OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Telesna dejavnost, vključno z rednimi športnimi dejavnostmi in vadbo, je eden najbolj učinkovitih načinov ohranjanja telesnega in duševnega zdravja, spopadanja s prekomerno telesno težo in debelostjo ter preprečevanja povezanih težav. Poleg tega je sodelovanje pri športnih in telesnih dejavnostih povezano z drugimi dejavniki, kot sta socialna interakcija in vključenost. Telesna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov zdravja v sodobni družbi, šport pa je temeljni del vsakega pristopa javne politike, katerega cilj je izboljšati ravni telesne dejavnosti.

Številne koristi telesne dejavnosti in vadbe skozi celotno življenje so dobro zabeležene[1] in bolj na splošno prispevajo h kakovosti življenja, kar je potrdila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Raziskave podpirajo vlogo, ki jo imata šport in telesna dejavnost pri razvoju mladoletnika[2], in kažejo na to, da je udeležba pri športu in telesni dejavnosti v mladosti pozitivno povezana s stopnjo telesne dejavnosti v odraslosti. Obstaja tudi vedno več dokazov o pozitivnem sorazmerju med vadbo in duševnim zdravjem, duševnim razvojem ter kognitivnimi procesi[3]. V Uniji obstaja pozitivno sorazmerje med telesno dejavnostjo in pričakovano življenjsko dobo, kar pomeni, da je pričakovana življenjska doba višja v državah, kjer so višje tudi stopnje telesne dejavnosti[4].

Nasprotno pa pomanjkanje telesne dejavnosti povzroča številne težave, tudi prezgodnjo umrljivost, naraščajoče stopnje prekomerne teže in debelosti, raka na dojkah in debelem črevesu, sladkorno bolezen in ishemično bolezen srca. Leta 2009 je bila telesna nedejavnost četrti najpogostejši dejavnik tveganja za prezgodnjo umrljivost in bolezni v državah z visokimi dohodki po vsem svetu, samo v evropski regiji pa je bila kriva za smrt več kot milijona ljudi[5]. Dokazi, ki so na voljo, kažejo, da zdravstvene težave, ki so posledica pomanjkanja telesne dejavnosti, povzročajo znatne neposredne in posredne gospodarske stroške zaradi bolezni, obolevnosti, bolniških odsotnosti in prezgodnjih smrti, sploh v evropski družbi, ki se hitro stara[6]. S pomočjo študij se je poskušala določiti vrednost teh stroškov. Na primer študija, ki je bila izvedena za britansko vlado, je stroške za Anglijo ocenila na več kot 3 milijarde EUR na leto ali 63 EUR na prebivalca[7]. Ob upoštevanju teh dejstev je bila telesna dejavnost vključena v cilje za globalne ukrepe glede nadzora nad nenalezljivimi boleznimi[8].

V Uniji je spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti predvsem zadeva držav članic. Glede na vedno večjo ozaveščenost o pomenu in koristnih učinkih telesne dejavnosti ter večanje finančnega bremena telesne nedejavnosti so številni javni organi pospešili prizadevanja za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Od leta 2010 je velika večina držav članic poročala, da imajo pripravljene vsaj nekakšne oblike predlogov za telesno dejavnost, mnoge pa so tudi razvile določene strategije, s katerimi bodo prebivalstvu omogočile, da postane bolj telesno dejavno, in ga pri tem podpirale[9]. Za ta namen so se določeni ukrepi začeli izvajati znotraj različnih politik ali sektorjev, posebej v športu, zdravju, prometu in šolstvu, pri tem pa obstaja mnogo primerov dobrih praks, ki vključujejo pomembne zainteresirane strani.

Unija si prizadeva, da bi podpirala države članice, zato prek svojih politik in finančnih instrumentov spodbuja telesno dejavnost, posebej na področjih športa in zdravja, oblikovalcem politik pa je v obliki smernic EU o telesni dejavnosti zagotovila navodila, ki temeljijo na dokazih[10]. Te smernice je sestavilo 22 strokovnjakov iz celotne Evrope, ki predstavljajo različne stroke in širše, dobro utemeljeno znanstveno stališče, leta 2008 pa so jih potrdili ministri EU za šport. Navodila ponovno navajajo predloge Svetovne zdravstvene organizacije glede minimalnih stopenj telesne dejavnosti, poudarjajo pomen medsektorskega pristopa k zdravju koristnim telesnim dejavnostim in ponujajo 41 konkretnih smernic za ukrepanje. Že bela knjiga o športu iz leta 2007[11] in bela knjiga o strategiji za Evropo iz leta 2007 glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo[12] sta poudarili pomen zdravju koristnih telesnih dejavnosti in pomagali okrepiti razpravo o politikah in izmenjavo dobrih praks.

Čeprav se vedno bolj spodbujajo zdravju koristne telesne dejavnosti in orodja, ki so na voljo na državni, evropski in mednarodni ravni, ostajajo stopnje telesne nedejavnosti v Uniji nesprejemljivo visoke (na primer leta 2010 je 60 % Evropejcev navedlo, da se redko ali nikoli ne gibljejo ali ukvarjajo s športom[13]). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije dve tretjini odraslega prebivalstva v Uniji ne dosega predlaganih stopenj telesne dejavnosti. Ocenjuje se, da telesna nedejavnost Evropejce prikrajša za povprečno 8 milijonov dni zdravega življenja vsako leto[14]. Dokazi kažejo na velike razlike med posameznimi državami članicami, večina držav pa še ni dosegla glavnega cilja politike, in sicer povečanja deleža državljanov, ki dosegajo stopnje zdravju koristnih telesnih dejavnosti, ki jih predlaga Svetovna zdravstvena organizacija in so navedene tudi v smernicah EU o telesni dejavnosti. Politike držav članic za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti za Unijo kot celoto niso bile učinkovite. Takšno stanje je v nasprotju s strategijo Evropa 2020[15], ki priznava, da obstaja potreba po boju proti zdravstveni neenakosti, kar je predpogoj za rast in konkurenčnost, hkrati pa je nezdružljivo z izraženimi ambicijami politik Unije na področjih športa in zdravja. Raziskava potrjuje, da pri reševanju vprašanja telesne nedejavnosti obstaja „pomanjkanje politik za ukrepanje, ki bi temeljile na dokazih“, sprožila pa je tudi nujne zahteve po ukrepih glede telesne dejavnosti kot samostojne prednostne naloge javnega zdravja[16].

