This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013PC0814
Proposal for a COUNCIL DIRECTIVE amending Directive 2011/96/EU on the common system of taxation applicable in the case of parent companies and subsidiaries of different Member States
Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic
Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic
/* COM/2013/0814 final - 2013/0400 (CNS) */
Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic /* COM/2013/0814 final - 2013/0400 (CNS) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Vprašanje zmanjševanja davčne osnove
podjetij je visoko na politični agendi mnogih držav članic EU in
tretjih držav, o njem pa se je razpravljajo tudi na nedavnih srečanjih
skupin G20 in G8[1].
OECD se trenutno ukvarja z zmanjševanjem davčne osnove in preusmerjanjem
dobička, kar mnogi toplo pozdravljajo[2].
Dvojno neobdavčevanje je eno
ključnih področij EU, na katerem je potrebno čim prejšnje in
usklajeno ukrepanje. Gre za sestavni del prizadevanj, ki potekajo za
izboljšanje pravilnega delovanja notranjega trga, in sicer je treba odpraviti
davčne vrzeli, ki nastanejo z izkoriščanjem razlik med nacionalnimi
davčnimi sistemi. Zaradi dvojnega neobdavčevanja izgubijo države
članice veliko prihodkov, med podjetji na enotnem trgu pa povzroča
nelojalno konkurenco. Poseben primer dvojnega neobdavčevanja je
bil leta 2009 ugotovljen v okviru Skupine za kodeks ravnanja podjetij[3] v zvezi z nekaterimi
neskladji pri finančnih hibridih. V odgovorih na javno posvetovanje
Komisije o dvojnem neobdavčevanju leta 2012[4]
je na splošno prevladovalo mnenje, da takšna neskladja niso zaželena. Ureditve hibridnih posojil so finančni
instrumenti, ki imajo značilnosti dolžniškega in lastniškega kapitala. Ker
države članice hibridna posojila v davčnem smislu opredeljujejo
različno (kot dolžniški ali lastniški kapital), se plačila v okviru
čezmejnega hibridnega posojila v eni državi članici (državi
članici plačnika) obravnavajo kot izdatek, ki daje pravico do davčne
olajšave, v drugi državi članici (državi članici prejemnika
plačila) pa kot davka oproščena distribucija dobička, zaradi
česar prihaja do nenamernega dvojnega neobdavčevanja. Za odpravo te težave je Skupina za kodeks
ravnanja sprejela smernice, v skladu s katerimi bi morala država članica
prejemnica upoštevati davčno opredelitev, ki jo za plačila hibridnih
posojil uporablja država članica vira (tj. za plačila hibridnih
posojil, ki dajejo pravico do davčne olajšave v državi članici vira,
se ne bi smela odobriti oprostitev davka)[5].
Vendar rešitve, ki jo je sprejela Skupina za
kodeks ravnanja ni mogoče varno izvajati v skladu z Direktivo 2011/96[6], kakor je bila
spremenjena zaradi pristopa Republike Hrvaške[7],
o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz
različnih držav članic (v nadaljnjem besedilu: direktiva o
matičnih in odvisnih družbah). V skladu z direktivo o matičnih in
odvisnih družbah so države članice ob upoštevanju različnih pogojev
za upravičenost dolžne oprostiti plačila davka (ali odobriti odbitek
za plačan davek v tujini) na distribucijo dobička matičnim
družbam s strani odvisnih družb iz druge države članice. To velja tudi v
primeru, če je bila distribucija dobička v državi članici, kjer
ima sedež odvisna družba, ki opravi plačilo, obravnavana kot izdatek, ki
daje pravico do davčne olajšave. Evropski svet in Evropski parlament sta v
sklepih marca 2012 oziroma resoluciji z dne 19. aprila 2012 poudarila, da je
treba razviti konkretne načine za izboljšanje boja proti davčnim
goljufijam in davčnim utajam. Evropski parlament je pozval k pregledu
direktive o matičnih in odvisnih družbah, da bi v EU odpravili izogibanje
davkom s hibridnimi finančnimi instrumenti. Akcijski načrt za okrepljeni boj proti
davčnim goljufijam in davčnim utajam, ki ga je Komisija sprejela 6.
