This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013PC0576
Draft proposal for a COUNCIL REGULATION laying down maximum permitted levels of radioactive contamination of food and feed following a nuclear accident or any other case of radiological emergency Draft presented under Article 31 of the Euratom Treaty for opinion of the European Economic and Social Committee
Osnutek predloga UREDBE SVETA o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti Osnutek, ki je bil v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom predložen Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, da o njem poda mnenje
Osnutek predloga UREDBE SVETA o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti Osnutek, ki je bil v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom predložen Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, da o njem poda mnenje
/* COM/2013/0576 final - 2013/ () */
Please be aware that this draft act does not constitute the final position of the institution.
Osnutek predloga UREDBE SVETA o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti Osnutek, ki je bil v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom predložen Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, da o njem poda mnenje /* COM/2013/0576 final - 2013/ () */
OBRAZLOŽITVENI
MEMORANDUM 1. Komisija je 1. aprila 1987
sprejela odločitev[1],
s katero je svojim službam dala navodilo, da bi morali biti vsi zakonodajni
akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila,
da je to minimalna zahteva in da bi si morali vsi oddelki prizadevati za
kodifikacijo besedil, za katere so odgovorni, v še krajših intervalih, da bi
zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov. 2. Kodifikacija[2] Uredbe Sveta (Euratom) št. 3954/87
z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega
onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi
radiološki nevarnosti, Uredbe Komisije (Euratom) št. 944/89 z dne 12.
aprila 1989 o določitvi maksimalne dovoljene ravni radioaktivne
kontaminacije manj pomembnih živil po jedrski nesreči ali kakršni koli
drugi radiološki nesreči in Uredbe Komisije (EURATOM) št. 770/90 z
dne 29. marca 1990 o določitvi najvišje dovoljene ravni radioaktivne
kontaminacije krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki
nevarnosti se je začela na pobudo Komisije, zadevni predlog pa je bil
predložen zakonodajnemu organu[3].
Nova uredba bo nadomestila različne akte, ki so vanjo vključeni[4]. 3. Posvetovalna delovna skupina
pravnih služb, ustanovljena na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20.
decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo
zakonodajnih besedil[5],
je v svojem mnenju z dne 27. septembra 2007 izjavila, da se predlog,
omenjen v točki 2, omejuje na jasno in enostavno kodifikacijo, brez vsebinskih
sprememb aktov, ki jih ta kodifikacija zadeva. 4. V zakonodajnem postopku za
prvotni predlog kodifikacije je bilo ugotovljeno, da določba v osnutku
kodificiranega besedila predvideva pridržek Sveta glede izvedbenih pooblastil,
kar pa ni bilo utemeljeno v uvodnih izjavah Uredbe (Euratom) št. 3954/87. Glede
na sodbo Sodišča z dne 6. maja 2008 v Zadevi C-133/06, je bilo treba za
utemeljitev pridržka izvedbenih pooblastil vstaviti novo uvodno izjavo v novi
akt, ki bi nadomestil in razveljavil omenjeno uredbo. Ker pa bi vključitev takšne uvodne izjave bila pomenila vsebinsko spremembo, kar
bi bilo presegalo meje čiste kodifikacije, je bilo potrebno uporabiti
točko 8[6] Medinstitucionalnega sporazuma z 20. decembra 1994
– Pospešen način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil – ob
upoštevanju Skupne izjave glede te točke[7]. 5. Glede na omenjeno je bila
kodifikacija Uredbe (Euratom) št. 3954/87, Uredbe (Euratom) št. 944/89 in
Uredbe (Euratom) št. 770/90 preoblikovana v prenovljen predlog, zato da se vključi
omenjena sprememba, zadevni predlog pa je bil predložen zakonodajnemu organu[8]. 6. V svojem mnenju z dne 4.