Pomanjkljivosti pri razvoju in izvajanju politik za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti so glavni razlog, da trendov telesne nedejavnosti ni mogoče spremeniti. Ob upoštevanju meril za učinkovito politiko zdravju koristnih telesnih dejavnosti, ki so opredeljena v znanstvenih orodjih, so dokazi, strokovno mnenje in rezultati posvetovanj potrdili naslednje pomanjkljivosti: pomanjkanje zadostnih medsektorskih pristopov k zdravju koristnim telesnim dejavnostim (vključno s sodelovanjem različnih ministrstev in organov, odgovornih za zdravju koristne telesne dejavnosti), nejasni nameni in cilji politik za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti ter nezadostne določbe za spremljanje in ocenjevanje stopenj in politik za področje teh dejavnosti. Zanesljivi podatki so le redko na voljo, čeprav so pomembni za oblikovanje in izpopolnjevanje politik.

Področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti se šele začenja oblikovati v samostojno politiko in prepoznavati kot kompleksno politično področje, ki zahteva medsektorska posredovanja, podobna tistim iz smernic EU o telesni dejavnosti. Telesna dejavnost doslej ni bila dovolj prepričljiva, da bi lahko postala primerno politično prepoznavna[17]. Zdravju koristne telesne dejavnosti kot politika je dokaj nova tema na dnevnem redu vlad[18], zato je treba izboljšati razumevanje dejavnikov zdravju koristnih telesnih dejavnosti, kar je bistvenega pomena za oblikovanje posegov za spremembo stopenj telesnih dejavnosti, pa tudi za institucionalne zmogljivosti spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti.

Svet je navedeno stanje ocenil na podlagi strokovnih dognanj v okviru izvajanja delovnega načrta Evropske unije za šport za obdobje od 2011 do 2014[19] in podatkov z drugih področij in stopenj strokovnosti (na primer zdravje in promet) in je v svojih sklepih o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti iz novembra 2012 Komisijo pozval, naj pripravi predlog priporočila Sveta, ki bi spodbujal medsektorski pristop, zasnovan na smernicah EU o telesni dejavnosti, vključno z okvirom za ohlapno spremljanje.

Uspeh pobude bo na koncu v veliki meri odvisen od spodbujanja dejavnega udejstvovanja zainteresiranih skupin, predvsem tistih, ki so najbolj neposredno povezane s telesno dejavnostjo in imajo dovolj sredstev, da bodo lahko uspešno nagovorile državljane. Športni sektor je zato ključnega pomena pri kakršnem koli uspešnem poskusu spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti, posebej prek svojih dejavnosti na osnovni ravni in z osredotočanjem na vodilo „šport za vse“.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Predlog temelji na delu Komisije in držav članic v okviru izvajanja delovnega načrta za šport za obdobje 2011–2014. O vsebini predloga, vključno z okvirom za spremljanje, so potekala obširna posvetovanja z državami članicami, strokovnjaki, zainteresiranimi stranmi in splošno javnostjo iz različnih področij, vključno s športom, zdravjem, izobraževanjem in prometom. Z zainteresiranimi stranmi so na različnih stopnjah potekala posvetovanja glede njihovega pogleda na obseg spodbujanja telesne dejavnosti v okviru Unije in potrebo po njem. Po objavi sporočila o športu januarja 2011[20], ki je vsebovalo točko glede premisleka o predlogu, kot je ta, je Komisija oblikovalcem politik in zainteresiranim stranem redno predstavljala svoje načrte in tekoče delo za to pobudo ter zbirala povratne informacije na različnih forumih. V svoji Resoluciji o evropski razsežnosti v športu z dne 2. februarja 2012 je Evropski parlament pozval Unijo in države članice, naj spodbujajo ukvarjanje s športom ter zdrav način življenja s polnim izkoriščanjem možnosti za športno udejstvovanje, s čimer bodo znižale izdatke za zdravstveno varstvo [21].

Države članice so poudarile, da je treba na ravni Unije še naprej medsebojno deliti izkušnje in dobre prakse glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti, podprle pa so tudi novo pobudo za politiko Unije. Potrdile so težave pri vključevanju pomembnih sektorjev na državni ravni in pomanjkanje zanesljivih podatkov, a so hkrati poudarile, da mora breme zbiranja podatkov ostati omejeno. Zainteresirane strani iz športa, vključno s športnim gibanjem, a tudi organizacijami, povezanimi s športom, kot je industrija športnih izdelkov, so močno podprle nadaljnje ukrepanje Unije glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Poleg institucij Unije, obstoječih struktur sodelovanja na ravni Unije za področje športa in zdravja, strokovnjakov in zainteresiranih strani iz športa se tudi velik del državljanov Unije strinja, da mora Unija odigrati pomembno vlogo pri spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti, kar je potrdilo tudi spletno posvetovanje iz leta 2010.

Odbor za oceno učinka je 7. decembra 2012 podal pozitivno mnenje o osnutku ocene učinka. Pripombe odbora so upoštevane v končni različici poročila o oceni učinka.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga

Pristop predlagane pobude se osredotoča na zdravju koristne telesne dejavnosti, razmeroma novo strokovno področje, ki se hitro znanstveno razvija in združuje telesno dejavnost, ki je tesno povezana s športom in vadbo, in področje javnega zdravja. Za dosego ciljev predloga in podporo državam članicam pri njihovem spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti lahko Unija uporabi dve pravni podlagi: člena 165 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki za Unijo določata podporno pristojnost. Člen 165 določa, da Unija „prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu“ in da bo dejavnost usmerjena v „razvijanje evropske razsežnosti v športu“. Člen 168 določa, da je „dejavnost Unije [...] usmerjena k izboljševanju javnega zdravja [...] ter odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo zdravje ljudi“.

