o nelojalni konkurenci ali
odškodninsko pravo ter nekatere kazenskopravne določbe. Zaradi razlik v nacionalnem pravu je pravno
varstvo pred protipravno prisvojitvijo poslovnih skrivnosti v notranjem trgu
razdrobljeno. To nazorno ponazarja razpredelnica v nadaljevanju, ki primerja,
kakšno pravo varstvo je mogoče pričakovati po pravu posamezne države
članice v zvezi z izbranimi pomembnimi ukrepi: Razdrobljenost pravnega varstva (izbrani ukrepi) Vir podatkov: Baker & McKenzie (2013). Izbrani ukrepi || AT || BE || BG || CY || CZ || DE || DK || EE || EL || ES || FI || FR || HU || IE || IT || LT || LU || LV || MT || NL || PL || PT || RO || SE || SI || SK || UK Opredelitev poslovne skrivnosti v civilnopravnih predpisih || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Možnost izdaje sodne odredbe zoper dobroverno tretjo osebo || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Časovno neomejene sodne odredbe || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Možnost izdaje odredbe o uničenju PS/ s PS pridobljenega blaga || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Izračun odškodnine na podlagi poštenega avtorskega honorarja || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Učinkoviti predpisi o ohranjanju tajnosti (civilni sodni postopek) || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Ustrezna kazenskopravna zakonodaja || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Opomba: Prazno polje pomeni, da v nacionalni zakonodaji zadevni ukrep ni predpisan. –
(a) področje uporabe: le malo držav
članic ima v svoji zakonodaji opredeljena pojma poslovne skrivnosti in
protipravne prilastitve, nekatere pa sploh nimajo posebnih določb v zvezi
s poslovnimi skrivnostmi; –
(b) pravna sredstva: možnost izdaje sodne prepovedi
za prekinitev vseh vrst zlorab poslovne skrivnosti s strani tretjih oseb ni
vedno na voljo (npr. ko je bila protipravno prilaščena poslovna skrivnost
prenesena na tretjo osebo v dobri veri); izdaja časovno neomejenih sodnih
odredb ni vedno mogoča; možnost izdaje odredbe o uničenju blaga,
pridobljenega na podlagi poslovne skrivnosti, in o uničenju protipravno
prilaščenih informacij ali njihovem vračilu imetniku izvirne poslovne
skrivnosti ni vedno na voljo; tradicionalna pravila za izračun odškodnine
(dejanske izgube / izgubljeni dobiček) so pogosto neprimerna za
primere protipravne prilastitve poslovne skrivnosti, alternativne metode (npr.
znesek avtorskega honorarja, ki bi avtorju pripadal po licenčni pogodbi)
pa niso na voljo v vseh državah članicah; –
(c) zagotovitev zaupnosti poslovnih skrivnosti med
civilnimi sodnimi postopki: nacionalni predpisi so najpogosteje nezadostni za
zagotovitev takšne zaupnosti, kar lahko povzroči dokončno izgubo poslovne
skrivnosti, če se žrtev odloči za začetek pravdnega postopka. To
tveganje odvrača žrtve protipravnih prilastitev poslovne skrivnosti od
uveljavljanja nadomestila; ter –
(d) kraja poslovne skrivnosti je kaznivo dejanje v
mnogih, vendar ne v vseh državah članicah, sankcije za to pa se lahko
precej razlikujejo. To razdrobljeno varstvo pomeni, da je uporaba
pravdnega postopka za varovanje poslovnih skrivnosti pred njihovo protipravno
prilastitvijo s strani tretjih oseb v čezmejnem okolju nezanesljivo orodje
za zaščito intelektualne lastnine. Prav tako slabi zaščito
inovatorjev EU pred blagom, pri katerega proizvodnji so bile uporabljene
njihove ukradene poslovne skrivnosti in ki izhaja iz tretjih držav. Praksa
potrjuje, da imetniki poslovnih skrivnosti dojemajo nacionalne predpise kot
neprivlačne, saj gospodarske družbe praktično ne uveljavljajo pravice
do obrambe svojih poslovnih skrivnosti, ki so bile protipravno prilaščene,
pred sodišči. Opredeljena sta bila dva glavna
problema: (1) spodbude za čezmejne inovacijske
dejavnosti pod optimalno ravnjo. Kadar obstaja tveganje za protipravno
prilastitev poslovne skrivnosti, obstoječe pravno varstvo pa je
neučinkovito, to vpliva na spodbude za inovacijske dejavnosti (tudi na
čezmejni ravni), in sicer zaradi: –
(i) nižje od pričakovane vrednosti inovacij,
ki se opirajo na poslovne skrivnosti, in višjih stroškov njihove zaščite.