decembra 2012[8],
opredeljuje odpravljanje razlik med davčnimi sistemi kot enega izmed
ukrepov, ki jih je treba izvesti v kratkoročnem obdobju (v letu 2013). V
zvezi s tem akcijski načrt navaja, da je „[i]z podrobnih razprav
z državami članicami [...] razvidno, da se v posebnih primerih ni
mogoče dogovoriti o rešitvi brez zakonodajne spremembe direktive o
matičnih in odvisnih družbah. Cilj bo zagotoviti, da uporaba direktive
nenamerno ne preprečuje učinkovitega ukrepanja proti dvojnemu
neobdavčevanju na področju struktur hibridnih posojil.“ V akcijskem načrtu je bil napovedan tudi
pregled določb o preprečevanju zlorab v direktivah o davku od
dobička pravnih oseb, vključno z direktivo o matičnih in
odvisnih družbah, z namenom izvajanja načel, na katerih temelji
priporočilo glede agresivnega davčnega načrtovanja[9]. V priporočilu se
priporoča, da države članice za preprečevanje praks agresivnega
davčnega načrtovanja sprejmejo splošen predpis o preprečevanju
zlorab. Čeprav sedanja direktiva o matičnih
in odvisnih družbah vsebuje določbo o preprečevanju zlorab, ta ni
dovolj jasna in morebiti ustvarja zmedo. Vključitev celovitejšega
splošnega predpisa o preprečevanju zlorab, prilagojenega posebnostim
matičnih in odvisnih družb, v skladu z načeli iz priporočila
glede agresivnega davčnega načrtovanja bi odpravila te težave ter
izboljšala učinkovitost ukrepov, ki so bili za boj proti mednarodnemu
izogibanju davkov sprejeti na nacionalni ravni, hkrati pa olajšala usklajeno
ukrepanje držav članic in zagotovila spoštovanje svoboščin iz
Pogodbe, kakor jih razlaga Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
Sodišče EU). Evropski parlament je 21. maja 2013 sprejel
resolucijo[10],
s katero je pozval države članice, da sprejmejo akcijski načrt
Komisije in dosledno izvajajo priporočilo glede agresivnega davčnega
načrtovanja. Evropski parlament je tudi pozval Komisijo, naj posebej
obravnava vprašanje hibridne neskladnosti med posameznimi davčnimi
sistemi, ki se uporabljajo v državah članicah, ter naj v letu 2013
predstavi predlog za pregled direktive o matičnih in odvisnih družbah, da
bi se pregledala klavzula o preprečevanju zlorab in odpravilo dvojno
neobdavčevanje v EU, ki ga omogočajo hibridne ureditve. Evropski svet je svojih sklepih z dne 22. maja
2013 navedel namero Komisije, da pred koncem leta predstavi predlog za pregled
direktive o matičnih in odvisnih družbah. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA Poleg posvetovanja v okviru Skupine za kodeks
ravnanja in javnega posvetovanja na pobudo Komisije o dvojnem
neobdavčevanju v letu 2012 (glej točko 1) je Komisija aprila 2013
organizirala tudi strokovna srečanja z državami članicami in
zainteresiranimi stranmi. Ocena učinka Ocena učinka o spremembi direktive o
matičnih in odvisnih družbah je bila pripravljena. Ocena učinka
obravnava različne možnosti za spremembo direktive o matičnih in
odvisnih družbah, ki se jih primerja s scenarijem „neukrepanja“ ali scenarijem
„obstoječega stanja“. Ugotovljeno je bilo, da bo imelo ukrepanje
zoper dvojno neobdavčevanje, ki je posledica hibridnih finančnih
ureditev in agresivnega davčnega načrtovanja, pozitiven učinek
na davčne prihodke držav članic, ki sicer občutijo splošno
zmanjšanje davkov, ki jih plačujejo vpletene strani, ter nosijo posledice
dodatnih davčnih olajšav za stroške zaradi davčnega načrtovanja
in zadevnih ureditev. V oceni učinka ni bilo mogoče količinsko
ovrednotiti koristi najprimernejših sprememb. Vendar zadevni podatki niso
ključni za odločitev o boju proti hibridnim finančnim ureditvam