Za obe področji (šport in javno zdravje) Pogodba navaja, da lahko Svet pri izpolnjevanju teh ciljev na predlog Komisije sprejema priporočila. Poleg tega Pogodba izrecno pooblašča Komisijo, da lahko „daje koristne pobude“ za spodbujanje usklajevanja med državami članicami na področju javnega zdravja, zlasti „pobude, namenjene oblikovanju smernic in kazalcev, organizaciji izmenjave najboljših praks ter pripravi elementov, potrebnih za redno spremljanje in presojo“. Cilj predlaganega priporočila je okrepiti prizadevanja držav članic na področju spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti in jih podpreti prek okvira za spremljanje njihovih politik. Cilj priporočila je okrepitev sodelovanja in usklajevanja politik med državami članicami ter zagotavljanje nadaljnje medsebojne izmenjave dobrih praks znotraj zadevnih struktur za področja športa in zdravja na ravni Unije.

To priporočilo spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Povzetek predlagane pobude

V skladu z zahtevo Sveta to priporočilo navaja glavne elemente za skladne in medsektorske politike, ki bodo temeljile na dokazih in bodo služile spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti, zato je cilj priporočila, da državam članicam nudi pomoč pri njihovih prizadevanjih, s katerimi bi državljanom omogočile, da bi postali (bolj) telesno dejavni.

Priporočilo odraža jasne dokaze, da bodo politike za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti uspešne le, če bodo temeljile na medsektorskem pristopu. Upošteva dejstvo, da imajo države članice sicer skupne cilje in spoštujejo temeljne pravice, a so si zaradi različnih socialnih, gospodarskih in kulturnih okoliščin zadale različne prednostne naloge glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti in zato uporabljajo različne pristope do politik. Določbe za usklajevanje politik na ravni Unije so namenjene podpori državam članicam pri njihovem prizadevanju za razvoj in izvajanje učinkovitih politik glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Okvir za spremljanje, vključno z njegovimi kazalniki, ki so jih razvili strokovnjaki za zdravju koristne telesne dejavnosti, je oblikovan kot orodje, ki je dovolj prilagodljivo, da bo v teh okoliščinah v pomoč pri oblikovanju politik. V priloženem delovnem dokumentu služb Komisije je naveden podroben opis uporabe kazalnikov in virov podatkov.

Priporočilo poziva države članice, naj:

· razvijejo nacionalno strategijo in ustrezen akcijski načrt, pa tudi primerne instrumente, za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnostih po sektorjih, ki bodo upoštevali smernice EU o telesni dejavnosti;

· v skladu z okoliščinami v svojih državah spremljajo stopnje telesne dejavnosti in izvajanje politik za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti z uporabo okvira za spremljanje in kazalnikov iz priloge k priporočilu;

· tesno sodelujejo med seboj in s Komisijo, in sicer prek redne medsebojne izmenjave informacij in dobre prakse spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti znotraj zadevnih struktur na ravni Unije.

Priporočilo poziva Komisijo, naj:

· državam članicam pomaga pri njihovih prizadevanjih za učinkovito spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti ter pri oblikovanju in izvajanju politik, skladnih s smernicami EU o telesni dejavnosti;

· zagotovi podporo za uvedbo in delovanje okvira za spremljanje, zasnovano na obstoječih oblikah spremljanja in zbiranja podatkov na tem področju;

· na podlagi informacij, posredovanih iz držav članic, redno poroča o napredku pri izvajanju tega priporočila.

Priporočilo je namenjeno predvsem javnim organom v državah članicah, ki so odgovorni za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti, vendar bo pomagalo tudi pri nagovarjanju splošnega prebivalstva Unije (na primer otrok, delovno aktivnega prebivalstva, starejših ljudi), saj bo spodbujalo izvajanje medsektorskih politik, ki bodo ustvarjale priložnosti za izvajanje telesne dejavnosti. Pobuda bo odvisna tudi od spodbujanja dejavnega udejstvovanja zainteresiranih strani, vključno s tistimi, ki so najbolj neposredno povezane s telesno dejavnostjo, na primer športne organizacije.

Subsidiarnost

Čeprav glavni del odgovornosti za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti in opredelitev športnih in zdravstvenih politik nosijo države članice, lahko dejavnosti Unije dodajo znatno vrednost, ki je države članice same ne morejo doseči. Unija lahko zagotovi prenovljen politični zagon za dejavnosti, osredotočene na zdravju koristne telesne dejavnosti. Bolj učinkovite politike za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti bodo pomagale prispevati k drugim področjem politik, za katera so države članice sporazumno določile skupne cilje. Z zmanjšanjem velikih socialnih in gospodarskih stroškov telesne nedejavnosti in obravnavanjem osnovnih dejavnikov, ki prispevajo k dejavnemu in zdravemu staranju, zdravi delovni sili in nazadnje tudi večji storilnosti, bodo te politike okrepile zmožnost držav članic, da dosežejo cilje rasti iz strategije Evropa 2020. Obravnavale bodo tudi dejavnike zdravstvenih neenakosti, kar je v strategiji opredeljeno kot prvi pogoj za rast in konkurenčnost. Boljše politike za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti bodo tudi odgovor na nedavne pozive Sveta in Evropskega parlamenta po dejavnostih, ki bi podpirale zdrav način življenja, vključno s telesno dejavnostjo in ukvarjanjem s športom, pri tem pa bodo služile kot sredstvo za spopadanje s prezgodnjo umrljivostjo, obolevnostjo in invalidnostjo v Uniji. Zaradi sklepov Sveta o zdravju koristnih telesnih dejavnostih, sprejetih novembra 2012, so te zahteve še bolj izrecne. Nedavna ocena izvajanja strategije za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo podpira tudi pobudo za politike na ravni Unije, saj spodbuja Komisijo, naj izboljša profil nastajajočih pobud, osredotočenih na telesno dejavnost[22].