Po eni strani je mogoče ob večji verjetnosti, da bo poslovna
skrivnost nekega dne protipravno prilaščena, ne da bi imel njen imetnik
veliko upanja, da bo prejel odškodnino za morebitno nastalo škodo,
pričakovati nižji donos. Po drugi strani mora zaradi šibkejšega pravnega
varstva vsak inovator toliko več vložiti v lastne zaščitne ukrepe.
35 % sodelujočih v anketi iz leta 2012 je identificiralo „povišane
odhodke za zaščitne ukrepe“ kot neposredno posledico dejanj (ali poskusov
dejanj) protipravne prilastitve; in –
(ii) višjih poslovnih tveganj pri izmenjavi
poslovnih skrivnosti. Na primer, po anketi iz leta 2012, se 40 %
gospodarskih družb v EU ne bi odločilo za izmenjavo poslovnih skrivnosti s
tretjimi osebami iz bojazni pred izgubo zaupnosti informacij zaradi zlorabe ali
objave/razkritja brez njihove privolitve. (2) konkurenčna prednost na podlagi
poslovne skrivnosti je ogrožena (zmanjšana konkurenčnost): zaradi
razdrobljenega pravnega varstva v EU nista zajamčena primerljiv obseg
varovanja in primerljiva raven nadomestil na notranjem trgu, kar ogroža
konkurenčne prednosti na podlagi poslovne skrivnosti – povezane z
inovacijami ali ne – in slabi konkurenčnost imetnikov poslovnih
skrivnosti. Na primer, evropska kemijska industrija, ki se močno opira na
procesne inovacije, ki jih omogočajo poslovne skrivnosti, ocenjuje, da bi
lahko protipravne prilastitve poslovnih skrivnosti pogosto povzročile do
30-odstotno zmanjšanje prihodkov od prodaje. To ogroža tudi zmožnost
inovatorjev, da pridobijo ustrezen donos na izkoriščanje lastne poslovne
skrivnosti. Inovativna podjetja, zlasti mala in srednja
podjetja, so zaradi tega posebej prizadeta, prav tako pa to izpodbija
sodelovanje pri inovacijah na notranjem trgu. Zaradi različnih
ravni varovanja so nekatere gospodarske družbe bolje opremljene za spopadanje z
izzivi na informacijskih tehnologijah temelječega gospodarstva in za
izkoriščanje učinkovite infrastrukture intelektualne lastnine.