junija 2010 je posvetovalna delovna skupina pravnih služb v skladu s točko
9 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem
načinu ponovnega sprejemanja pravnih aktov[9]
izjavila, da predlog, omenjen v točki 5, ne zajema vsebinskih sprememb,
razen tistih, ki so bile kot takšne identificirane, in da, kar zadeva
kodifikacijo nespremenjenih določb predhodnih aktov z navedenimi
vsebinskimi spremembami, predlog vsebuje enostavno kodifikacijo
obstoječega besedila, brez vsebinskih sprememb. 7. V zakonodajnem postopku za
predlog za preoblikovanje je postalo jasno, da so določene obstoječe
določbe v Uredbi (Euratom) št. 3954/87 postale neskladne z novim sistemom
„komitologije“, določenim z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije. Zato je bil sprejet sklep, da se predlagani
predlog za preoblikovanje umakne in se pripravi revidiran osnutek Uredbe
(Euratom) št. 3954/87, ki vsebuje njegovo konsolidacijo in izvajanje novega
sistema „komitologije“. 8. Na podlagi izkušenj zaradi
jedrske nesreče v Černobilu in zlasti v Fukušimi revidirani predlog
določa, da Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in
zdravje živali – toksikološka varnost prehranjevalne verige, ki se ukvarja z
radioaktivno onesnaženostjo živil in krme, iz člena 58(1) Uredbe št. 178/2002
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi
splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske
agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane[10]. 9. Ob upoštevanju razvoja
primarne in sekundarne zakonodaje, zlasti v zvezi z varnostjo hrane iz PDEU,
ter da se zagotovi pravna varnost in skladnost vseh zakonodajnih ukrepov EU
glede pogojev uvoza živil in krme iz tretjih držav, ki jih je prizadela jedrska
nesreča ali radiološka nevarnost, je treba ukrepe, ki so bili sprejeti po
černobilski nesreči, uskladiti z ureditvijo izvedbenih pooblastil in
postopkov, opredeljenih v sedanji uredbi. To lahko po potrebi tudi pomeni
spremembo pravne podlage. 10. Treba je opozoriti, da je
skupina strokovnjakov iz člena 31 pogodbe Euratom v svojem mnenju z dne 21.
novembra 2012 potrdila sklep iz leta 1998 (publikacija št. 105 - Varstvo pred
sevanjem), da so najvišje dovoljene stopnje, ki so v Uredbi 3954/87
določene za prihodnje nesreče, še vedno veljavne. Toda menili so, da
bi bilo treba takoj, ko Mednarodna komisija za radiološko zaščito objavi
nove znanstvene izsledke glede doz in tveganj, preveriti, ali obstaja potreba
po pregledu teh stopenj. Zato Komisija teh najvišjih dopustnih stopenj v
spremenjenem predlogu ni spremenila[11]. 11. V skladu z dvostopenjskim
postopkom, določenim v členu 31 Pogodbe Euratom, Komisija o osnutku
najprej pridobi mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, preden ga
predloži Svetu. Osnutek predloga
UREDBE SVETA o najvišjih dovoljenih stopnjah
radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri
koli drugi radiološki nevarnosti
Osnutek, ki je bil v skladu s
členom 31 Pogodbe Euratom predložen Evropskemu ekonomsko-socialnemu
odboru, da o njem poda mnenje SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske
skupnosti za atomsko energijo ter zlasti členov 31 in 32 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
pripravljenega na podlagi mnenja skupine oseb, ki jih je izmed znanstvenih
strokovnjakov iz držav članic imenoval Znanstveno-tehnični odbor[12], ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[13], ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[14]
ob upoštevanju naslednjega: (1)
Člen 31 Pogodbe Euratom vzpostavlja
dvostopenjski postopek, kjer Komisija o osnutku najprej pridobi mnenje
Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, preden ga predloži Svetu. (2)
Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13.
