52013PC0914

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja na Hrvaškem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 126(7) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu s členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)       Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)       Svet je X. januarja 2014 v skladu s členom 126(6) PDEU odločil, da na Hrvaškem obstaja čezmeren primanjkljaj.

(4)       V skladu s členom 126(7) PDEU in členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[1] mora Svet na zadevno državo članico nasloviti priporočila z namenom, da se stanje čezmernega primanjkljaja v danem roku odpravi. V priporočilu mora biti določen rok največ šest mesecev, v katerem mora zadevna država članica sprejeti učinkovite ukrepe za odpravo čezmernega primanjkljaja. Poleg tega bi moral Svet v priporočilu za odpravo čezmernega primanjkljaja zahtevati, da se dosežejo letni proračunski cilji, ki so na podlagi napovedi, na kateri temelji priporočilo, skladni z minimalnim letnim izboljšanjem strukturnega salda, tj. ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, pri čemer se za referenčno merilo uporabi vsaj 0,5 % BDP. Poleg tega mora v skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97, ki opredeljuje zahtevo glede merila dolga, proračunski cilj, priporočen za zadnje leto obdobja odprave primanjkljaja zagotoviti, da se razlika med deležem dolga glede na BDP in 60-odstotno referenčno vrednostjo iz Pogodbe zmanjša v dveh letih po odpravi čezmernega primanjkljaja, na podlagi napovedi Komisije.

(5)       Po napovedi Komisije iz jeseni 2013 bo primanjkljaj sektorja država ostal nad referenčno vrednostjo 3 % BDP v obdobju 2013–2015, strukturni saldo pa se bo v obdobju napovedi predvidoma še naprej slabšal, in sicer s 4 % BDP v letu 2013 na skoraj 6 % BDP v letu 2015. Ta trend je predvsem posledica povečanja odhodkov, kot so stroški za obresti in prispevki za proračun EU, in tudi nepričakovano nizkih prihodkov. Napoved Komisije iz jeseni 2013 ni zajemala programa za konsolidacijo proračuna, napovedanega septembra 2013 z objavo smernic ekonomskih in fiskalnih politik, ker so bile informacije, ki so podlaga tega napovedanega konsolidacijskega paketa, zelo skope. Ukrepi, predstavljeni v drugi reviziji proračuna za leto 2013 in predlogu proračuna za leto 2014, ki ga je vlada sprejela 14. novembra 2013 in ga poslala parlamentu, nimajo znatnejšega vpliva na proračunska gibanja. Predvideni javnofinančni prihodki in odhodki ter bruto javni dolg v napovedi Komisije iz jeseni 2013, ki so bili dopolnjeni z novimi podatki, pridobljenimi po objavi napovedi, dejansko kažejo zelo majhne spremembe. Revidirane napovedi predstavljajo novo izhodišče za Komisijo.

(6)       V zvezi z gibanjem bruto javnega dolga in glede na revizijo proračuna za leto 2013 ter predloga proračuna za leto 2014 bo načrtovan delež bruto javnega dolga v BDP na koncu leta 2014 predvidoma dosegel 62 % in se bo verjetno še povečal na približno 64 % v letu 2015 ter na 64,75 % v letu 2016.  Napoved Komisije iz jeseni 2013 predvideva, da bo delež javnega dolga leta 2014 presegel referenčno vrednost iz Pogodbe, se približal 65 % in se bo v obdobju napovedi še povečal. Glede na dopolnjeno napoved iz jeseni 2013, ki vključuje dodatne informacije, ki so bile na voljo šele po objavi napovedi, zlasti novo izdajo dolarskih obveznic novembra 2013, naj bi delež bruto javnega dolga že leta 2013 presegel prag 60 %.

(7)       Zaradi velike negotovosti v zvezi z gospodarskimi in proračunskimi gibanji bi bilo treba priporočeni proračunski cilj za zadnje leto v obdobju odprave primanjkljaja določiti na raven, ki je znatno nižja od referenčne vrednosti, da se zagotovi skladnost s ciljem glede zmanjšanja dolga v zadnjem letu obdobja, ki ga zajema postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(8)       V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 se mora čezmerni primanjkljaj odpraviti v letu po tem, ko je bil ugotovljen njegov obstoj, razen v posebnih okoliščinah. Da bi se čezmerni primanjkljaj odpravil v roku, tj. do leta 2015, v skladu s tem pristopom in se zagotovila skupna skladnost s ciljem glede zmanjšanja dolga, bi moral strukturni napor doseči vsaj 1,3 % BDP v letu 2014 in tudi v letu 2015. To bi povzročilo znatne proizvodne izgube in poslabšanje že tako dolgotrajne in globoke recesije. Lahko bi se določili daljši roki, zlasti v primeru postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem na podlagi merila dolga, kadar je javni primanjkljaj, ki mora izpolnjevati merilo dolga, znatno nižji od 3 % BDP.