Razdrobljenost pravnega okvira inovatorjem preprečuje, da bi lahko
izkoristili celotni potencial notranjega trga preko nacionalnih meja. To
posredno učinkuje na naložbe, delovna mesta in gospodarsko rast. Brez ukrepanja na ravni EU (izhodiščni
scenarij) bodo negativne posledice, ki izhajajo iz primerov protipravne
prilastitve poslovne skrivnosti, še naprej nezadostno urejali pravni ukrepi, ki
jih države članice dajejo na voljo imetnikom poslovnih skrivnosti za
njihovo obrambo. 3. Subsidiarnost Ukrepanje EU bi lahko temeljilo na
členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj sta srž pobude
izboljšanje pogojev za inovacije in okrepitev učinkovitosti intelektualne
lastnine na notranjem trgu. Načelo subsidiarnosti bi se upoštevalo,
saj države članice same ne bi mogle doseči ciljev pobude. Ukrepanje
EU je potrebno še posebej za oblikovanje pravnega okvira, s katerim bi se
zaščitil in na ta način okrepil čezmejni pretok poslovnih
skrivnosti, povezanih z inovacijami, med raziskovalnimi in poslovnimi
partnerji, in sicer z zagotovitvijo kar najmanjših možnih koristi od vsake
protipravne prilastitve takšnih informacij, če že ne popolne
onemogočitve tovrstnega okoriščanja. Ta pretok informacij je
bistvenega pomena za izkoriščanje inovacij v EU za raziskave in razvoj. 4. Cilji Splošni cilj:
zagotoviti ustrezno zaščito konkurenčnosti evropskih podjetij in
raziskovalnih teles, ki temelji na nerazkritem strokovnem znanju in izkušnjah
ter poslovnih informacijah (poslovne skrivnosti), in izboljšati pogoje/okvir za
razvoj in izkoriščanje inovacij ter za prenos znanja na notranjem trgu. Posamezni cilj:
izboljšati učinkovitost pravnega varstva poslovnih skrivnosti pred
protipravno prilastitvijo na notranjem trgu. Ta posamezni cilj je vdelan v širšo evropsko
strategijo za spodbujanje in krepitev učinkovitosti infrastrukture
intelektualne lastnine na notranjem trgu, da bi se dosegli ciliji strategije
Evropa 2020 v zvezi z inovacijami (prim. Unija inovacij). Skladen je z mednarodnimi zavezami Evropske
unije in njenih držav članic na tem področju (prim. Sporazum o
trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine). 5. Primerjava možnih politik Povzetek primerjave možnosti || Uspešnost* [po operativnih ciljih] || Učinkovitost in stroški** Možne politike || primerljiv obseg varovanja || zadostna in primerljiva raven nadomestila || ohranitev zaupnosti v pravdnem postopku || odvračanje || stroški || učinkovitost 1. Nespremenjeno stanje. || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 2. Informiranost/ozaveščenost o obstoječih orodjih za pridobitev nadomestila v primeru protipravne prilastitve poslovne skrivnosti. || 0 || 0/+ || 0 || 0/+ || V || N 3. Nezakonitost dejanj protipravne prilastitve poslovne skrivnosti. || ++ || + || + || + || S || S 4. Zbliževanje nacionalnih pravil o pravnih sredstvih v civilnem postopku zoper protipravno prilastitev poslovne skrivnosti. || ++ || ++ || ++ || ++ || S || V 5. Zbliževanje nacionalnih pravil o pravnih sredstvih v civilnem in kazenskem postopku zoper protipravno prilastitev poslovne skrivnosti. || +++ || ++ || ++ || +++ || V || S * Primerjava z izhodiščnim scenarijem: --- zelo
občutno poslabšanje položaja; -- občutno poslabšanje položaja; -
rahlo poslabšanje; 0 brez relevantnih sprememb; + rahlo izboljšanje; ++
občutno izboljšanje; +++ zelo občutno izboljšanje. **Skupna
ocena možne politike z ozirom na doseganje ciljev. N: nizko; S: srednje; V:
visoko. Po možnosti 1 bi izdatki za zaščitne
ukrepe ostali visoki in gospodarske družbe bi oklevale pred vstopom v mreže za
kolaborativne čezmejne inovacije. Prevelik poudarek na preprečevanju
bi imel za posledico strožje omejitve za zaposlene in zmanjšanje poklicne