maja 1996 določa temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev
in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja[15]. (3)
Ob nesreči v černobilski jedrski
elektrarni dne 26. aprila 1986 je prišlo do sprostitve velikih
količin radioaktivnih snovi v ozračje, ki so onesnažile živila in
krmo v več evropskih državah do tiste meje, ki z zdravstvenega vidika ni
zanemarljiva. Sprejeti so bili ukrepi[16],
ki naj bi zagotovili, da se nekateri kmetijski proizvodi smejo uvoziti v
Unijo le v skladu s skupnimi ureditvami, ki varujejo zdravje prebivalstva,
ob tem pa obdržali enotnost trga in se izognili motnjam v trgovini. (4)
Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87[17] določa najvišje dovoljene
stopnje radioaktivnega onesnaženja po jedrski nesreči ali v primeru
kakršne koli druge radiološke nevarnosti, ki lahko pripelje ali je pripeljala do
znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme. Navedene najvišje dovoljene
stopnje še vedno sledijo najnovejšim znanstvenim nasvetom, ki so na voljo
mednarodni skupnosti. (5)
Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima 11. marca 2011
je bila Komisija obveščena, da so vrednosti radionuklidov v nekaterih
živilih, ki izvirajo iz Japonske, presegle vrednosti za ukrepanje, ki se za
živila uporabljajo na Japonskem. Takšno onesnaženje lahko ogrozi zdravje ljudi
in živali v Uniji, zato so bili sprejeti ukrepi, ki določajo posebne
pogoje za uvoz živil in krme, ki izvirajo ali so dostavljena iz Japonske, v
skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali. (6)
Obstaja potreba po vzpostavitvi sistema, ki bi
Evropski skupnosti za atomsko energijo omogočal, da po jedrski
nesreči ali v primeru kakršne koli druge radiološke nevarnosti, ki lahko
pripelje ali je pripeljala do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in
krme, določi najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja, da bi
zavarovala prebivalstvo. (7)
Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega
onesnaženja bi morale veljati za živila in krmo, ki izvirajo iz Unije ali pa so
uvoženi iz tretjih držav, glede na kraj in okoliščine jedrske nesreče
ali radiološke nevarnosti. (8)
Komisijo se obvesti o jedrski nesreči ali
neobičajno visokih stopnjah radioaktivnosti v skladu z Odločbo Sveta 87/600/Euratom
z dne 14. decembra 1987 o ureditvah Skupnosti za pospešeno izmenjavo informacij
ob radiološkem izrednem dogodku[18]
ali v skladu s Konvencijo IAEA o zgodnjem obveščanju o jedrski
nesreči z dne 26. septembra 1986. (9)
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe
bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi
bilo treba izvajati
v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije[19]. (10)
Za sprejetje aktov, ki uveljavljajo predhodno
določene najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil in
krme, bi bilo treba uporabiti postopek pregleda. (11)
Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se
začnejo uporabljati takoj, ko v ustrezno utemeljenih primerih, ki se
nanašajo na določene radiološke nevarnosti, ki lahko pripeljejo ali so
pripeljale do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, to zahtevajo
nujni razlogi. (12)
Da se upošteva dejstvo, da se lahko prehrana
dojenčkov v prvih šestih mesecih življenja znatno razlikuje in da se
upoštevajo negotovosti v njihovem metabolizmu v naslednjih šestih mesecih
življenja, je smiselno razširiti uporabo nižjih najvišjih dovoljenih stopenj za
živila za dojenčke na prvih 12 mesecev starosti. (13)
Zato da se olajša prilagoditev najvišjih dovoljenih
stopenj, zlasti glede na znanstvene izsledke, bi morali postopki za
določitev najvišjih dovoljenih stopenj vključiti posvetovanja skupine
strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe. (14)
Skladnost z najvišjimi dovoljenimi stopnjami
bi se morala ugotavljati z ustreznimi pregledi – SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Ta uredba vzpostavlja najvišje dovoljene
stopnje radioaktivnega onesnaženja živil, kot so določene v Prilogi I,
najvišje dovoljene stopnje za manj pomembna živila, kot so določene v
Prilogi II, in najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja krme, kot
so določene v Prilogi III, ki se lahko dajo v promet po jedrski
nesreči ali v primeru kakršne koli druge radiološke nevarnosti, ki lahko
pripelje ali je pripeljala do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in
