52013PC0814

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Vprašanje zmanjševanja davčne osnove podjetij je visoko na politični agendi mnogih držav članic EU in tretjih držav, o njem pa se je razpravljajo tudi na nedavnih srečanjih skupin G20 in G8[1]. OECD se trenutno ukvarja z zmanjševanjem davčne osnove in preusmerjanjem dobička, kar mnogi toplo pozdravljajo[2].

Dvojno neobdavčevanje je eno ključnih področij EU, na katerem je potrebno čim prejšnje in usklajeno ukrepanje. Gre za sestavni del prizadevanj, ki potekajo za izboljšanje pravilnega delovanja notranjega trga, in sicer je treba odpraviti davčne vrzeli, ki nastanejo z izkoriščanjem razlik med nacionalnimi davčnimi sistemi. Zaradi dvojnega neobdavčevanja izgubijo države članice veliko prihodkov, med podjetji na enotnem trgu pa povzroča nelojalno konkurenco.

Poseben primer dvojnega neobdavčevanja je bil leta 2009 ugotovljen v okviru Skupine za kodeks ravnanja podjetij[3] v zvezi z nekaterimi neskladji pri finančnih hibridih. V odgovorih na javno posvetovanje Komisije o dvojnem neobdavčevanju leta 2012[4] je na splošno prevladovalo mnenje, da takšna neskladja niso zaželena.

Ureditve hibridnih posojil so finančni instrumenti, ki imajo značilnosti dolžniškega in lastniškega kapitala. Ker države članice hibridna posojila v davčnem smislu opredeljujejo različno (kot dolžniški ali lastniški kapital), se plačila v okviru čezmejnega hibridnega posojila v eni državi članici (državi članici plačnika) obravnavajo kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave, v drugi državi članici (državi članici prejemnika plačila) pa kot davka oproščena distribucija dobička, zaradi česar prihaja do nenamernega dvojnega neobdavčevanja.

Za odpravo te težave je Skupina za kodeks ravnanja sprejela smernice, v skladu s katerimi bi morala država članica prejemnica upoštevati davčno opredelitev, ki jo za plačila hibridnih posojil uporablja država članica vira (tj. za plačila hibridnih posojil, ki dajejo pravico do davčne olajšave v državi članici vira, se ne bi smela odobriti oprostitev davka)[5].

Vendar rešitve, ki jo je sprejela Skupina za kodeks ravnanja ni mogoče varno izvajati v skladu z Direktivo 2011/96[6], kakor je bila spremenjena zaradi pristopa Republike Hrvaške[7], o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (v nadaljnjem besedilu: direktiva o matičnih in odvisnih družbah). V skladu z direktivo o matičnih in odvisnih družbah so države članice ob upoštevanju različnih pogojev za upravičenost dolžne oprostiti plačila davka (ali odobriti odbitek za plačan davek v tujini) na distribucijo dobička matičnim družbam s strani odvisnih družb iz druge države članice. To velja tudi v primeru, če je bila distribucija dobička v državi članici, kjer ima sedež odvisna družba, ki opravi plačilo, obravnavana kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave.

Evropski svet in Evropski parlament sta v sklepih marca 2012 oziroma resoluciji z dne 19. aprila 2012 poudarila, da je treba razviti konkretne načine za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam in davčnim utajam. Evropski parlament je pozval k pregledu direktive o matičnih in odvisnih družbah, da bi v EU odpravili izogibanje davkom s hibridnimi finančnimi instrumenti.

Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, ki ga je Komisija sprejela 6. decembra 2012[8], opredeljuje odpravljanje razlik med davčnimi sistemi kot enega izmed ukrepov, ki jih je treba izvesti v kratkoročnem obdobju (v letu 2013). V zvezi s tem akcijski načrt navaja, da je „[i]z podrobnih razprav z državami članicami [...] razvidno, da se v posebnih primerih ni mogoče dogovoriti o rešitvi brez zakonodajne spremembe direktive o matičnih in odvisnih družbah. Cilj bo zagotoviti, da uporaba direktive nenamerno ne preprečuje učinkovitega ukrepanja proti dvojnemu neobdavčevanju na področju struktur hibridnih posojil.“

V akcijskem načrtu je bil napovedan tudi pregled določb o preprečevanju zlorab v direktivah o davku od dobička pravnih oseb, vključno z direktivo o matičnih in odvisnih družbah, z namenom izvajanja načel, na katerih temelji priporočilo glede agresivnega davčnega načrtovanja[9]. V priporočilu se priporoča, da države članice za preprečevanje praks agresivnega davčnega načrtovanja sprejmejo splošen predpis o preprečevanju zlorab.