Osredotočenost priporočila na izboljšano usklajevanje politik med državami članicami – v obliki izmenjave izkušenj, vzajemnega učenja in razširjanja dobrih praks – se zdi posebej koristna glede na velike razlike, ki se pojavljajo med državami članicami pri določanju pomena zdravju koristnih telesnih dejavnosti, izbiranju pristopov in mehanizmih usklajevanja nacionalnih politik. Podpora in usklajevanje Unije bosta prispevala k izboljšanju zmožnosti držav članic za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti po sektorjih in oblikovanje politik, ki bodo zagotovile boljše posredovanje. Unija je v dobrem položaju za izboljšanje določb za spremljanje in ocenjevanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti in ustreznih politik, zato tudi lahko pomaga državam članicam spremljati razvoj dogodkov. Okvir za spremljanje bo državam članicam priskrbel dokaze, ki bodo upravičili bolj osredotočene pristope k spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti.

Predlagano priporočilo temelji na obstoječih strategijah in orodjih, razvitih na mednarodni ravni, zlasti na globalni strategiji Svetovne zdravstvene organizacije o prehrani, telesni dejavnosti in zdravju iz maja 2004[23], splošnih priporočilih organizacije iz leta 2010, ki za odrasle predlagajo vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden[24], in globalnem soglasju, doseženem 27. maja 2013 na skupščini Svetovne zdravstvene organizacije in zapisanem v „Skupni resoluciji o neprenosljivih boleznih“[25]. Priporočilo upošteva sodelovanje z regionalnim uradom Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo v okviru strategije za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo in njeno oceno iz leta 2013[26]. Cilj priporočila je še dodatno izboljšati orodja, razvita glede na spremljanje telesnih dejavnosti, zlasti evropsko podatkovno bazo Svetovne zdravstvene organizacije o prehrani, debelosti in telesni dejavnosti[27]. Informacije, ki jih morajo v teh okoliščinah posredovati države članice, so v veliki meri že na voljo in zbrane kot del obstoječih anket in projektov, določeno število kazalnikov je že v uporabi. Za zbiranje podatkov bo potrebnih več prizadevanj le v primeru zelo omejenega števila kazalnikov, zlasti v zgodnji stopnji okvira za spremljanje. Pričakuje se, da se bo zbiranje v državah članicah sčasoma izboljšalo, zmogljivosti pa okrepile. Okvir za spremljanje bi se moral izvajati v tesnem sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo in ob podpori strokovnjakov za zdravju koristne telesne dejavnosti.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Težko je izračunati proračun, ki je namenjen politikam za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti, saj so stroški spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti razdrobljeni po vladnih ministrstvih in organih, pa tudi po raznih nevladnih organizacijah in zasebnem sektorju. Poleg tega se stroški za zdravju koristne telesne dejavnosti po Uniji ne beležijo podrobno. Razmere še poslabšuje dejstvo, da je področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti medsektorsko, da so mnoge politike slabo povezane s temi dejavnostmi in da pri politikah, ki spodbujajo zdravju koristne telesne dejavnosti, to spodbujanje pogosto ni njihov prvotni namen. Stroške izvajanja politik za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti v okviru te pobude na koncu krijejo države članice.

Upravni stroški za države članice bi v glavnem izvirali iz zahtev poročanja, vezanih na okvir za ohlapno spremljanje. Že v prvem letu bi bili nizki, še dodatno bi se pa znižali, ko bi mehanizem začel v celoti delovati in bi se osebje seznanilo s spremljanjem, poleg tega pa bi svoj vpliv imela tudi boljša dostopnost do podatkov, ki bi se sčasoma razvila[28].

Stroški, ki bi bremenili proračun Unije, so povezani z uvedbo in delovanjem mehanizma za spremljanje ter zagotavljanjem podpore državam članicam v obliki razvoja zmožnosti za dejavnosti spremljanja. Ti stroški bi se krili iz poglavja „šport“ programa Erasmus+ za obdobje od 2014 do 2020[29]. Poleg tega bi proračun Unije kril organizacijo sestankov skupin strokovnjakov na ravni Unije.

2013/0291 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti po sektorjih

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 165 in 168 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)        Koristi telesne dejavnosti in vadbe prek celotnega življenjskega obdobja so izjemnega pomena in vključujejo zmanjšano tveganje za bolezni srca in ožilja, nekatere vrste raka in sladkorno bolezen, izboljšanje mišično-kostnega zdravja in nadziranja telesne teže, pa tudi pozitivne učinke na razvoj duševnega zdravja in kognitivne procese. Telesna dejavnost, ki jo predlaga Svetovna zdravstvena organizacija, je pomembna za vse starostne skupine, posebej pa za otroke, delovno aktivno prebivalstvo in starejše ljudi.

(2)        Telesna dejavnost je predpogoj za zdrav način življenja in zdravo delovno silo, zato prispeva k doseganju glavnih ciljev iz strategije Evropa 2020[30], zlasti glede rasti, storilnosti in zdravja.

(3)        Čeprav so javni organi v nekaterih državah članicah v preteklih letih okrepili prizadevanja za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti, ostajajo stopnje telesne nedejavnosti v Evropski uniji nesprejemljivo visoke. Večina Evropejcev se telesni dejavnosti ne posveča dovolj, pri čemer se 60 % Evropejcev nikoli ne ukvarja s športom ali vadbo[31]. Pomanjkanje telesne dejavnosti v prostem času je bolj pogosto v nižjih socialno-ekonomskih skupinah. Za zdaj ni nobenih znakov, da bi se v Uniji kot celoti negativni trendi obračali.

(4)        Nezadostna telesna dejavnost je glavni dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in bolezni v državah z visokimi dohodki po vsem svetu, samo v evropski regiji pa povzroči okoli milijon smrti na leto[32]. Težave, ki jih v Evropski uniji povzroča pomanjkanje telesne dejavnosti, so dobro zabeležene, enako kot znatni neposredni in posredni gospodarski stroški, ki so povezani s pomanjkanjem telesne dejavnosti in posledičnimi zdravstvenimi težavami, zlasti ob dejstvu, da se večina evropskih družb hitro stara.