in davčnim zlorabam; odločilno vlogo v tem pogledu imajo razlogi,
povezani s konkurenco, gospodarsko učinkovitostjo, preglednostjo in
pravičnostjo, ki bi močno koristili notranjemu trgu. Neskladja pri hibridnih posojilih V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da je
najboljša možnost odprava davčne oprostitve v direktivi o matičnih in
odvisnih družbah za plačila v obliki distribucije dobička, ki se v
državi članici vira obravnavajo kot izdatek, ki daje pravico do
davčne olajšave. V skladu s tem bi morala država članica družbe
prejemnice (matična družba ali stalna poslovna enota matične družbe)
obdavčiti delež plačil v obliki distribucije dobička, ki se v
državi članici odvisne družbe, ki plačila izvede, obravnava kot
izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave. Ugotovljeno je bilo, da je to
najučinkovitejša možnost pri ukrepanju zoper hibridne finančne
ureditve, saj bo zagotovila dosledno obravnavo v vsej EU. Ta možnost bo
pripomogla k doseganju glavnega namena direktive o matičnih in odvisnih
družbah, tj. vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev za vse skupine
matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic ter skupine
matičnih in odvisnih družb v isti državi članici. Želeni učinek
je, da se vsa podjetja obdavčijo glede na realizirani dobiček v
zadevni državi članici EU in da se nobena družba ne more izogniti
plačilu davkov z uporabo vrzeli, ki nastanejo pri hibridnem financiranju v
čezmejnih primerih. Cilj je odpraviti nesprejemljivo prakso, s katero se
družbe izogibajo ustreznemu obdavčenju. Določba o preprečevanju zlorab V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi
bila najbolj učinkovita možnost posodobitev obstoječih določb o
preprečevanju zlorab v direktivi o matičnih in odvisnih družbah ob
upoštevanju splošnih predpisov o preprečevanju zlorab, predlaganih v
priporočilu glede agresivnega davčnega načrtovanja iz decembra
2012, ter določitev obveznosti za države članice, da sprejmejo skupen
predpis o preprečevanju zlorab. Ta možnost bo najbolj učinkovita pri
doseganju skupnega standarda za določbe o preprečevanju zlorab iz
direktive o matičnih in odvisnih družbah. Skupna določba o
preprečevanju zlorab v vseh državah članicah bo zagotovila jasnost in
pravno varnost za vse davkoplačevalce in davčne uprave.
Obstoječi ukrepi držav članic za preprečevanje zlorab obsegajo
zelo različne oblike in cilje, saj so bili zasnovani na državni ravni za
obravnavo posebnih vprašanj držav članic in značilnosti njihovih
davčnih sistemov. Ta možnost bo zagotovila koristi, ki jih
prinaša jasnost, saj bo izrecno navedeno, kakšen predpis o preprečevanju
zlorab morajo države članice sprejeti za namene direktive o matičnih
in odvisnih družbah. Tako bo zagotovila, da ukrepi za preprečevanje
zlorab, ki jih bodo sprejele in izvajale države članice EU, ne bodo
sprožali vprašanj glede skladnosti s predpisi EU. Poleg tega bo uporaba
direktive EU povsod enaka, kar bo preprečilo „izbiranje direktive“ (tj.
odpravilo vlaganje družb prek posrednikov v državah članicah, kjer je
določba o preprečevanju zlorab manj stroga ali predpis sploh ne
obstaja). 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Cilja
predloga sta odpraviti finančna neskladja pri hibridih v okviru
področja uporabe direktive o matičnih in odvisnih družbah ter uvesti
splošen predpis o preprečevanju zlorab, da se zaščiti delovanje te
direktive. Navedena
cilja zahtevata spremembo direktive o matičnih in odvisnih družbah, zato
je edina razpoložljiva možnost ta, da Komisija predloži predlog za direktivo.