Čeprav sedanja direktiva o matičnih in odvisnih družbah vsebuje določbo o preprečevanju zlorab, ta ni dovolj jasna in morebiti ustvarja zmedo. Vključitev celovitejšega splošnega predpisa o preprečevanju zlorab, prilagojenega posebnostim matičnih in odvisnih družb, v skladu z načeli iz priporočila glede agresivnega davčnega načrtovanja bi odpravila te težave ter izboljšala učinkovitost ukrepov, ki so bili za boj proti mednarodnemu izogibanju davkov sprejeti na nacionalni ravni, hkrati pa olajšala usklajeno ukrepanje držav članic in zagotovila spoštovanje svoboščin iz Pogodbe, kakor jih razlaga Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče EU).

Evropski parlament je 21. maja 2013 sprejel resolucijo[10], s katero je pozval države članice, da sprejmejo akcijski načrt Komisije in dosledno izvajajo priporočilo glede agresivnega davčnega načrtovanja. Evropski parlament je tudi pozval Komisijo, naj posebej obravnava vprašanje hibridne neskladnosti med posameznimi davčnimi sistemi, ki se uporabljajo v državah članicah, ter naj v letu 2013 predstavi predlog za pregled direktive o matičnih in odvisnih družbah, da bi se pregledala klavzula o preprečevanju zlorab in odpravilo dvojno neobdavčevanje v EU, ki ga omogočajo hibridne ureditve.

Evropski svet je svojih sklepih z dne 22. maja 2013 navedel namero Komisije, da pred koncem leta predstavi predlog za pregled direktive o matičnih in odvisnih družbah.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Poleg posvetovanja v okviru Skupine za kodeks ravnanja in javnega posvetovanja na pobudo Komisije o dvojnem neobdavčevanju v letu 2012 (glej točko 1) je Komisija aprila 2013 organizirala tudi strokovna srečanja z državami članicami in zainteresiranimi stranmi.

Ocena učinka

Ocena učinka o spremembi direktive o matičnih in odvisnih družbah je bila pripravljena. Ocena učinka obravnava različne možnosti za spremembo direktive o matičnih in odvisnih družbah, ki se jih primerja s scenarijem „neukrepanja“ ali scenarijem „obstoječega stanja“.

Ugotovljeno je bilo, da bo imelo ukrepanje zoper dvojno neobdavčevanje, ki je posledica hibridnih finančnih ureditev in agresivnega davčnega načrtovanja, pozitiven učinek na davčne prihodke držav članic, ki sicer občutijo splošno zmanjšanje davkov, ki jih plačujejo vpletene strani, ter nosijo posledice dodatnih davčnih olajšav za stroške zaradi davčnega načrtovanja in zadevnih ureditev. V oceni učinka ni bilo mogoče količinsko ovrednotiti koristi najprimernejših sprememb. Vendar zadevni podatki niso ključni za odločitev o boju proti hibridnim finančnim ureditvam in davčnim zlorabam; odločilno vlogo v tem pogledu imajo razlogi, povezani s konkurenco, gospodarsko učinkovitostjo, preglednostjo in pravičnostjo, ki bi močno koristili notranjemu trgu.

Neskladja pri hibridnih posojilih

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da je najboljša možnost odprava davčne oprostitve v direktivi o matičnih in odvisnih družbah za plačila v obliki distribucije dobička, ki se v državi članici vira obravnavajo kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave. V skladu s tem bi morala država članica družbe prejemnice (matična družba ali stalna poslovna enota matične družbe) obdavčiti delež plačil v obliki distribucije dobička, ki se v državi članici odvisne družbe, ki plačila izvede, obravnava kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave.