(5)        Kar zadeva stopnje telesne dejavnosti, obstajajo med državami članicami velike razlike. V nekaterih državah članicah se je delež državljanov, ki dosegajo minimalno stopnjo predlagane telesne dejavnosti, občutno povečal, druge pa takšnega napredka niso dosegle ali so celo nazadovale. Veljavne politike so se izkazale za neučinkovite pri zmanjševanju stopenj telesne nedejavnosti za Unijo kot celoto. Od uspešnih pristopov se lahko naučimo marsikaj za oblikovanje in izvajanje politik za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti.

(6)        Kar nekaj področij politik, zlasti področji športa in zdravja, lahko prispeva k spodbujanju telesne dejavnosti in državljanom Unije ponudi nove priložnosti, da postanejo telesno dejavni. Da se te možnosti v celoti izkoristijo in s tem povečajo stopnje telesne dejavnosti, je nujno potreben strateški medsektorski pristop k spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti, vključno s sodelovanjem vseh pomembnih ministrstev, organov in organizacij. Dostopnost do več in boljših podatkov o stopnjah telesne dejavnosti in politik spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti je osnovnega pomena za podporo tega procesa in izoblikovanje zahteve po oceni politike za učinkovitejši razvoj in izvajanje politik v prihodnosti. Toda teh podatkov v veliki meri primanjkuje.

(7)        Smernice EU o telesni dejavnosti[33], ki so jih na neuradnem srečanju decembra 2008 potrdili ministri EU za šport, v novembru in decembru 2012 pa jih je potrdil še Svet[34], zagovarjajo medsektorski pristop, ki pokriva vsa tematska področja, odgovorna za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Izvajanje teh smernic v državah članicah za zdaj ostaja neenakomerno.

(8)        Sporočilo o razvijanju evropske razsežnosti v športu iz leta 2011[35] je Komisijo in države članice pozvalo, naj na podlagi smernic EU o telesni dejavnosti nadaljujejo z razvojem v smeri uvedbe nacionalnih smernic, vključno s postopkom revizije in usklajevanja, in naj razmislijo o priporočilu Sveta na tem področju.

(9)        V resoluciji Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje od 2011 do 2014[36] je bila prepoznana potreba, da se okrepi sodelovanje med Komisijo in državami članicami na nekaj prednostnih področjih v športu, vključno s spodbujanjem zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Skupina strokovnjakov za šport, zdravje in udejstvovanje je julija 2012 izrazila podporo novi pobudi Unije za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti.

(10)      V Sklepih Sveta z dne 27. novembra 2012 o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti je bila priznana potreba po nadaljnjih ukrepih na ravni Unije, Komisija pa je bila pozvana, naj pripravi predlog priporočila Sveta, vključno z okvirom za ohlapno spremljanje, zasnovanim na skupini kazalnikov, ki bodo pokrivali tematska področja smernic EU o telesni dejavnosti –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

(1) Države članice bi morale:

– delovati v smeri učinkovitih politik za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti prek razvoja medsektorskega pristopa, ki bi bil v skladu z nacionalnimi posebnostmi in bi vseboval področja politik, vključno s športom, zdravjem, izobraževanjem, okoljem in prometom, kot je opisano v smernicah EU o telesni dejavnosti. To bi moralo vključevati:

– sprejetje nacionalne strategije za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti, pri čemer bi se morale upoštevati različne družbene skupine in spoštovati načela nediskriminacije in enakosti med moškimi in ženskami;

– sprejetje ustreznega akcijskega načrta;

– spremljanje stopnje telesne dejavnosti in politike za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti prek uporabe okvira za ohlapno spremljanje[37] in kazalnikov iz Priloge k temu priporočilu v skladu z nacionalnimi okoliščinami;

– določitev, v šestih mesecih po sprejetju tega priporočila, nacionalnih kontaktnih točk glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti, ki bodo podpirale omenjeni okvir za spremljanje, ter obvestilo Komisije o njihovi določitvi. Nacionalne kontaktne točke glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti bodo zlasti morale usklajevati postopek, ki bo omogočil, da bodo podatki o telesni dejavnosti na voljo za okvir za spremljanje; podatke bi bilo treba vnesti v obstoječe podatkovne baze Svetovne zdravstvene organizacije o prehrani in telesni dejavnosti; kontaktne točke pa bi morale tudi spodbujati medoddelčno sodelovanje pri politikah za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti;

– tesno sodelovanje med državami članicami in s Komisijo prek redne medsebojne izmenjave informacij in najboljših praks glede spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti v zadevnih strukturah za šport in zdravje na ravni Unije, kar bo predstavljalo temelj za okrepljeno usklajevanje politik.

(2) Komisija bi morala izvajati naslednje ukrepe:

– državam članicam pomagati pri sprejemanju nacionalnih strategij, razvijanju medsektorskih pristopov k politikam za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti in izvajanju ustreznih akcijskih načrtov prek spodbujanja medsebojne izmenjave informacij in dobrih praks, učinkovitega vzajemnega učenja, mrežnega povezovanja in določanja uspešnih pristopov k spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti;

– spodbujati uvedbo in delovanje okvira za spremljanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti, zasnovanega na obstoječih oblikah spremljanja in zbiranja podatkov na tem področju, in sicer prek:

– zagotavljanja usmerjene podpore nacionalnim kontaktnim točkam glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti in, kjer je primerno, drugim predstavnikom pomembnih javnih organov z namenom spodbujanja zmogljivosti in usposabljanja, in sicer ob pomoči znanstvenih strokovnjakov;

– preverjanja možnosti uporabe zbranih podatkov za morebitno oblikovanje evropske statistike[38] o stopnjah telesne dejavnosti vsaki dve leti;

– podpiranja Svetovne zdravstvene organizacije pri nadaljnjem razvoju vidikov telesne dejavnosti v evropski podatkovni bazi o prehrani, debelosti in telesni dejavnosti, in sicer tako, da se baza podatkov prilagodi okviru za spremljanje iz Priloge k temu priporočilu;