krme, ter postopke za uveljavitev teh najvišjih dovoljenih stopenj. Člen 2 Opredelitev pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje
opredelitve pojmov: 1. „Živila“ pomeni katero koli
snov ali izdelek, predelan, delno predelan ali nepredelan, ki se uporablja za,
ali pa se to razumno pričakuje, človeško prehrano, vključno s
pijačami, žvečilnimi gumiji in katero koli snovjo, vključno z
vodo, ki je namenoma dodana živilom med proizvodnjo, pripravo ali obdelavo,
pri čemer „živila“ ne vključujejo: (a)
krme; (b)
živih živali, razen tistih, ki so pripravljene za
dajanje v promet za človeško prehrano; (c)
rastlin pred žetvijo; (d)
zdravil v smislu člena 1(2) Direktive 2001/83/ES
Evropskega parlamenta in Sveta[20]; (e)
kozmetičnih izdelkov v smislu člena 2(1)(a)
Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[21]; (f)
tobaka in tobačnih izdelkov v smislu Direktive
2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta[22]; (g)
narkotičnih ali psihotropnih snovi v smislu
Enotne konvencije Združenih narodov o narkotikih, 1961, in Konvencije Združenih
narodov o psihotropnih snoveh, 1971; (h)
ostankov in onesnaževal. 2. „manj pomembna živila“, ki so
na seznamu v Prilogi II, pomeni živila, ki so s prehranskega vidika manj
pomembna in ki predstavljajo majhen delež v porabi hrane prebivalstva; 3. „krma“ pomeni katero koli
snov ali izdelek, vključno z aditivi, predelan, delno predelan ali
nepredelan, ki se uporablja za krmljenje živali; 4. „dajanje v promet“ pomeni
imeti živila ali krmo za prodajo, vključno s ponujanjem v prodajo ali
vsemi drugimi oblikami prenosa, brezplačno ali proti plačilu,
prodajo, distribucijo in druge oblike njihovih prenosov. Člen 3 1. V primeru da Komisija prejme —
še posebej v skladu bodisi s programom Evropske skupnosti za atomsko energijo
za zgodnje izmenjevanje informacij v primeru radiološke nesreče bodisi po
Konvenciji IAEA z dne 26. septembra 1986 o zgodnjem obveščanju o
jedrski nesreči — uradno informacijo o jedrski nesreči ali kateri
koli drugi radiološki nevarnosti, z utemeljitvijo, da obstaja verjetnost, da
bodo dosežene ali so bile dosežene najvišje dovoljene stopnje za živila, manj
pomembna živila ali krmo, sprejme, če tako zahtevajo okoliščine,
izvedbeno uredbo za uporabo teh najvišjih dovoljenih stopenj. Navedeni
izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 5(2). 2. Komisija na podlagi ustrezno
utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z okoliščinami jedrske nesreče
ali radiološke nevarnosti sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz
člena 5(3), ki se začnejo uporabljati takoj. 3. Komisija pri pripravi osnutka
izvedbenega akta iz odstavkov 1 in 2 ter pri posvetovanju z odborom iz
člena 5 upošteva osnovne standarde, določene v skladu s členoma 30
in 31 Pogodbe, vključno z načelom, da je treba vsako izpostavljenost
sevanju obdržati na najnižji ravni, ki jo je možno doseči, ob upoštevanju
zaščite javnega zdravja ter gospodarskih in družbenih dejavnikov. Člen 4 1. Takoj ko Komisija sprejme izvedbeno
uredbo za uporabo najvišjih dovoljenih stopenj, se živila in krma, ki ne
ustrezajo tem najvišjim dovoljenim stopnjam, ne dajo v promet. Za namene uporabe te uredbe za živila ali krmo,
uvožena iz tretjih držav, velja, da so dana v promet, če so bila na
carinskem ozemlju Skupnosti v carinskem postopku, ki ni tranzitni postopek. 2. Vsaka država članica
Komisiji zagotovi informacije v zvezi z uporabo te uredbe, še posebej v
primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami. Komisija te podatke
posreduje drugim državam članicam. Člen 5 1. Komisiji pomaga Stalni odbor
za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58(1)
Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta[23]. Ta odbor velja kot odbor v
smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta
odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. 3. Pri sklicevanju na ta
odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s
členom 5 Uredbe. Člen 6 Da se zagotovi, da najvišje dovoljene stopnje, določene v prilogah
I, II in III, upoštevajo vse nove ali dodatne podatke, ki postanejo
razpoložljivi, zlasti glede na znanstvene izsledke, spremembe prilog predlaga
Komisija po posvetovanju s skupino strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe o
ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Člen 7 Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 in Uredbi