Ugotovljeno je bilo, da je to najučinkovitejša možnost pri ukrepanju zoper hibridne finančne ureditve, saj bo zagotovila dosledno obravnavo v vsej EU. Ta možnost bo pripomogla k doseganju glavnega namena direktive o matičnih in odvisnih družbah, tj. vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev za vse skupine matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic ter skupine matičnih in odvisnih družb v isti državi članici. Želeni učinek je, da se vsa podjetja obdavčijo glede na realizirani dobiček v zadevni državi članici EU in da se nobena družba ne more izogniti plačilu davkov z uporabo vrzeli, ki nastanejo pri hibridnem financiranju v čezmejnih primerih. Cilj je odpraviti nesprejemljivo prakso, s katero se družbe izogibajo ustreznemu obdavčenju.

Določba o preprečevanju zlorab

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi bila najbolj učinkovita možnost posodobitev obstoječih določb o preprečevanju zlorab v direktivi o matičnih in odvisnih družbah ob upoštevanju splošnih predpisov o preprečevanju zlorab, predlaganih v priporočilu glede agresivnega davčnega načrtovanja iz decembra 2012, ter določitev obveznosti za države članice, da sprejmejo skupen predpis o preprečevanju zlorab.

Ta možnost bo najbolj učinkovita pri doseganju skupnega standarda za določbe o preprečevanju zlorab iz direktive o matičnih in odvisnih družbah. Skupna določba o preprečevanju zlorab v vseh državah članicah bo zagotovila jasnost in pravno varnost za vse davkoplačevalce in davčne uprave. Obstoječi ukrepi držav članic za preprečevanje zlorab obsegajo zelo različne oblike in cilje, saj so bili zasnovani na državni ravni za obravnavo posebnih vprašanj držav članic in značilnosti njihovih davčnih sistemov.

Ta možnost bo zagotovila koristi, ki jih prinaša jasnost, saj bo izrecno navedeno, kakšen predpis o preprečevanju zlorab morajo države članice sprejeti za namene direktive o matičnih in odvisnih družbah. Tako bo zagotovila, da ukrepi za preprečevanje zlorab, ki jih bodo sprejele in izvajale države članice EU, ne bodo sprožali vprašanj glede skladnosti s predpisi EU. Poleg tega bo uporaba direktive EU povsod enaka, kar bo preprečilo „izbiranje direktive“ (tj. odpravilo vlaganje družb prek posrednikov v državah članicah, kjer je določba o preprečevanju zlorab manj stroga ali predpis sploh ne obstaja).

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Cilja predloga sta odpraviti finančna neskladja pri hibridih v okviru področja uporabe direktive o matičnih in odvisnih družbah ter uvesti splošen predpis o preprečevanju zlorab, da se zaščiti delovanje te direktive.

Navedena cilja zahtevata spremembo direktive o matičnih in odvisnih družbah, zato je edina razpoložljiva možnost ta, da Komisija predloži predlog za direktivo. Za področje neposrednih davkov je ustrezna pravna podlaga člen 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim lahko Komisija izda direktive za približevanje predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga.

Ciljev pobude ni mogoče v zadostni meri doseči z enostranskimi ukrepi držav članic. Ravno razlike v nacionalnih zakonodajah o davčni obravnavi hibridnega financiranja so tiste, ki davkoplačevalcem, zlasti skupinam družb, omogočajo uporabo načrtovanja čezmejnih davčnih strategij, ki povzročajo izkrivljanje pretoka kapitala in konkurence na notranjem trgu. Poleg tega v splošnem precejšnje razlike med pristopi držav članic za preprečevanje poskusov zlorab pomenijo pravno negotovost ter ogrožajo sam cilj direktive o matičnih in odvisnih družbah kot tak, tj. odpravo davčnih ovir za čezmejno povezovanje družb iz različnih držav članic. Ukrepi na ravni EU so potrebni, da bi lažje dosegli namen pobude. Predlagane spremembe so torej skladne z načelom subsidiarnosti. Predlagane spremembe so skladne tudi z načelom sorazmernosti, saj ne presegajo tistega, kar je potrebno za rešitev perečih vprašanj in s tem za doseganje ciljev Pogodb, zlasti ustreznega in učinkovitega delovanja notranjega trga.

Načelo subsidiarnosti

Finančna neskladja pri hibridih

Posamezni odzivi držav članic na finančna neskladja pri hibridih ne bi učinkovito rešili težave, saj ta izhaja iz interakcije različnih nacionalnih davčnih sistemov. Dejansko lahko posamične neusklajene pobude povzročijo dodatna neskladja ali ustvarijo nove davčne ovire na notranjem trgu.