Za področje neposrednih davkov je ustrezna pravna podlaga člen 115
Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim lahko Komisija izda
direktive za približevanje predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo
na delovanje notranjega trga. Ciljev
pobude ni mogoče v zadostni meri doseči z enostranskimi ukrepi držav
članic. Ravno razlike v nacionalnih zakonodajah o davčni obravnavi
hibridnega financiranja so tiste, ki davkoplačevalcem, zlasti skupinam
družb, omogočajo uporabo načrtovanja čezmejnih davčnih
strategij, ki povzročajo izkrivljanje pretoka kapitala in konkurence na notranjem
trgu. Poleg tega v splošnem precejšnje razlike med pristopi držav članic
za preprečevanje poskusov zlorab pomenijo pravno negotovost ter ogrožajo
sam cilj direktive o matičnih in odvisnih družbah kot tak, tj. odpravo
davčnih ovir za čezmejno povezovanje družb iz različnih držav
članic. Ukrepi na ravni EU so potrebni, da bi lažje dosegli namen pobude.
Predlagane spremembe so torej skladne z načelom subsidiarnosti. Predlagane
spremembe so skladne tudi z načelom sorazmernosti, saj ne presegajo
tistega, kar je potrebno za rešitev perečih vprašanj in s tem za doseganje
ciljev Pogodb, zlasti ustreznega in učinkovitega delovanja notranjega
trga. Načelo subsidiarnosti Finančna neskladja pri hibridih Posamezni odzivi držav članic na
finančna neskladja pri hibridih ne bi učinkovito rešili težave, saj
ta izhaja iz interakcije različnih nacionalnih davčnih sistemov.
Dejansko lahko posamične neusklajene pobude povzročijo dodatna
neskladja ali ustvarijo nove davčne ovire na notranjem trgu. Sprememba konvencij o dvojnem
obdavčevanju med državami članicami ne bi bila primeren način za
obravnavo te zadeve, saj bi lahko vsak par držav oblikoval drugačno
rešitev. Druge mednarodne pobude, kot so tiste, ki jih izvaja OECD glede
zmanjševanja davčne osnove podjetij, ne bi mogle obravnavati posebnih
vprašanj v EU, saj ta zahtevajo spremembo obstoječe zakonodaje EU. Poleg tega je dogovor, dosežen v okviru
Skupine za kodeks ravnanja, da bodo države članice uporabljale usklajen
pristop, mogoče uveljaviti šele po spremembi direktive o matičnih in
odvisnih družbah, ki pa je države članice ne morejo sprejeti brez predloga
Komisije. Določba o preprečevanju zlorab Veljavna direktiva o matičnih in odvisnih
družbah državam članicam dovoljuje uporabo notranjih ali na sporazumih
temelječih določb, ki so potrebne za preprečevanje goljufij ali
zlorab. Vendar je zadevno določbo treba razumeti v skladu z razlago
Sodišča EU. V skladu s sodno prakso Sodišča EU velja načelo, da
države članice pri preprečevanju zlorab ne smejo preseči
tistega, kar je določeno s splošnim načelom v zakonodaji Skupnosti.
Poleg tega uporaba ukrepov za preprečevanje zlorab ne sme voditi do
rezultatov, ki so v nasprotju s temeljnimi svoboščinami iz Pogodbe. Obstoječi notranji ukrepi držav
članic za preprečevanje zlorab obsegajo tudi zelo različne
oblike in cilje, saj so bili zasnovani na državni ravni za obravnavo posebnih
vprašanj držav članic in značilnosti njihovih davčnih sistemov.