Komisije (Euratom) št. 944/89 in št. 770/90 se razveljavijo. Sklici na razveljavljene uredbe se upoštevajo
kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi V. Člen 8 Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta
uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah
članicah. V Bruslju, Za
Svet Predsednik […] PRILOGA I NAJVIŠJE DOVOLJENE STOPNJE
RADIOAKTIVNEGA ONESNAŽENJA ŽIVIL Za živila se
uporabijo naslednje najvišje dovoljene stopnje: || Živila (Bq/kg)[24] Živila za dojenčke[25] || Mlečni izdelki[26] || Druga živila, razen manj pomembnih[27] || Tekoča živila[28] Izotopi stroncija, zlasti Sr-90 || 75 || 125 || 750 || 125 Izotopi joda, zlasti I-131 || 150 || 500 || 2 000 || 500 Alfa sevalci plutonijevih in transplutonijevih izotopov, zlasti Pu-239, Am-241 || 1 || 20 || 80 || 20 Vsi drugi nuklidi z razpolovno dobo daljšo od 10 dni, zlasti Cs-134, Cs-137[29] || 400 || 1 000 || 1 250 || 1 000 _____________ PRILOGA II NAJVIŠJE DOVOLJENE STOPNJE
RADIOAKTIVNEGA ONESNAŽENJA MANJ POMEMBNIH ŽIVIL 1. Seznam
manj pomembnih živil Oznaka KN || Opis 0703 20 00 || česen (svež ali ohlajen) 0709 59 50 || gomoljike (sveže ali ohlajene) 0709 99 40 || kapre (sveže ali ohlajene) 0711 90 70 || kapre (začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano) bivša 0712 39 00 || gomoljike (sušene, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene) 0714 || manioka, maranta, salep, topinambur; sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa 0814 00 00 || lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje 0903 00 00 || maté čaj 0904 || poper iz rodu Piper; suhi ali zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta 0905 00 00 || vanilija 0906 || cimet in cvetovi cimetovega drevesa 0907 00 00 || klinčki (celi plodovi, popki in peclji) 0908 || muškatni orešček, macis in kardamom 0909 || seme janeža, zvezdastega janeža, komarčka, koriandra, orientalske ali navadne kumine; brinove jagode 0910 || ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe 1106 20 || moka, zdrob in prah iz saga ali korenov ali gomoljev iz tarifne številke 0714 1108 14 00 || škrob iz manioke 1210 || hmelj, svež ali sušen, vključno zdrobljen ali zmlet ali v peletih; lupulin 1211 || rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi), vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu 1301 || šelak, naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer: balzami) 1302 || rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter zgoščevalci, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani 1504 || masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani 1604 31 00 || kaviar 1604 32 00 || kaviarjevi nadomestki 1801 00 00 || kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena 1802 00 00 || kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava 1803 || kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena 2003 90 10 || gomoljike (pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini) 2006 00 || vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani) 2102 || kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002); pripravljeni pecilni praški 2936 || provitamini in vitamini, naravni ali sintetični (vključno z naravnimi koncentrati), njihovi derivati, ki se uporabljajo predvsem kot vitamini, in medsebojne mešanice navedenih proizvodov, vključno s tistimi, ki so v kakršnem koli topilu 3301 || eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno ekstrakti z organskim topilom (Essences concretes) in iz njih pridobljeni ekstrakti z absolutnim alkoholom (Essences absolutes); rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v masteh, nehlapnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z enfleražo ali z maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj _____________ 2. Za manj
pomembna živila iz seznama v odstavku 1 se uporabijo naslednje najvišje
dovoljene stopnje: || (Bq/kg) Izotopi stroncija, zlasti Sr-90 || 7 500 Izotopi joda, zlasti I-131 || 20 000 Alfa sevalci plutonijevih in transplutonijevih izotopov, zlasti Pu-239, Am-241 || 800 Vsi drugi nuklidi z razpolovno dobo daljšo od 10 dni, zlasti Cs-134, Cs-137[30] || 12 500 PRILOGA III Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja
krme Najvišje