Sprememba konvencij o dvojnem obdavčevanju med državami članicami ne bi bila primeren način za obravnavo te zadeve, saj bi lahko vsak par držav oblikoval drugačno rešitev. Druge mednarodne pobude, kot so tiste, ki jih izvaja OECD glede zmanjševanja davčne osnove podjetij, ne bi mogle obravnavati posebnih vprašanj v EU, saj ta zahtevajo spremembo obstoječe zakonodaje EU.

Poleg tega je dogovor, dosežen v okviru Skupine za kodeks ravnanja, da bodo države članice uporabljale usklajen pristop, mogoče uveljaviti šele po spremembi direktive o matičnih in odvisnih družbah, ki pa je države članice ne morejo sprejeti brez predloga Komisije.

Določba o preprečevanju zlorab

Veljavna direktiva o matičnih in odvisnih družbah državam članicam dovoljuje uporabo notranjih ali na sporazumih temelječih določb, ki so potrebne za preprečevanje goljufij ali zlorab. Vendar je zadevno določbo treba razumeti v skladu z razlago Sodišča EU. V skladu s sodno prakso Sodišča EU velja načelo, da države članice pri preprečevanju zlorab ne smejo preseči tistega, kar je določeno s splošnim načelom v zakonodaji Skupnosti. Poleg tega uporaba ukrepov za preprečevanje zlorab ne sme voditi do rezultatov, ki so v nasprotju s temeljnimi svoboščinami iz Pogodbe.

Obstoječi notranji ukrepi držav članic za preprečevanje zlorab obsegajo tudi zelo različne oblike in cilje, saj so bili zasnovani na državni ravni za obravnavo posebnih vprašanj držav članic in značilnosti njihovih davčnih sistemov. Sedanji položaj povzroča pomanjkanje jasnosti za davkoplačevalce in davčne uprave.

Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov velja, da posamezni ukrepi držav članic ne bi bili tako učinkoviti kot ukrepanje na ravni EU.

Načelo sorazmernosti

Obveznost obdavčitve je omejena samo na delež hibridnih finančnih plačil, ki se lahko v državi članici vira obravnava kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave.

Predlagani splošni predpis o preprečevanju zlorab je skladen z omejitvami glede sorazmernosti v sodni praksi Sodišča EU.

Predlagane spremembe so torej skladne z načelom sorazmernosti, saj ne presegajo tistega, kar je potrebno za rešitev obravnavanih vprašanj.

Razlaga členov

Cilj predloga je sprememba uvodnih izjav, člena 1 in člena 4 ter posodobitev dela A Priloge I k veljavni direktivi o matičnih in odvisnih družbah. Spremembe in posodobitev so navedene v členu 1 predloga.

Uvodne izjave

V skladu s predlagano spremembo je v uvodnih izjavah pojasnjeno, da bi se za preprečevanje čezmejnim skupinam matičnih in odvisnih družb, da bi imele zaradi nenamerne prednosti koristi v primerjavi z nacionalnimi skupinami, morala zanje odpraviti ugodnost davčne oprostitve za distribucijo dobička, ki se v državi članici vira obravnava kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave.

Glavni namen direktive o matičnih in odvisnih družbah je ustvariti enake konkurenčne pogoje za vse skupine matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic ter skupine matičnih in odvisnih družb v isti državi članici.

V času sprejetja direktive o matičnih in odvisnih družbah so bile čezmejne skupine na splošno v slabšem položaju kot nacionalne skupine, in sicer zaradi dvojnega obdavčevanja distribucije dobička. Konvencije o dvojnem obdavčevanju niso zadostovale za vzpostavitev pogojev na ravni EU, ki bi ustrezali pogojem notranjega trga.

Da bi dosegli želeno nevtralnost, sta bila v direktivi o matičnih in odvisnih družbah določena (i) odprava davčnega odtegljaja na distribucijo dobička ter (ii) preprečevanje ekonomskega dvojnega obdavčevanja distribuiranega dobička, in sicer z oprostitvijo plačila davka ali odbitkom že plačanega davka v državah članicah matičnih družb.

Od takrat, v zadnjem desetletju pa vedno hitreje, so se razmere spremenile.

