52013PC0618

SL

|| EVROPSKA KOMISIJA ||

Bruselj, 17.9.2013

COM(2013) 618 final

2013/0304 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, kar zadeva opredelitev pojma droga

{SWD(2013) 319 final}

{SWD(2013) 320 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1.      Splošno ozadje

Nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami in zloraba drog pomenita veliko nevarnost za zdravje in varnost posameznikov ter za družbe v EU. Vplivata na socialno in gospodarsko strukturo ter ogrožata kakovost življenja posameznikov in varnost držav članic. Medtem ko se zdi, da se je uživanje snovi, ki so nadzorovane na podlagi konvencij ZN o mamilih[1], kot so kokain, ekstazi ali marihuana („nadzorovane droge“), v zadnjih letih stabiliziralo[2], čeprav so ravni uživanja še vedno visoke, je eden od najpomembnejših izzivov obravnavanje novih snovi, ki se na trgu hitro širijo.

Nove psihoaktivne snovi, ki imajo podobne učinke kot nadzorovane droge in se pogosto tržijo kot njihovi dovoljeni nadomestki, saj za njih ne veljajo podobni nadzorni ukrepi, ter ki se uporabljajo za različne industrijske namene, so v Uniji vse dostopnejše. Med letoma 1997 in 2012 so države članice priglasile približno 290 snovi, pri čemer je bilo leta 2012 vsak teden priglašenih več novih snovi. Število priglašenih snovi se je med letoma 2009 in 2012 potrojilo (s 24 na 73).

Število posameznikov, zlasti mladih, ki uživajo nove psihoaktivne snovi, se povečuje. Vendar lahko te snovi tako kot nadzorovane droge škodijo zdravju in ogrožajo varnost ter pomenijo breme za družbo. Zaradi tveganj, ki jih pomenijo nove psihoaktivne snovi, so nacionalni organi za njih uvedli različne omejevalne ukrepe. Učinkovitost takih nacionalnih omejevalnih ukrepov je omejena, saj je na notranjem trgu omogočen prosti pretok teh snovi, pri čemer je bilo približno 80 % priglašenih snovi odkritih v več državah članicah.

V sporočilu Komisije „Za odločnejši odziv Evrope na izzive, ki jih pomenijo droge“[3], sprejetem oktobra 2011, so bile nove psihoaktivne snovi opredeljene kot ena od težav, ki zahtevajo odločen odziv EU.

V Sklepu Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005[4] je določen mehanizem za obravnavanje tveganj, ki jih pomenijo nove psihoaktivne snovi, pri čemer se lahko v Uniji v okviru tega mehanizma za snovi uvedejo nadzorni ukrepi in kazenske sankcije. Da bi Komisija bolj trajnostno obravnavala pogosto pojavljanje novih psihoaktivnih snovi in njihovo hitro širjenje v Uniji, je v [Uredbi (EU) št. …/… o novih psihoaktivnih snoveh] predlagala strožja pravila.

Da bi se dostopnost škodljivih novih psihoaktivnih snovi, ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja za posameznike in družbo, dejansko zmanjšala ter da bi se odvračalo od prometa s temi snovmi in vpletanja kriminalnih organizacij v njihovo proizvodnjo ali distribucijo skupaj z nadzorovanimi drogami, morajo biti nove psihoaktivne snovi zajete s kazenskopravnimi določbami.

Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004[5] zagotavlja skupni pristop k boju proti nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami. V njem so določena minimalna skupna pravila o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij v zvezi s prometom z drogami, da ne bi prihajalo do težav pri sodelovanju med pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona držav članic, ki so posledica dejstva, da se zadevna kazniva dejanja ne kaznujejo na podlagi zakonov tako države članice, ki je poslala zahtevo, kot tudi zaprošene države članice. Vendar se te določbe ne uporabljajo za nove psihoaktivne snovi, ampak le za snovi, ki so zajete s konvencijama ZN, in sintetične droge, ki so nadzorovane na podlagi Skupnega ukrepa 97/396/PNZ z dne 16. junija 1997[6].