mobilnosti. Omejene spodbude za inovacije bi ovirale ustvarjanje novih delovnih
mest. Višji stroški sorazmerno bolj bremenijo MSP. Evropsko gospodarstvo bi z
vidika novih delovnih mest, inovacij in rasti dosegalo slabše rezultate od
pričakovanih, potrošniki pa bi imeli le omejen dostop do inovativnih
izdelkov in storitev. Po drugi možnosti bi se izboljšala zmožnost
stvariteljev in inovatorjev za spopadanje z izzivi protipravne prilastitve
poslovne skrivnosti, s čimer bi se povečalo zaupanje. Vendar se s to
možnostjo ne bi popolnoma učinkovito dosegli cilji, ker bi povzročila
dodatne stroške in zahtevala dodatne vire za zbiranje, predstavitev in stalno
posodabljanje informacij v vseh jezikih, potrebne pa bi bile tudi redne
kampanje ozaveščanja; imetniki poslovnih skrivnosti bi ostali v šibkem
položaju glede protipravne prilastitve poslovne skrivnosti; neenaka raven
varovanja po EU ne bi bila odpravljena; vse blago, proizvedeno v državah
članicah z nizko ravnjo varovanja, bi krožilo po celotnem notranjem trgu. V skladu z možnostmi 3, 4 in 5 bi usklajen
obseg varovanja poslovnih skrivnosti zagotovil enako pravno varstvo in
večjo pravno varnost. To bo: –
(i) okrepilo konkurenčnost gospodarskih družb
po zaslugi boljšega čezmejnega varovanja konkurenčnih prednosti družb
in izboljšalo dodeljevanje virov, saj bi bilo mogoče pričakovati manj
naložb v zaščitne ukrepe, s čimer bi se sprostila sredstva za bolj
produktivne naložbe; ter –
(ii) zagotovilo povečane spodbude za
(čezmejne) inovacijske dejavnosti zaradi pričakovane večje
vrednosti poslovnih skrivnosti in bolj varnih čezmejnih izmenjav znanja. Vse to bi moralo pozitivno učinkovati na
inovacije (povečanje obsega naložb v inovacije, čezmejne izmenjave
znanja in drugi posredni učinki) ter na notranji trg za čezmejno
ustvarjalnost in z intelektualno lastnino povezane dejavnosti. Ti učinki
bi na koncu prispevali h gospodarski rasti in potrošniški izbiri ter
omogočili dostop do novih izdelkov in storitev. Te možnosti bi lahko tudi (visoko)
usposobljenim delavcem (tistim, ki ustvarjajo poslovne skrivnosti ali imajo
dostop do njih) olajšale zamenjavo delodajalca znotraj notranjega trga ali jim
pomagale ustanoviti lastno podjetje. Možnost 3 zgolj poziva države članice,
naj zagotovijo učinkovita in sorazmerna pravna sredstva, ne da bi jih
vnaprej natančno določile, tako bi obravnavala le del potrebnih
ukrepov za oblikovanje učinkovitega pravnega okvira za varovanje poslovnih
skrivnosti pred njihovo protipravno prilastitvijo. Poleg tega s to možnostjo ne
bi bila zagotovljena zadostna uskladitev glede ohranjanja zaupnosti poslovnih
skrivnosti med pravdnim postopkom. Potencialne tožeče stranke bi morale še
vedno v vsaki državi članici opraviti posebno oceno tveganj. Zmanjšanje stroškov
obveščanja bi bilo zgolj omejeno. Pozitivni učinki, opisani pod možnostjo 3
zgoraj, bi bili doseženi tudi z možnostjo 4, ta možnost pa bi poleg navedenega
zajemala tudi uskladitev ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče tretjim osebam
preprečiti uporabo/izkoriščanje protipravno prilaščene poslovne
skrivnosti, med drugim tudi uvoz iz tretjih držav. S to možnostjo bi se dosegla
tudi večja gotovost glede ohranjanja zaupnosti med pravdnim postopkom, in
sicer z uveljavitvijo skupnega pravnega okvira, s čimer bi se bilo mogoče
izogniti stroškom in tveganjem, povezanim z nezadostnim zbliževanjem, ter
pomanjkljivostim možnosti 3. Boljša izvršilna pravila in izboljšave izterjave
odškodnin ter boljša jamstva glede ohranjanja zaupnosti poslovnih skrivnosti
med pravnim postopkom dajejo vlagateljem boljša zagotovila, s čimer se
spodbujajo naložbe v inovacije, zlasti v čezmejnem obsegu, kar pa prispeva