Povečanje čezmejnih naložb je čezmejnim skupinam omogočilo uporabo hibridnih finančnih instrumentov ter posledično neupravičene prednosti zaradi neskladij med različnimi nacionalnimi davčnimi obravnavami in zaradi standardnih mednarodnih pravil za odpravo dvojnega obdavčevanja. To v EU povzroča izkrivljanje konkurence med čezmejnimi in nacionalnimi skupinami, kar je v nasprotju s področjem uporabe direktive o matičnih in odvisnih družbah.

Člen 1

Predlagana direktiva bi državam članicam omogočila sprejetje ukrepov za preprečevanje goljufij in utaj. V zvezi s tem so službe Komisije opozorile, da je davčna goljufija oblika namerne davčne utaje, ki je na splošno kazniva po kazenskem pravu, davčna utaja pa navadno zajema nezakonite ureditve, pri katerih se davčna obveznost skrije ali ignorira[11].

Poleg tega se zaradi tveganja zlorab predlaga nadomestitev veljavne določbe o preprečevanju zlorab z vstavitvijo skupnega predpisa o preprečevanju zlorab, ki temelji na podobni klavzuli iz priporočila glede agresivnega davčnega načrtovanja.

Člen 4

V skladu s predlagano spremembo država članica matične družbe in država članica, v kateri se nahaja njena stalna poslovna enota, ne odobrita ugodnosti oprostitve davka za distribucijo dobička, ki jih odvisna družba matične družbe lahko uveljavlja kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave.

V skladu s tem je v točki a) zadevnega odstavka določeno, da država članica družbe prejemnice (matična družba ali njena stalna poslovna enota) ne obdavči prejete distribucije dobička samo v obsegu, v katerem se ta distribucija dobička v državi članici vira (tj. v državi članici odvisne družbe, ki opravi distribucijo) ne obravnava kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave. Država članica družbe prejemnice torej obdavči delež dobička, ki se v državi članici vira obravnava kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave.

Za distribucijo dobička s strani odvisne družbe se ne bi zahteval davčni odtegljaj, saj bi se plačilo v državi članici odvisne družbe obravnavalo kot plačilo obresti v skladu z direktivo o obrestih in licenčninah. Svet trenutno obravnava predlog za uskladitev sedanjega lastniškega praga za upravičenost v direktivi o obrestih in licenčninah, ki znaša 25 %, na 10 %, kolikor znaša v direktivi o matičnih in odvisnih družbah[12]. Poleg tega se hibridne finančne ureditve običajno vzpostavijo v državah članicah, kjer je v skladu z notranjimi določbami ali določbami konvencij o dvojnem obdavčevanju davčni odtegljaj na plačilo obresti ničeln.

Del A Priloge I

S predlagano spremembo se vključujeta upravičeni družbi, ki sta bili uvedeni v pravo družb države članice po prenovitvi direktive. Komisija je prejela zahtevek za posodobitev s strani Romunije.

V ta namen se pod točko (w) dodata naslednji vrsti družb: „societăți în nume colectiv“, „societăți în comandită simplă“.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog nima proračunskih posledic za EU.

2013/0400 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[13],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[14],

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Direktiva 2011/96/EU oprošča dividende in druge oblike distribucije dobička, ki ga odvisne družbe izplačujejo svojim matičnim družbam, od davčnega odtegljaja, in odpravlja dvojno obdavčevanje takšnih prihodkov na ravni matične družbe.

(2)       Ugodnosti na podlagi Direktive 2011/96/EU ne bi smele omogočati primerov dvojnega neobdavčenja in posledično ustvarjati nenamernih davčnih ugodnosti za skupine matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic v primerjavi s skupinami družb iz iste države članice.

(3)       Zaradi izogibanja primerom dvojnega neobdavčenja, ki so posledica neskladij v davčni obravnavi distribucije dobička med državami članicami, država članica matične družbe in država članica njene stalne poslovne enote tem družbam ne bi smeli odobriti ugodnosti oprostitve davka za prejeto distribucijo dobička v obsegu, v katerem lahko ta dobiček odvisna družba matične družbe uveljavlja kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave.

(4)       Za preprečevanje izogibanja davkom in davčnih zlorab z umetnimi ureditvami bi bilo treba vstaviti skupno določbo o preprečevanju zlorab, ki je prilagojena namenu in ciljem Direktive 2011/96/EU.