– podpiranja in tesnega sodelovanja s Svetovno zdravstveno organizacijo pri pripravi in izdaji pregledov zdravju koristnih telesnih dejavnosti in analiz njihovih trendov po posameznih državah;

– vsaka tri leta poročati o napredku pri izvajanju tega priporočila, in sicer na podlagi informacij, posredovanih v sklopu dogovorov o poročanju, navedenih v okviru za spremljanje, in drugih pomembnih informacij, ki jih o razvoju in izvajanju politik za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti predložijo države članice;

– po šestih letih oceniti izvajanje priporočila Sveta.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA

Predlagani kazalniki za oceno izvajanja smernic EU o telesni dejavnosti

Tematska področja smernic || Predlagani kazalniki

Mednarodna priporočila in smernice o telesni dejavnosti (Smernici 1–2) || 1. Nacionalno priporočilo o telesni dejavnosti za zdravje

2. Odrasli, ki dosegajo minimalna priporočila Svetovne zdravstvene organizacije o telesni dejavnosti za zdravje

3. Otroci in mladoletniki, ki dosegajo minimalna priporočila Svetovne zdravstvene organizacije o telesni dejavnosti za zdravje

Medsektorski pristop (Smernice 3–5) || 4. Nacionalni mehanizem za usklajevanje spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti

5. Sredstva, dodeljena posebej za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti

„Šport“ (Smernice 6–13) || 6. Nacionalna politika in/ali akcijski načrt „Šport za vse“

7. Program „Športni klubi za zdravje“

8. Okvir za podporo priložnosti za izboljšanje dostopa do rekreacijskih ali vadbenih objektov za nižje socialno-ekonomske skupine

9. Ciljne skupine, ki jih nagovarja nacionalna politika za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti

„Zdravje“ (Smernice 14–20) || 10. Spremljanje in nadzor telesne dejavnosti

11. Svetovanje glede telesne dejavnosti

12. Usposabljanje o telesni dejavnosti v izobraževalnem programu za zdravstvene delavce

„Izobraževanje“ (Smernice 21–24) || 13.  Telesna vzgoja v osnovnih in srednjih šolah

14. Program za spodbujanje telesne dejavnosti v okviru šole

15. Zdravju koristne telesne dejavnosti pri usposabljanju učiteljev telesne vzgoje

16. Programi za spodbujanje aktivne poti v šolo

„Okolje, urbanistično načrtovanje, javna varnost“ (Smernice 25–32) || 17. Obseg kolesarjenja/hoje

18. Evropske smernice za izboljšanje infrastrukture za telesno dejavnost v prostem času

„Delovno okolje“ (Smernice 33–34) || 19. Programi za spodbujanje aktivne poti na delo

|| 20. Programi za spodbujanje telesne dejavnosti na delovnem mestu

„Starejši državljani“ (Smernice 35–37) || 21. Programi za ukrepe skupnosti za spodbujanje telesne dejavnosti pri starejših ljudeh

„Kazalniki/ocena“ (Smernica 38) || 22. Nacionalne politike za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti, ki vključujejo načrt za oceno

„Ozaveščenost javnosti“ (Smernica 39) || 23. Obstoj nacionalne kampanje za povečanje ozaveščenosti o telesni dejavnosti

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude: Predlog priporočila Sveta o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti po sektorjih

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[39]

Izobraževanje in kultura: Šport/proračunska vrstica 15 01 02 11

1.3.        Vrsta predloga/pobude

■ Predlog/pobuda se nanaša nov ukrep

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[40]

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Splošni cilj tega predloga je, da bi prispeval k bolj zdravi in bolj storilni družbi prek povečanih stopenj zdravju koristnih telesnih dejavnosti v EU.

Stroški delovanja, ki izhajajo iz predlaganega priporočila Sveta, se bodo krili iz poglavja „šport“ programa Erasmus+ (glej ustrezno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga). Ta ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga se nanaša samo na stroške za predlagano skupino strokovnjakov, tj. upravne odhodke.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj: cilj skupine strokovnjakov je:

– zagotavljati usmerjeno podporo za krepitev zmogljivosti in usposabljanje nacionalnim kontaktnim točkam glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti in, kjer je primerno, drugim predstavnikom zadevnih javnih organov;

– podpirati Svetovno zdravstveno organizacijo pri nadaljnjem razvoju telesnih vidikov evropske podatkovne baze o prehrani, debelosti in telesni dejavnosti, in sicer tako, da se baza podatkov prilagodi okviru za spremljanje iz Priloge k priporočilu;

– podpirati Svetovno zdravstveno organizacijo in tesno sodelovati z njo pri pripravi in izdaji pregledov zdravju koristnih telesnih dejavnosti in analiz njihovih trendov po posameznih državah.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB:

dejavnost ABB 15.05: spodbujanje in podpiranje sodelovanja na področju mladine in športa.

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Dejavnosti skupine strokovnjakov bodo omogočile:

– podporo nacionalnim kontaktnim točkam glede zdravju koristnih dejavnosti in drugim zadevnim javnim organom za krepitev zmogljivosti in usposabljanje;

– podporo Svetovni zdravstveni organizaciji pri nadaljnjem razvoju telesnih vidikov evropske podatkovne baze o prehrani, debelosti in telesni dejavnosti;

– podporo Svetovni zdravstveni organizaciji pri pripravi in izdaji pregledov zdravju koristnih telesnih dejavnosti in analiz njihovih trendov po posameznih državah.

Izdatki, ki so tema te ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga, pokrivajo stroške sestankov skupine strokovnjakov v povezavi s priporočilom, zato pokrivajo le upravne odhodke. Odhodki iz poslovanja bodo kriti iz poglavja „šport“ programa Erasmus+.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

– Uvedba in delovanje okvira za spremljanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti na ravni EU;

– redno poročanje o zdravju koristnih telesnih dejavnostih državam članicam.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Kar zadeva skupino strokovnjakov, ne obstajajo nobene posebne potrebe.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Brez ukrepanja EU ne bi bilo mogoče zbrati takšne skupine strokovnjakov. Kot je pojasnjeno v oceni učinka pobude, lahko dejavnosti EU dodajo veliko vrednost, ki je države članice same ne morejo doseči.