Sedanji položaj povzroča pomanjkanje jasnosti za davkoplačevalce in
davčne uprave. Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov velja, da
posamezni ukrepi držav članic ne bi bili tako učinkoviti kot
ukrepanje na ravni EU. Načelo sorazmernosti Obveznost obdavčitve je omejena samo na
delež hibridnih finančnih plačil, ki se lahko v državi članici
vira obravnava kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave. Predlagani splošni predpis o
preprečevanju zlorab je skladen z omejitvami glede sorazmernosti v sodni
praksi Sodišča EU. Predlagane spremembe so torej skladne z
načelom sorazmernosti, saj ne presegajo tistega, kar je potrebno za
rešitev obravnavanih vprašanj. Razlaga členov Cilj predloga je sprememba uvodnih izjav,
člena 1 in člena 4 ter posodobitev dela A Priloge I k veljavni
direktivi o matičnih in odvisnih družbah. Spremembe in posodobitev so
navedene v členu 1 predloga. Uvodne izjave V skladu s predlagano spremembo je v uvodnih
izjavah pojasnjeno, da bi se za preprečevanje čezmejnim skupinam
matičnih in odvisnih družb, da bi imele zaradi nenamerne prednosti koristi
v primerjavi z nacionalnimi skupinami, morala zanje odpraviti ugodnost
davčne oprostitve za distribucijo dobička, ki se v državi
članici vira obravnava kot izdatek, ki daje pravico do davčne
olajšave. Glavni namen direktive o matičnih in
odvisnih družbah je ustvariti enake konkurenčne pogoje za vse skupine
matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic ter skupine
matičnih in odvisnih družb v isti državi članici. V času sprejetja direktive o
matičnih in odvisnih družbah so bile čezmejne skupine na splošno v
slabšem položaju kot nacionalne skupine, in sicer zaradi dvojnega
obdavčevanja distribucije dobička. Konvencije o dvojnem obdavčevanju
niso zadostovale za vzpostavitev pogojev na ravni EU, ki bi ustrezali pogojem
notranjega trga. Da bi dosegli želeno nevtralnost, sta bila v
direktivi o matičnih in odvisnih družbah določena (i) odprava
davčnega odtegljaja na distribucijo dobička ter (ii)
preprečevanje ekonomskega dvojnega obdavčevanja distribuiranega
dobička, in sicer z oprostitvijo plačila davka ali odbitkom že
plačanega davka v državah članicah matičnih družb. Od takrat, v zadnjem desetletju pa vedno
hitreje, so se razmere spremenile. Povečanje čezmejnih naložb je
čezmejnim skupinam omogočilo uporabo hibridnih finančnih
instrumentov ter posledično neupravičene prednosti zaradi neskladij
med različnimi nacionalnimi davčnimi obravnavami in zaradi
standardnih mednarodnih pravil za odpravo dvojnega obdavčevanja. To v EU
povzroča izkrivljanje konkurence med čezmejnimi in nacionalnimi
skupinami, kar je v nasprotju s področjem uporabe direktive o
matičnih in odvisnih družbah. Člen 1 Predlagana direktiva bi državam članicam
omogočila sprejetje ukrepov za preprečevanje goljufij in utaj. V
zvezi s tem so službe Komisije opozorile, da je davčna goljufija oblika
namerne davčne utaje, ki je na splošno kazniva po kazenskem pravu,
davčna utaja pa navadno zajema nezakonite ureditve, pri katerih se
davčna obveznost skrije ali ignorira[11].
Poleg tega se zaradi tveganja zlorab predlaga
nadomestitev veljavne določbe o preprečevanju zlorab z vstavitvijo
skupnega predpisa o preprečevanju zlorab, ki temelji na podobni klavzuli
iz priporočila glede agresivnega davčnega načrtovanja. Člen 4 V skladu s predlagano spremembo država
članica matične družbe in država članica, v kateri se nahaja
njena stalna poslovna enota, ne odobrita ugodnosti oprostitve davka za
distribucijo dobička, ki jih odvisna družba matične družbe lahko
uveljavlja kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave. V skladu s tem je v točki a) zadevnega
odstavka določeno, da država članica družbe prejemnice (matična
družba ali njena stalna poslovna enota) ne obdavči prejete distribucije
dobička samo v obsegu, v katerem se ta distribucija dobička v državi
članici vira (tj. v državi članici odvisne družbe, ki opravi
distribucijo) ne obravnava kot izdatek, ki daje pravico do davčne
olajšave. Država članica družbe prejemnice torej obdavči delež dobička,
ki se v državi članici vira obravnava kot izdatek, ki daje pravico do
davčne olajšave. Za distribucijo dobička s strani odvisne
družbe se ne bi zahteval davčni odtegljaj, saj bi se plačilo v državi
članici odvisne družbe obravnavalo kot plačilo obresti v skladu z
direktivo o obrestih in licenčninah. Svet trenutno obravnava predlog za
uskladitev sedanjega lastniškega praga za upravičenost v direktivi o
obrestih in licenčninah, ki znaša 25 %, na 10 %, kolikor znaša v
direktivi o matičnih in odvisnih družbah[12].