(9)       V skladu s tem je treba čezmerni primanjkljaj odpraviti do leta 2016. Za verodostojen in vzdržen potek prilagoditve v tem podaljšanjem roku bo morala Hrvaška v letu 2014 doseči nominalni primanjkljaj sektorja država v višini 4,6 % DBP, 3,5 % BDP v letu 2015 in 2,7% v letu 2016, kar je v skladu z letnim izboljšanjem strukturnega salda v višini 0,5 % BDP v letu 2014, 0,9 % BDP v letu 2015 ter 0,7% BDP v letu 2016 po scenariju iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Scenarij poteka prilagoditve temelji na dopolnjeni napovedi Komisije iz jeseni 2013, ki vključuje nove informacije, vključno s tistimi iz dopolnjenega proračuna za leto 2013 in osnutka proračuna za leto 2014; scenarij je bil podaljšan do leta 2018 in se opira na standardni predpostavki o odpravi proizvodne vrzeli in občutljivost proračuna na cikel.  S takim potekom prilagoditve bo nominalni javnofinančni primanjkljaj do leta 2016 mogoče zmanjšati pod referenčno vrednost 3 % BDP, hkrati pa zagotoviti, da se bo delež dolga glede na BDP dovolj hitro približal referenčni vrednosti 60 %. in bo tako v skladu z merilom javnega dolga. Po scenariju iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi morala Hrvaška sprejeti konsolidacijske ukrepe v višini 2.3 % BDP v letu 2014 ter 1 % BDP v letu 2015 in letu 2016, da bi dosegla zgoraj omenjene strukturne cilje. Ti cilji upoštevajo potrebo po izravnavi negativnih sekundarnih učinkov fiskalne konsolidacije na javne finance zaradi njenega učinka na gospodarsko aktivnost.

(10)     Ukrepi za proračunsko konsolidacijo bi morali zagotoviti trajno izboljšanje salda sektorja država, hkrati pa bi morali biti usmerjeni k povečevanju kakovosti javnih financ. To bi podpirali zlasti ukrepi, ki namenjajo prednost izdatkom za pospeševanje rasti in naložb, vključno z uporabo strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU, izboljšujejo izpolnjevanje davčnih obveznosti ter krepijo fiskalni okvir.

(11)     Za zagotovitev cilja, ki bi srednjeročno in dolgoročno čim več prispeval h gospodarski blaginji, bi k odpravi čezmernega primanjkljaja prispevale spremljajoče makrostrukturne reforme. Ti ukrepi bi morali okrepiti potencial za rast gospodarstva z ustvarjanjem prožnejšega trga dela, boljše kakovosti poslovnega okolja ter večje učinkovitosti javne uprave –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

(1) Hrvaška bi morala do leta 2016 odpraviti sedanji čezmerni primanjkljaj.

(2) Hrvaška bi morala doseči nominalni primanjkljaj sektorja država v višini 4,6 % DBP v letu 2014, 3,5% BDP v letu 2015 in 2,7 % BDP v letu 2016, kar je v skladu z letnim izboljšanjem strukturnega salda v višini 0,5 % BDP v letu 2014, 0,9 % BDP v letu 2015 in 0,7% BDP v letu 2016.

(3) Hrvaška bi morala opredeliti in strogo izvajati ukrepe, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2016, za zmanjšanje primanjkljaja pa porabiti tudi vse nepričakovane prihodke.

(4) Svet je določil, da mora Hrvaška do 30. aprila 2014 sprejeti učinkovite ukrepe in v skladu s členom 3(4a) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 podrobno poročati o konsolidacijski strategiji za izpolnitev ciljev; nato bi morali hrvaški organi poročati o napredku pri izvajanju teh priporočil vsaj vsakih šest mesecev, dokler ni čezmerni primanjkljaj v celoti odpravljen.

Poleg tega Svet hrvaške organe poziva, naj (i) temeljito pregledajo odhodke zaradi racionalizacije izdatkov za plače, socialno varnost in subvencije ter zagotovijo dovolj fiskalnega manevrskega prostora za odhodke, ki spodbujajo rast, vključno s sofinanciranjem projektov, ki jih financira EU, (ii) nadalje izboljšajo izpolnjevanje davčnih obveznosti in povečajo učinkovitost davčne uprave ter (iii) izboljšajo institucionalni okvir javnih financ, tudi s krepitvijo večletnega načrtovanja proračuna, krepitvijo neodvisne vloge odbora za fiskalno politiko ter zagotavljanjem spoštovanja davčnih predpisov. Svet poleg tega hrvaške organe poziva, naj izvedejo strukturne reforme, zlasti kar zadeva odpravljanje togosti na trgu dela in neugodno poslovno okolje ter izboljšanje kakovosti javne uprave, da bi se povečala potencialna rast BDP.

To priporočilo je naslovljeno na Republiko Hrvaško.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 209, 2.8.1997, str. 6.