(5)       Treba je zagotoviti, da ta direktiva ne izključuje uporabe notranjih ali na sporazumih temelječih določb, ki so potrebne za preprečevanje davčnih utaj.

(6)       Primerno je, da se posodobi del A Priloge I k zadevni direktivi zaradi vključitve drugih oblik družb, ki sta bili uvedeni v pravo družb Romunije.

(7)       Direktivo 2011/96/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2011/96/EU se spremeni:

1.           v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Ta direktiva ne izključuje uporabe notranjih ali na sporazumih temelječih določb, ki so potrebne za preprečevanje davčnih utaj.“;

2.           vstavi se člen 1a:

„Člen 1a

1.      Države članice umaknejo ugodnosti te direktive v primeru umetne ureditve ali niza umetnih ureditev, ki je bil vzpostavljen zaradi ključnega namena pridobitve neprimerne davčne prednosti na podlagi te direktive in ni skladen s ciljem, duhom in namenom ustreznih davčnih določb.

2.      Transakcija, shema, izjava, posel, sporazum, dogovor, obljuba ali zaveza so umetne ureditve ali del niza umetnih ureditev, če ne odražajo gospodarske realnosti.

Pri določanju, ali sta ureditev ali niz ureditev umetna, države članice zlasti preverijo, ali vključujeta eno ali več naslednjih situacij:

(a) pravne značilnosti posameznih korakov, iz katerih je sestavljena ureditev, niso skladne s pravno vsebino ureditve kot celote;

(b) ureditev se izvaja na način, ki v razumnem poslovanju običajno ne bi bil uporabljen;

(c) ureditev vključuje elemente, ki se med sabo izravnavajo ali ukinjajo;

(d) izpeljane transakcije so krožne;

(e) rezultat ureditve je znatna davčna ugodnost, ki se ne odraža v poslovnem tveganju davčnega zavezanca ali njegovih denarnih tokovih.“

3.           v členu 4(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) se bodisi vzdrži obdavčevanja takšnega dobička v obsegu, v katerem takšnih dobičkov odvisna družba matične družbe ne more uveljavljati kot izdatka, ki daje pravico do davčne olajšave; bodisi“;

4.           v delu A Priloge I se točka (w) nadomesti z naslednjim:

„(w) družbe v skladu z romunsko zakonodajo: „societăți pe acțiuni“, „societăți în comandită pe acțiuni“, „societăți cu răspundere limitată“, „societăți în nume colectiv“, „societăți în comandită simplă“;“

Člen 2

1.           Države članice najpozneje do 31. decembra 2014 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.           Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               Sklepne izjave srečanja voditeljev skupine G20 dne 18. in 19. junija 2012; sporočila s srečanj finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G20 dne 5. in 6. novembra 2012, 15. in 16. februarja 2013 ter 18. in 19. aprila 2013; skupna izjava finančnih ministrov Združenega kraljestva in Nemčije ob robu srečanja skupine G20 novembra 2012; sporočilo s srečanja skupine G8 dne 17. in 18. junija 2013.

[2]               OECD, Addressing Base Erosion and Profit Shifting (Zmanjševanje davčne osnove in preusmerjanje dobička), 2013.

[3]               Kodeks ravnanja glede obdavčevanja podjetij je bil določen v sklepih Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) z dne 1. decembra 1997.

[4]               Komisija je 29. februarja 2012 začela posvetovanja za zbiranje dejstev o dvojnem neobdavčevanju in njegovem morebitnem vplivu na notranji trg.

[5]               Če so plačila v okviru ureditve hibridnega posojila za dolžnika v zadevni ureditvi opredeljena kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave, države članice takšnih plačil ne oprostijo kot distribucije dobička na podlagi oprostitve deležev za kapitalske dobičke. (Poročilo Skupine za kodeks ravnanja z dne 25. maja 2010 (dok. 10033/10, FISC 47), odstavek 31).

[6]               Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (prenovitev) (UL L 345, 29.12.2011, str. 8).

[7]               Direktiva Sveta 2013/13/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju obdavčitve zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L 141, 28.5.2013, str. 30).

[8]               COM(2012) 722.

[9]               C(2012) 8806.

[10]             Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam (2013/2060(INI)).

[11]             SWD(2012) 403, str. 9.

[12]             Predlog direktive Sveta o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (prenovitev), COM(2011) 714.

[13]             UL C, , str. .

[14]             UL C, , str. .