Poleg tega se hibridne finančne ureditve običajno vzpostavijo v
državah članicah, kjer je v skladu z notranjimi določbami ali
določbami konvencij o dvojnem obdavčevanju davčni odtegljaj na
plačilo obresti ničeln. Del A Priloge I S predlagano spremembo se vključujeta upravičeni družbi, ki
sta bili uvedeni v pravo družb države članice po prenovitvi direktive.
Komisija je prejela zahtevek za posodobitev s strani Romunije. V ta namen se pod točko (w) dodata naslednji vrsti družb:
„societăți în nume colectiv“, „societăți în comandită
simplă“. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Ta predlog nima proračunskih posledic za
EU. 2013/0400 (CNS) Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem
sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih
držav članic SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 115 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[13], ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[14], v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Direktiva 2011/96/EU
oprošča dividende in druge oblike distribucije dobička, ki ga odvisne
družbe izplačujejo svojim matičnim družbam, od davčnega
odtegljaja, in odpravlja dvojno obdavčevanje takšnih prihodkov na ravni
matične družbe. (2) Ugodnosti na podlagi
Direktive 2011/96/EU ne bi smele omogočati primerov dvojnega
neobdavčenja in posledično ustvarjati nenamernih davčnih
ugodnosti za skupine matičnih in odvisnih družb iz različnih držav
članic v primerjavi s skupinami družb iz iste države članice. (3) Zaradi izogibanja primerom
dvojnega neobdavčenja, ki so posledica neskladij v davčni obravnavi
distribucije dobička med državami članicami, država članica
matične družbe in država članica njene stalne poslovne enote tem
družbam ne bi smeli odobriti ugodnosti oprostitve davka za prejeto distribucijo
dobička v obsegu, v katerem lahko ta dobiček odvisna družba matične
družbe uveljavlja kot izdatek, ki daje pravico do davčne olajšave. (4) Za preprečevanje
izogibanja davkom in davčnih zlorab z umetnimi ureditvami bi bilo treba
vstaviti skupno določbo o preprečevanju zlorab, ki je prilagojena
namenu in ciljem Direktive 2011/96/EU. (5) Treba je zagotoviti, da ta
direktiva ne izključuje uporabe notranjih ali na sporazumih
temelječih določb, ki so potrebne za preprečevanje davčnih
utaj. (6) Primerno je, da se posodobi
del A Priloge I k zadevni direktivi zaradi vključitve drugih oblik družb,
ki sta bili uvedeni v pravo družb Romunije. (7) Direktivo 2011/96/EU bi bilo
zato treba ustrezno spremeniti – SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Direktiva 2011/96/EU se spremeni: 1. v členu 1 se
odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Ta direktiva ne izključuje uporabe
notranjih ali na sporazumih temelječih določb, ki so potrebne za
preprečevanje davčnih utaj.“; 2. vstavi se člen 1a: „Člen 1a 1. Države članice umaknejo ugodnosti te
direktive v primeru umetne ureditve ali niza umetnih ureditev, ki je bil
vzpostavljen zaradi ključnega namena pridobitve neprimerne davčne
prednosti na podlagi te direktive in ni skladen s ciljem, duhom in namenom
ustreznih davčnih določb. 2. Transakcija, shema, izjava, posel,
sporazum, dogovor, obljuba ali zaveza so umetne ureditve ali del niza umetnih
ureditev, če ne odražajo gospodarske realnosti. Pri določanju, ali sta ureditev ali niz
ureditev umetna, države članice zlasti preverijo, ali vključujeta eno
ali več naslednjih situacij: (a)
pravne značilnosti posameznih korakov, iz