Da bi se uskladil in pojasnil pravni okvir, ki se uporablja za droge, bi morale biti najškodljivejše nove psihoaktivne snovi zajete z enakimi kazenskopravnimi določbami kot snovi, ki so nadzorovane na podlagi konvencij ZN.

Zato je treba razširiti področje uporabe Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ na nove psihoaktivne snovi, za katere veljajo nadzorni ukrepi iz Sklepa Sveta 2005/387/PNZ, in tiste snovi, za katere veljajo trajni omejevalni ukrepi na trgu iz [Uredbe (EU) št. …/… o novih psihoaktivnih snoveh].

Zakonodajni predlog o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami je bil predviden v delovnem programu Komisije za leto 2012.

1.2.      Razlogi za predlog in njegovi cilji

S tem predlogom se Okvirni sklep 2004/757/PNZ spremeni tako, da se v njegovo področje uporabe vključijo nove psihoaktivne snovi, ki pomenijo resna tveganja.

Ta predlog je priložen Predlogu [uredbe (EU) št. …/… o novih psihoaktivnih snoveh]. Predloga sta med seboj povezana, tako da za nove psihoaktivne snovi, ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja ter za katere zato velja trajna omejitev na trgu na podlagi navedene uredbe, veljajo tudi kazenskopravne določbe o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami iz Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

2.1.        Posvetovanje z deležniki

Pripravljalno delo za ta predlog je vključevalo obsežna posvetovanja z deležniki in strokovnjaki ter javno posvetovanje prek spleta.

Komisija se je pri oceni delovanja Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ in Sklepa Sveta 2005/387/PNZ posvetovala z vsemi državami članicami. Poleg tega je Komisija v okviru zunanjih študij o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami in novih psihoaktivnih snoveh zbrala in proučila stališča veliko različnih deležnikov, strokovnih delavcev in strokovnjakov, vključno z agencijami EU, ki sodelujejo pri izvajanju teh instrumentov.

Komisija je organizirala tudi dve srečanji strokovnjakov o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami, ki sta potekali 10. novembra 2011 in 29. februarja 2012, ter dve srečanji strokovnjakov o novih psihoaktivnih snoveh, ki sta potekali 15. decembra 2011 in 1. marca 2012. Na teh srečanjih so akademski strokovnjaki in strokovni delavci poudarili pomen kazenskopravnih določb pri preprečevanju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in odvračanju od njega ter obravnavanju širjenja novih psihoaktivnih snovi. Hkrati so izpostavili tudi, da bi morala biti zakonodaja o novih psihoaktivnih snoveh sorazmerna z različnimi ravnmi tveganj, ki jih te snovi pomenijo, in prilagojena tem ravnem.

Med mladimi (starimi od 15 do 24 let) je bila leta 2011 opravljena raziskava Eurobarometra „Odnosi mladih do drog“. Skoraj polovica anketirancev (47 %) je menila, da bi bilo treba omejiti le tiste snovi, ki dokazano pomenijo tveganje za zdravje, medtem ko jih je 34 % menilo, da bi bilo treba omejiti vse snovi, ki imajo podobne učinke kot nadzorovane droge.

2.2.        Ocena učinka

Komisija je v okviru ocene učinka v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi ocenila učinke tega predloga o spremembi Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ. Pri analizi je bilo ugotovljeno, da bi morale za škodljive nove psihoaktivne snovi (ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja) tako kot na podlagi Sklepa Sveta 2005/387/PNZ veljati kazenskopravne določbe. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da bi morale zaradi tega za te snovi veljati kazenskopravne določbe o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami. To je bil del najprimernejše možnosti politike, v okviru katere je predviden postopen sklop omejevalnih ukrepov, ki so sorazmerni z ravnjo tveganj, ki jih pomenijo nove psihoaktivne snovi, in ne ovirajo zakonite trgovine na notranjem trgu.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 83(1) PDEU, v skladu s katerim sta Evropski parlament in Svet pooblaščena, da z direktivo, sprejeto po rednem zakonodajnem postopku, določita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami.