dovoljene stopnje za cezij-134 in cezij-137 so naslednje: Krma za || Bq/kg[31], [32] prašiče || 1 250 perutnino, jagnjeta, teleta || 2 500 drugo || 5 000 _____________ PRILOGA IV Razveljavljene uredbe Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 || (UL L 371, 30.12.1987, str. 11) || Uredba Sveta (Euratom) št. 2218/89 || (UL L 211, 22.7.1989, str. 1) || Uredba Komisije (Euratom) št. 944/89 || (UL L 101, 13.4.1989, str. 17) || Uredba Komisije (Euratom) št. 770/90 || (UL L 83, 30.3.1990, str. 78) _____________ PRILOGA V Korelacijska Tabela Uredba (Euratom) št. 3954/87 || Uredba (Euratom) št. 944/89 || Uredba (Euratom) št. 770/90 || ta uredba člen 1(1) || || || člen 1 || člen 1 || || člen 1 člen 1(2) || || || člen 2 člen 2(1) || || || člena 3(1) in 3(2) člen 2(2) || || || - člen 3(1) || || || - člen 3(2) || || || člen 3(3) člena 3(3) in (4) || || || - člen 4 || || || - člen 5(1) || || || člen 6 člen 5(2) || || || - člen 6(1) || || || člen 4(1) člen 6(2) || || || člen 4(2) || člen 2 || || Priloga II(2) --- || --- || člen 1 --- || Priloga III člen 5 člen 7 || || || - --- || --- || --- || člen 7 člen 8 || || || člen 8 priloga || || || Priloga I || priloga || || Priloga II(1) || || priloga || Priloga III --- || --- || --- || Priloga IV --- || --- || --- || Priloga V [1] COM(87) 868 PV. [2] Izvedena v skladu s sporočilom Komisije Evropskemu
parlamentu in Svetu – Kodifikacija pravnega reda Skupnosti, COM(2001) 645
konč. [3] COM(2007) 302 final. [4] Glej Prilogo IV k temu predlogu. [5] UL C 102, 4.4.1996, str. 2. [6] „Če se med zakonodajnim postopkom izkaže, da je
treba preseči zgolj kodifikacijo in vključiti vsebinske spremembe, je
Komisija pristojna za to, da po potrebi poda predlog oziroma predloge.“ [7] „Evropski parlament, Svet in Komisija ugotavljajo, da
v kolikor se izkaže, da je treba preseči zgolj kodifikacijo in
vključiti vsebinske spremembe, bo imela Komisija možnost izbire, od primera
do primera, da predlog prenovi oziroma predloži ločen predlog za
spremembe, medtem ko ohrani svoj predlog kodifikacije in ga potem, ko so bile
vsebinske spremembe sprejete, vključi v predlog kodifikacije.“ [8] COM(2010) 184 final. [9] UL C 77, 28.3.2002, str. 1. [10] UL L 31, 1.2.2002, str. 1. [11] http://ec.europa.eu/energy/nuclear/radiation_protection/article_31_en.htm [12] UL C.. str... [13] UL C, , str. . [14] UL C, , str. . [15] UL L 159, 29.6.1996, str. 1. [16] Uredbe Sveta (EGS) št. 1707/86 (UL L 146, 31.5.1986,
str. 88), (EGS) št. 3020/86 (UL L 280, 1.10.1986,
str. 79), (EGS) št. 624/87 (UL L 58, 28.2.1987, str. 101)
in (EGS) št. 3955/87 (UL L 371, 30.12.1987, str. 14). [17] UL L 371, 30.12.1987, str. 11. [18] UL L 371, 30.12.1987, str. 76. [19] UL L 55, 28.2.2011, str. 13. [20] UL L 311, 28.11.2001, str. 67. [21] UL L 342, 22.12.2009, str. 59. [22] UL L 194, 18.7.2001, str. 26. [23] UL L 31, 1.2.2002, str. 1. [24] Vrednost, ki se uporablja za koncentrirane ali posušene
izdelke, se ustrezno izračuna na podlagi izdelka, pripravljenega za
neposredno uporabo. Države članice lahko dajejo priporočila glede
načina redčenja, da bi zagotovili upoštevanje najvišjih dovoljenih
stopenj, ki jih določa ta Uredba. [25] Živila za dojenčke pomenijo živila, ki so namenjena
posebej za prehrano dojenčkov v prvih dvanajstih mesecih starosti in v
celoti zadovoljujejo njihove prehranjevalne potrebe ter so za prodajo na drobno
zapakirana v embalaži, ki je jasno prepoznavna in označena z enim izmed
naslednjih napisov: „začetna formula za dojenčke“, „nadaljevalna
formula za dojenčke“, „začetno mleko za dojenčke“ in
„nadaljevalno mleko za dojenčke“, in sicer v skladu s členoma 11 in 12
Direktive Komisije št. 2006/141/ES. [26] Mlečni izdelki pomenijo izdelke, ki sodijo pod
naslednje oznake KN, po potrebi pa se vključijo tudi njihove morebitne
poznejše spremembe: 0401, 0402 (razen 0402 29 11). [27] Manj pomembna živila in ustrezne stopnje, ki se zanje
uporabljajo, so določene v Prilogi II. [28] Tekoča živila pomenijo proizvode iz tarifne številke 2009
in poglavja 22 kombinirane nomenklature. Vrednosti se izračunajo ob
upoštevanju porabe tekoče vode, iste vrednosti pa se uporabljajo za pitno
vodo. [29] Ogljik 14, tritij in kalij 40 niso vključeni v to
skupino. [30] Ogljik 14, tritij in kalij 40 niso vključeni v to
skupino. [31] Namen teh stopenj je prispevati k spremljanju najvišjih
dovoljenih stopenj za živila; same po sebi ne zagotavljajo takšnega opazovanja
v vseh okoliščinah in ne odpravljajo zahteve za spremljanje stopenj
onesnaženja živalskih izdelkov, namenjenih za prehrano ljudi. [32] Te stopnje veljajo za krmo, pripravljeno za porabo.