katerih je sestavljena ureditev, niso skladne s pravno vsebino ureditve kot
celote; (b)
ureditev se izvaja na način, ki v razumnem
poslovanju običajno ne bi bil uporabljen; (c)
ureditev vključuje elemente, ki se med sabo
izravnavajo ali ukinjajo; (d)
izpeljane transakcije so krožne; (e)
rezultat ureditve je znatna davčna ugodnost,
ki se ne odraža v poslovnem tveganju davčnega zavezanca ali njegovih
denarnih tokovih.“ 3. v členu 4(1)
se točka (a) nadomesti z naslednjim: „(a) se bodisi vzdrži obdavčevanja takšnega
dobička v obsegu, v katerem takšnih dobičkov odvisna družba
matične družbe ne more uveljavljati kot izdatka, ki daje pravico do
davčne olajšave; bodisi“; 4. v delu A Priloge I se
točka (w) nadomesti z naslednjim: „(w) družbe v skladu z romunsko zakonodajo:
„societăți pe acțiuni“, „societăți în comandită
pe acțiuni“, „societăți cu răspundere limitată“,
„societăți în nume colectiv“, „societăți în comandită
simplă“;“ Člen 2 1. Države članice
najpozneje do 31. decembra 2014 sprejmejo zakone in druge predpise,
potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo
besedilo navedenih predpisov. Države članice se v sprejetih predpisih
sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni
objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2. Države članice Komisiji
sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na
področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 3 Ta direktiva začne veljati dvajseti dan
po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 4 Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] Sklepne izjave srečanja voditeljev skupine G20 dne
18. in 19. junija 2012; sporočila s srečanj finančnih ministrov
in guvernerjev centralnih bank skupine G20 dne 5. in 6. novembra 2012, 15. in
16. februarja 2013 ter 18. in 19. aprila 2013; skupna izjava finančnih
ministrov Združenega kraljestva in Nemčije ob robu srečanja skupine
G20 novembra 2012; sporočilo s srečanja skupine G8 dne 17. in 18.
junija 2013. [2] OECD, Addressing Base Erosion and Profit Shifting
(Zmanjševanje davčne osnove in preusmerjanje dobička), 2013. [3] Kodeks ravnanja glede obdavčevanja podjetij je bil
določen v sklepih Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) z
dne 1. decembra 1997. [4] Komisija je 29. februarja 2012 začela posvetovanja
za zbiranje dejstev o dvojnem neobdavčevanju in njegovem morebitnem vplivu
na notranji trg. [5] Če so plačila v okviru ureditve hibridnega
posojila za dolžnika v zadevni ureditvi opredeljena kot izdatek, ki daje
pravico do davčne olajšave, države članice takšnih plačil ne
oprostijo kot distribucije dobička na podlagi oprostitve deležev za
kapitalske dobičke. (Poročilo Skupine za kodeks ravnanja z dne 25.
maja 2010 (dok. 10033/10, FISC 47), odstavek 31). [6] Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011
o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz
različnih držav članic (prenovitev) (UL L 345, 29.12.2011,
str. 8). [7] Direktiva Sveta 2013/13/EU z dne 13. maja 2013 o
prilagoditvi nekaterih direktiv na področju obdavčitve zaradi
pristopa Republike Hrvaške (UL L 141, 28.5.2013, str. 30). [8] COM(2012) 722. [9] C(2012) 8806. [10] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2013 o
boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam
(2013/2060(INI)). [11] SWD(2012) 403, str. 9. [12] Predlog direktive Sveta o skupnem sistemu
obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi
družbami iz različnih držav članic (prenovitev), COM(2011) 714. [13] UL C, , str. . [14] UL C, , str. .