3.2.        Subsidiarnost, sorazmernost in spoštovanje temeljnih pravic

EU je za razliko od držav članic v boljšem položaju, da sprejme ukrepe za omejitev dostopnosti škodljivih snovi na notranjem trgu in hkrati zagotovi, da zakonita trgovina ni ovirana.

Razlog za to je ta, da države članice same ne morejo učinkovito in trajnostno obravnavati hitrega pojavljanja in širjenja teh snovi. Neusklajeni nacionalni ukrepi in preveliko število različnih nacionalnih ureditev glede novih psihoaktivnih snovi imajo lahko škodljive posredne učinke na druge države članice (prehod škodljivih snovi) ter lahko povzročajo težave pri sodelovanju med nacionalnimi pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona.

Predlog je sorazmeren in ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev, ker kazenskopravno obravnava le tiste nove psihoaktivne snovi, ki povzročajo resno zaskrbljenost na ravni EU.

Ta predlog posredno vpliva na nekatere temeljne pravice in načela iz Listine EU o temeljnih pravicah, saj širi področje uporabe Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ, katerega določbe vplivajo na naslednje temeljne pravice in načela: pravico do svobode in varnosti (člen 6), lastninsko pravico (člen 17), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47), domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe (člen 48) ter načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni (člen 49). Za te pravice in svobode lahko veljajo omejitve, vendar le v skladu z mejami in zahtevami iz člena 52(1) Listine EU.

3.3.        Izbira pravnega akta

V skladu s členom 83(1) PDEU je direktiva primeren pravni akt za zagotavljanje minimalne harmonizacije na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami na ravni EU, pri čemer imajo države članice dovolj manevrskega prostora za izvajanje načel, pravil in izjem na nacionalni ravni.

3.4.        Obrazložitveni dokumenti, ki spremljajo obvestilo o ukrepih za prenos

Države članice morajo Komisiji sporočiti nacionalne ukrepe, sprejete za uskladitev s to direktivo.

Državam članicam ni treba Komisiji predložiti obrazložitvenih dokumentov (vključno s korelacijskimi tabelami), ki spremljajo obvestilo o nacionalnih ukrepih, sprejetih za prenos določb te direktive. Razlog za to je zmanjšan obseg predlagane spremembe. Predložitev dodatnih obrazložitvenih dokumentov bi pomenila neutemeljeno upravno breme za pristojne organe držav članic.

3.5.        Glavne določbe

Člen 1 – v tej določbi so določene spremembe Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ v zvezi z opredelitvijo pojma „droga“, določbo o tem, da so nove psihoaktivne snovi, ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, zajete v kazenskem pravu, ter oceno izvajanja in učinkov navedenega sklepa, ki jo izvede Komisija.

Člen 2 – v tej določbi je določen rok za prenos določb te direktive v nacionalno zakonodajo.

Člena 3 in 4 – ti določbi se nanašata na začetek veljavnosti te direktive in njene naslovnike.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

2013/0304 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, kar zadeva opredelitev pojma droga

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 83(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami[7] določa skupni pristop k boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, ki pomenijo tveganje za zdravje, varnost in kakovost življenja državljanov Unije ter zakonito gospodarstvo, stabilnost in varnost držav članic. V njem so določena minimalna skupna pravila o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij v zvezi s prometom z drogami, da ne bi prihajalo do morebitnih težav pri sodelovanju med pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona držav članic, ki so posledica dejstva, da se zadevna kazniva dejanja ne kaznujejo na podlagi zakonov tako države članice, ki je poslala zahtevo, kot tudi zaprošene države članice.