Skupina strokovnjakov bo glavni organ za razpravljanje in usmerjanje izvajanja priporočila in forum za usklajevanje politik o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Prvi delovni načrt EU za šport, ki ga je Svet EU sprejel maja 2011 in pokriva obdobje od leta 2011 do 2014, je na področju športa uvedel šest skupin strokovnjakov. Ena od teh skupin, skupina strokovnjakov za šport, zdravje in udejstvovanje, je igrala dejavno vlogo pri oblikovanju zamisli, ki podpirajo predlog Komisije za priporočilo Sveta na področju zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Ta pobuda tako gradi neposredno na teh izkušnjah.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Predlog je v celoti skladen s programom Erasmus+ in delovnim načrtom EU za šport, ki oba vključujeta zdravju koristne telesne dejavnosti kot prednostno področje ukrepanja.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

■ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda

– ¨  trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

– ■   finančne posledice med letoma 2014 in 2020.

¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[41]

Iz proračuna za leto 2014

■ Neposredno upravljanje – Komisija:

– ■ njeni oddelki (GD za izobraževanje in kulturo),

– ¨  izvajalske agencije.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Posredno upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨ tretje države ali organe, ki jih te imenujejo,

– ¨ mednarodne organizacije in njihove agencije (navedite),

– ¨EIB in Evropski investicijski sklad,

– ¨ organe iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

– ¨ subjekte javnega prava,

– ¨ subjekte zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, v kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ subjekte zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu.

– Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Strokovnjaki se bodo sestali trikrat na leto, po vsakem sestanku pa se bo sestavilo poročilo.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja – uporabila se bodo običajna pravila Komisije za vodenje skupin strokovnjakov.

2.2.2.     Informacije o vzpostavitvi sistema notranjega nadzora – uporabila se bodo običajna pravila Komisije za vodenje skupin strokovnjakov.

2.2.3.     Ocena stroškov in koristi nadzora ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak – uporabila se bodo običajna pravila Komisije za vodenje skupin strokovnjakov.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe – uporabila se bodo običajna pravila Komisije za vodenje skupin strokovnjakov.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka […]poimenovanje………………………………………...……….] || dif./nedif. ([42]) || držav Efte[43] || držav kandidatk[44] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

|| Splošna sredstva GD za izobraževanje in kulturo 15.01.02.11 (sestanki strokovnjakov) || nedif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice – ni relevantno

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka […]poimenovanje………………………………………...……….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

|| [XX.YY.YY.YY] || || NE || NE || NE || NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

Stroške operativnega dela pobude pokriva poglavje „šport“ programa Erasmus+ (proračunska vrstica 15.02.03), ta ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga pa se nanaša izključno na upravne odhodke.

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka || […][poimenovanje………………………...……….]

GD || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || 2018 2019 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 15 || obveznosti || (1) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

plačila || (2) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

plačila || (2a) || || || || || || || ||

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[45] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || ||

Odobritve za GD <….> SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

plačila || =2+2a +3 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

plačila || =5+ 6 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov: ni relevantno

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

plačila || =5+ 6 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || 2018 2019 2020 || SKUPAJ

GD za izobraževanje in kulturo ||

Ÿ Človeški viri || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532

GD za izobraževanje in kulturo SKUPAJ || odobritve || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || 2018 2019 2020 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532

plačila || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ■   Za del predloga/pobude, ki ga pokriva ta ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, niso potrebne odobritve za poslovanje. Odobritve za poslovanje, ki izhajajo iz predlaganega priporočila, krije ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga za program Erasmus+ (glej zgoraj).

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta[46] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj

POSAMEZNI CILJ št. 1[47] || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||

POSAMEZNI CILJ št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– ■   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || 2018 2019 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno.

Drugi upravni odhodki || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[48] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno.

Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532

Potrebe po odobritvah za človeške vire se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ■   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

|| Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || ||

|| XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || || || || || || ||

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[49] ||

|| XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy[50] || – na sedežu || || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || || || || || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci ||

Zunanji sodelavci ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ■   Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[51].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– ■ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– ■   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨            za lastna sredstva,

– ¨            za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[52]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[1]               Vključujejo zmanjšano tveganje za bolezni srca in ožilja, nekatere oblike raka in sladkorno bolezen tipa 2 ter izboljšanje mišično-kostnega zdravja in nadziranja telesne teže. Glej na primer: zdravstvena revija Lancet, zvezek 380, izdaja 9838, str. 219–229, 21. julij 2012.

[2]               Pregled zdravstva v Evropi leta 2012, OECD.

[3]               Poročilo svetovalnega odbora o smernicah o telesni dejavnosti iz leta 2008, Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Združenih držav.

[4]               Global Health Risks, Mortality and Burden of Disease Attributable to Selected Major Risks (Globalna zdravstvena tveganja, smrtnost in breme bolezni, ki jo je mogoče pripisati glavnim tveganjem), Svetovna zdravstvena organizacija, 2009.

[5]               http://www.euro.who.int/en/what-we-do/health-topics/disease-prevention/physical-activity/facts-and-figures/10-key-facts-on-physical-activity-in-the-who-european-region.

[6]               Dokazi študij, ki so se izvedle v državah članicah, so bili vključeni v oceno učinka, ki spremlja ta predlog.

[7]               Game Plan: strategija za doseganje ciljev britanske vlade glede športa in telesne dejavnosti, http://www.cabinetoffice.gov.uk/media/cabinetoffice/strategy/assets/game_plan_report.pdf. V novejši znanstveni objavi so navedli še višje letne neposredne stroške zdravstvenega varstva in posredne stroške na osebo (v Avstraliji, Švici in ZDA), ki so posledica telesne nedejavnosti, hkrati pa so opozorili, da je obseg gospodarskih posledic telesne dejavnosti sedaj težko primerjati. Zdravstvena revija Lancet: „The pandemic of physical inactivity: global action for public health“ (Pandemija telesne nedejavnosti: globalno ukrepanje za javno zdravje), zvezek 380, izdaja 9838, str. 219–229, 21. julij 2012.