k bolj nemotenemu delovanju notranjega trga. Možnost 5 bi k možnosti 4 dodala zbliževanje
predpisov kazenskega prava, s čimer bi se okrepil odvračilni
učinek pravil in zagotovil boljši dostop do dokazov v okviru preiskovalnih
pooblastil organov pregona. Vendar bi se z možnostjo 5 presegla trenutna
kazenskopravna zaščita pravic intelektualne lastnine, ki trenutno na ravni
EU ni usklajena. Poleg tega mora po načelu sorazmernosti kazensko pravo
vedno ostati skrajni ukrep, ugotoviti pa je še treba, ali predlagane spremembe
civilnega prava že zadoščajo za izpolnitev zastavljenih ciljev. Možnost 4 je najprimernejša. Izbira pravnega akta: ker nezavezujoč pravni akt ne bi zajamčil pozitivnih
učinkov, bi bilo treba to možnost uveljaviti z direktivo. 6. Splošni učinki
najprimernejše možnosti Zbliževanje pravil o pravnih sredstvih v
civilnem pravu bi omogočilo inovativnim podjetjem, da bi svoje legitimne
poslovne skrivnosti učinkoviteje branila po vsej EU. Nadalje, če bi
se lahko imetniki skrivnosti zanašali na zaupnost med sodnim postopkom, bi bili
bolj naklonjeni uveljavljanju pravnega varstva zoper potencialno škodo zaradi
protipravne prilastitve poslovne skrivnosti. Povečana pravna varnost in
zbliževanje zakonov iz možnosti 4 bi prispevala k vse večji vrednosti
inovacij, ki jih poskušajo gospodarske družbe zaščititi kot poslovne
skrivnosti, saj bi se s tem zmanjšalo tveganje protipravnih prilastitev. Ta možnost bi pozitivno učinkovala tudi
na delovanje notranjega trga; gospodarskim družbam, zlasti MSP, in
raziskovalcem bi morala omogočiti, da bi bolje izkoristili svoje
inovativne ideje, in sicer v sodelovanju z najboljšimi partnerji iz vse EU. Ta
pobuda za inovacije – in za učinkovitejše inovacije – ter prihranke
stroškov, ki trenutno nastajajo zaradi obstoječih pretiranih
zaščitnih ukrepov, bi prispevala k povečanju naložb zasebnega
sektorja v raziskave in razvoj na notranjem trgu. Primerljiva raven varovanja poslovnih
skrivnosti po vsej EU bi zagotovila, da bi bilo mogoče uvoz blaga iz tretjih
držav, če bi bilo takšno blago proizvedeno z uporabo protipravno
prilaščene poslovne skrivnosti, ustaviti kjer koli v EU pod enakimi
pogoji. Istočasno ne bi smelo biti omejitev konkurence,
saj se ne podeljujejo nobene izključne pravice in lahko vsak konkurent
prosto pridobiva znanje, zaščiteno s poslovno skrivnostjo (vključno z
obratnim inženiringom). To bi moralo imeti dolgoročno pozitivne
učinke na konkurenčnost in rast evropskega gospodarstva. Najprimernejša možnost ne bo imela nobenega socialnega
učinka na makroravni, kot je na primer nacionalna raven zaposlenosti.
Posredno pa bi morali biti vidni pozitivni učinki na olajšanje mobilnosti
visokokvalificirane delovne sile (tistih, ki imajo dostop do poslovnih
skrivnosti) na notranjem trgu ter na obseg z inovacijami povezanih delovnih
mest (po zaslugi povečane inovacijske dejavnosti), kar bi prispevalo k
trajnosti zaposlovanja v EU. Najprimernejša možnost ne bi smela imeti
neposrednega vpliva na okolje. Ta pobuda nima negativnih učinkov na temeljne
pravice. Ukrepanje EU, s katerim se zagotovi
učinkovito in enakovredno varovanje poslovnih skrivnosti po vseh EU, uživa
podporo panožnih zainteresiranih strani, ki so se odzvale na javno posvetovanje
in so sodelovale v anketi iz leta 2012. Nasprotno pa druge zainteresirane
strani ne vidijo potrebe po pobudi EU. 7. Spremljanje in vrednotenje
najprimernejših možnih politik Sprejeti bodo trije ukrepi: (1) načrt prenosa
v nacionalno zakonodajo, (2) redno spremljanje pravočasnega sprejetja in
pravilnosti ukrepov prenosa ter njihove uporabe, za kar bo odgovorna Komisija,
ter (3) vrednotenje učinkov politike v srednjeročnem roku.