(2)       Okvirni sklep 2004/757/PNZ se uporablja za snovi, ki so zajete z Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s protokolom iz leta 1972, in Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 (v nadaljnjem besedilu: konvenciji ZN), in sintetične droge, za katere velja nadzor v Uniji v skladu s Skupnim ukrepom 97/396/PNZ z dne 16. junija 1997 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru novih sintetičnih drog[8], ki pomenijo tveganja za javno zdravje, ki jih je mogoče primerjati s tveganji, ki jih pomenijo snovi s seznama iz konvencij ZN.

(3)       Okvirni sklep 2004/757/PNZ bi se moral uporabljati tudi za snovi, za katere veljajo nadzorni ukrepi in kazenske sankcije v skladu s Sklepom Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi[9], ki pomenijo tveganja za javno zdravje, ki jih je mogoče primerjati s tveganji, ki jih pomenijo snovi s seznama iz konvencij ZN.

(4)       Nove psihoaktivne snovi, ki imajo podobne učinke kot snovi s seznama iz konvencij ZN, se pogosto pojavljajo in hitro širijo v Uniji. Kot je bilo ugotovljeno v [Uredbi (EU) št. …/… o novih psihoaktivnih snoveh], nekatere nove psihoaktivne snovi pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja. V skladu z navedeno uredbo se lahko sprejmejo ukrepi za prepoved proizvodnje, izdelave in omogočanja dostopnosti novih psihoaktivnih snovi, ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, na trgu, vključno z njihovim uvozom v Unijo, prevozom in izvozom iz Unije. Da bi se dostopnost novih psihoaktivnih snovi, ki pomenijo resna tveganja za posameznike in družbo, dejansko zmanjšala ter da bi se odvračalo od prometa z navedenimi snovmi v Uniji in vpletanja kriminalnih organizacij, bi morali biti trajni omejevalni ukrepi na trgu, sprejeti na podlagi navedene uredbe, podprti s kazenskopravnimi določbami.

(5)       Zato bi morale biti nove psihoaktivne snovi, za katere velja trajna omejitev na trgu v skladu z [Uredbo (EU) št. …/… o novih psihoaktivnih snoveh], zajete s kazenskopravnimi določbami Unije o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami. To bi tudi pomagalo uskladiti in pojasniti pravni okvir Unije, saj bi se enake kazenskopravne določbe uporabljale tako za snovi, ki so zajete s konvencijama ZN, kot tudi za najškodljivejše nove psihoaktivne snovi. Zato bi bilo treba v Okvirnem sklepu 2004/757/PNZ spremeniti opredelitev pojma „prepovedana droga“.

(6)       Da bi se hitro obravnavalo pojavljanje in širjenje škodljivih novih psihoaktivnih snovi v Uniji, bi morale države članice za nove psihoaktivne snovi, ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, uporabiti določbe Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ v dvanajstih mesecih od uvedbe trajne omejitve teh snovi na trgu na podlagi [Uredbe (EU) št. …/… o novih psihoaktivnih snoveh].

(7)       Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, tj. širitve področja uporabe kazenskopravnih določb, ki se uporabljajo za nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami, na nove psihoaktivne snovi, ki pomenijo resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja, in ker je ta cilj lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(8)       Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe, pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, ter načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj.

(9)       [V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta Združeno kraljestvo in Irska uradno izrazila željo po sodelovanju pri sprejetju in uporabi te direktive.]

IN/ALI

(10)     [V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.]

(11)     V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(12)     Okvirni Sklep 2004/757/PNZ bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Okvirni sklep 2004/757/PNZ se spremeni:

(1) V členu 1 se točka 1 nadomesti z naslednjim:

„je ‚prepovedana droga‘:

(a) vsaka snov, ki je zajeta z Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 (kakor je bila spremenjena s protokolom iz leta 1972) in Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971;

(b) vsaka snov iz Priloge;

(c) vsaka nova psihoaktivna snov, ki pomeni resna zdravstvena, socialna in varnostna tveganja ter za katero velja trajna omejitev na trgu na podlagi [člena 13(1) Uredbe (EU) št. …/… o novih psihoaktivnih snoveh];“

(2) V členu 9 se dodata odstavka 3 in 4:

„3.     Države članice v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi, za katere velja trajna omejitev na trgu na podlagi [člena 13(1) Uredbe (EU) št. …/… o novih psihoaktivnih snoveh], sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uporabo določb tega okvirnega sklepa za te nove psihoaktivne snovi, v dvanajstih mesecih po začetku veljavnosti trajne omejitve na trgu. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na ta okvirni sklep ali pa sklic nanj navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

4.       Komisija v [petih letih po začetku veljavnosti te direktive in nato vsakih pet let] oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele ukrepe, potrebne za uskladitev s tem okvirnim sklepom, in objavi poročilo.“

(3) Doda se Priloga, kakor je določena v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v [dvanajstih mesecih po začetku veljavnosti]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na [dan začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. …/… o novih psihoaktivnih snoveh].

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

Seznam snovi iz točke (1)(b) člena 1

(a) P-metiltioamfetamin ali 4-metiltioamfetamin, kot je naveden v Sklepu Sveta 1999/615/PNZ z dne 13. septembra 1999 o opredelitvi 4-MTA kot nove sintetične droge, za katero veljajo nadzorni ukrepi in kazenske sankcije[10];

(b) parametoksi-metilamfetamin ali N-metil-1-(4-metoksi-fenil)-2-aminopropan, kot je naveden v Sklepu Sveta 2002/188/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ukrepih za nadzor in kazenskih sankcijah za novo sintetično drogo PMMA[11];

(c) 2,5-dimetoksi-4-jodofenetilamin, 2,5-dimetoksi-4-etiltiofenetilamin, 2,5-dimetoksi-4-(n)-propiltiofenetilamin in 2,4,5-trimetoksiamfetamin, kot so navedeni v Sklepu Sveta 2003/847/PNZ z dne 27. novembra 2003 o ukrepih nadzora in kazenskih sankcijah glede novih sintetičnih drog 2C-I, 2C-T-2, 2C-T-7 in TMA-2[12];

(d) 1-benzilpiperazin ali 1-benzil-1,4-diazacikloheksan ali N-benzilpiperazin ali benzilpiperazin, kot je naveden v Sklepu Sveta 2008/206/PNZ z dne 3. marca 2008 o nadzornih ukrepih in kazenskih določbah za novo psihoaktivno snov 1-benzilpiperazin (BZP)[13];

(e) 4-metilmetkatinon, kot je naveden v Sklepu Sveta 2010/759/EU z dne 2. decembra 2010 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metilmetkatinon (mefedron)[14];

(f) 4-metilamfetamin, kot je naveden v Sklepu Sveta 2013/129/EU z dne 7. marca 2013 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamin[15];

(g) 5-(2-aminopropil)indol, kot je naveden v [Sklepu Sveta 2013/…/PNZ z dne … o uvedbi nadzornih ukrepov za 5-(2-aminopropil)indol[16]].

[1]               Enotna konvencija Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 (kakor je bila spremenjena s protokolom iz leta 1972) in Konvencija Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971.

[2]               Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Stanje na področju problematike drog v Evropi, letno poročilo 2012, http://www.emcdda.europa.eu/publications/annual-report/2012.

[3]               COM(2011) 689 final.

[4]               UL L 127, 20.5.2005, str. 32.

[5]               UL L 335, 11.11.2004, str. 8.

[6]               UL L 167, 25.6.1997, str. 1.

[7]               UL L 335, 11.11.2004, str. 8.

[8]               UL L 167, 25.6.1997, str. 1.

[9]               UL L 127, 10.5.2005, str. 32.

[10]             UL L 244, 16.9.1999, str. 1.

[11]             UL L 063, 6.3.2002, str. 14.

[12]             UL L 321, 6.12.2003, str. 64.

[13]             UL L 63, 7.3.2008, str. 45.

[14]             UL L 322, 8.12.2010, str. 44.

[15]             UL L 72, 15.3.2013, str. 11.

[16]             UL L […], […], str. […].