[8]               Politična deklaracija, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, s srečanja Generalne skupščine na visoki ravni o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni (resolucija 66/2) iz leta 2011 in ukrepi, ki sledijo in so bili dogovorjeni na 66. skupščini Svetovne zdravstvene organizacije maja 2013 v Ženevi.

[9]               Delovni dokument: razpredelnica za spremljanje izvajanja smernic EU o telesni dejavnosti: http://ec.europa.eu/health/nutrition_physical_activity/docs/implementation_report_a6_en.pdf.

[10]             Smernice EU o telesni dejavnosti – Priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja, oktober 2008; http://ec.europa.eu/sport/library/documents/c1/eu-physical-activity-guidelines-2008_sl.pdf.

[11]             Evropska komisija: Bela knjiga o športu, COM(2007) 391 final, 11.7.2007.

[12]             Evropska komisija: Bela knjiga o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo, COM(2007) 279 final, 30.5.2007.

[13]             Evropska komisija: Posebna Eurobarometrova anketa 334, Sport and Physical Activity (Šport in telesna dejavnost), marec 2010.

[14]             http://www.euro.who.int/en/what-we-do/health-topics/disease-prevention/physical-activity/facts-and-figures/is-physical-activity-a-reality-for-all.

[15]             Evropska komisija: Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020 final, 3. 3. 2010.

[16]             Zdravstvena revija Lancet, zvezek 380, izdaja 9838, str. 219–229, 21. julij 2012.

[17]             „Pri telesni dejavnosti je znanost o tem, kako spremeniti posamezna vedenja, zasenčila prizadevanja za razumevanje resnične spremembe prebivalstva. Zaradi tega neuravnoteženega osredotočenja se vprašanja strukturnih in sistematičnih sprememb, nujnih za spodbujanje telesne dejavnosti pri prebivalstvu (…) v različnih sektorjih, še niso pričela sistematično reševati. (…) Podobna izkušnja se je pojavila pri nadzoru tobaka, kjer se je na začetku breme odgovornosti naložilo izključno na posameznike. Ko se je to stališče razširilo in začelo obsegati tudi prepoznavanje družbene odgovornosti, so sledili ukrepi na ravni prebivalstva in spremembe pri razširjenosti kajenja.“ Zdravstvena revija Lancet, zvezek 380, izdaja 9838, str. 219–229, 21. julij 2012.

[18]             To med drugim potrjuje tudi nedavni pregled, ki kaže, da se je razen nekaterih izjem oblikovanje dokumentov o državnih politikah glede telesne dejavnosti v Evropi začelo šele v zadnjih letih. Glej Daugbjerg et al, Promotion of Physical Activity in the European Region: Content Analysis of 27 National Policy Documents (Spodbujanje telesne dejavnosti v evropski regiji:vsebinska analiza 27 dokumentov o nacionalni politiki). Journal of Physical Activity and Health, 2009, 6, str. 805–817.

[19]             Resolucija Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje od 2011 do 2014, UL C 162, 1.6.2011.

[20]             Evropska komisija: Sporočilo o razvijanju evropske razsežnosti v športu, COM(2011) 12 final, 18.1.2011.

[21]             Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. februarja 2012 o evropski razsežnosti v športu (2011/2087(INI)).

[22]             http://ec.europa.eu/health/nutrition_physical_activity/docs/pheiac_nutrition_strategy_evaluation_en.pdf

[23]             Globalna strategija Svetovne zdravstvene organizacije o prehrani, telesni dejavnosti in zdravju, URL: http://www.who.int/dietphysicalactivity/strategy/eb11344/strategy_english_web.pdf.

[24]             Splošna priporočila Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti za zdravje. URL: http://www.who.int/dietphysicalactivity/factsheet_recommendations/en/index.html.

[25]             http://ncdalliance.org/sites/default/files/rfiles/A66_WHA%20Final%20Resolution.pdf.

[26]             Glej opombo št. 22.

[27]             Evropska podatkovna baza Svetovne zdravstvene organizacije o prehrani, debelosti in telesni dejavnosti, URL: http://data.euro.who.int/nopa/.

[28]             V oceni učinka (Priloga V) so izračunani povprečni stroški na državo članico.

[29]             V oceni učinka (Priloga V) so izračunani skupni stroški za proračun Unije. Kot del pripravljalnega ukrepa na področju športa za leto 2013 Komisija v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo preskuša načine podpore za dejavnosti držav članic, ki so povezane z razvojem in izvajanjem politik za zdravju koristne telesne dejavnosti.

[30]             COM(2010) 2020.

[31]             Evropska komisija: Posebna Eurobarometrova anketa 334, Sport and Physical Activity (Šport in telesna dejavnost), marec 2010.

[32]             http://www.euro.who.int/en/what-we-do/health-topics/disease-prevention/physical-activity/facts-and-figures/10-key-facts-on-physical-activity-in-the-who-european-region.

[33]             http://ec.europa.eu/sport/library/documents/c1/eu-physical-activity-guidelines-2008_sl.pdf.

[34]             Sklepi Sveta o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti , URL: http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/educ/133870.pdf; Sklepi Sveta o zdravem staranju skozi vse življenje, URL: http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/lsa/134097.pdf.

[35]             COM(2011) 12 final.

[36]             UL C 162, 1.6.2011.

[37]             Okvir za spremljanje določa minimalno število zahtev glede poročanja o splošnih vidikih spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti, ki jih lahko obravnavajo vse države članice. Okvir za spremljanje je dodatno opisan v delovnem dokumentu služb Komisije, ki spremlja to priporočilo.

[38]             Glej Sklep Komisije o Eurostatu z dne 17. Decembra 2012 (2012/504/EU): http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:251:0049:0052:SL:PDF.

[39]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[40]             Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[41]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[42]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[43]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[44]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[45]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[46]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

[47]             Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Posamezni cilji …“.

[48]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[49]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[50]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[51]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma (za obdobje 2007–2013).

[52]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.