OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Priloženi predlog je pravni akt za odobritev sklenitve okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani.

– Predlog sklepa Sveta o sklenitvi okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani.

Odnose med EU in Republiko Korejo trenutno ureja Okvirni sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, ki je začel veljati leta 2001.

Svet je 7. maja 2008 Evropsko komisijo pooblastil za pogajanja o novem okvirnem sporazumu z Republiko Korejo (v nadaljnjem besedilu: Koreja). 14. oktobra 2009 so bila pogajanja s Korejo zaključena in parafirano je bilo besedilo osnutka sporazuma. Pogodbenici sta sporazum podpisali 10. maja 2010 v Seulu.

2.           IZIDI POGAJANJ

Novi okvirni sporazum priča o hitro rastočem pomenu vezi med EU in Korejo ter odpira novo obdobje v dvostranskih odnosih, ki temeljijo na skupnih načelih, kot so enakost, vzajemno spoštovanje, obojestranske koristi, spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih pravic.

Sporazum krepi politično, gospodarsko in sektorsko sodelovanje na številnih področjih politik, vključno z mirom in varnostjo, preprečevanjem konfliktov, kriznim upravljanjem, trgovino, okoljem, energetiko, znanostjo in tehnologijo, dobrim upravljanjem, turizmom, kulturo, migracijami ter bojem proti terorizmu, korupciji in organiziranemu kriminalu. Dodatno bo spodbudil sodelovanje pri odzivanju na svetovne izzive, pri katerem imata tako Koreja kot tudi EU čedalje pomembnejšo vlogo, na primer v okviru G20.

Novi okvirni sporazum bo EU omogočil, da prevzame večjo odgovornost in vpliv na Korejskem polotoku. Z njegovo pomočjo bo EU spodbujala evropske vrednote in krepila konkretno sodelovanje na številnih področjih skupnega interesa. Sklenitev novega okvirnega sporazuma je v skladu s cilji EU o oblikovanju celovitega in skladnega gospodarskega in političnega okvira za odnose med EU in državami ASEAN.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga Unije za ta sporazum sta člena 207 in 212 v povezavi s členom 218(6)(a) PDEU.

Glede na navedene rezultate pogajanj Komisija predlaga, da Svet po prejemu soglasja Evropskega parlamenta sklene sporazum v imenu Evropske unije.

2013/0267 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 207 in 212 v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu s Sklepom Sveta z dne 7. maja 2008 je bil 10. maja 2010 podpisan Okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)       Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani se odobri v imenu Unije.

2. Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Skupnemu odboru iz člena 44 Sporazuma predseduje visoki predstavnik Unije/podpredsednik Komisije ali zastopnik visokega predstavnika/podpredsednika Komisije.

Člen 3

Predsednik Sveta imenuje osebo, ki je v imenu Evropske unije pooblaščena za uradno obvestilo iz člena 49(1) sporazuma.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

Priloga

OKVIRNI SPORAZUM

MED EVROPSKO UNIJO IN

NJENIMI DRZAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI

TER REPUBLIKO KOREJO NA DRUGI STRANI

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija)

in

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice

            na eni strani ter

REPUBLIKA KOREJA

            na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenici –

OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih prijateljskih vezi ter zgodovinskih, političnih in gospodarskih vezi med njima;

OB UPOŠTEVANJU Okvirnega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, ki je bil podpisan v Luxembourgu 28. oktobra 1996 in je začel veljati 1. aprila 2001;

OB UPOŠTEVANJU pospešenega postopka, s katerim Evropska unija pridobiva lastno identiteto v zunanji politiki ter na področju varnosti in pravosodja;

ZAVEDAJOČ SE vse pomembnejše vloge in odgovornosti, ki jo ima Republika Koreja v mednarodni skupnosti;

S POUDARKOM na celoviti naravi medsebojnih odnosov in pomembnosti stalnih prizadevanj za ohranjanje splošne skladnosti;

S POTRDITVIJO skupne želje, da ohranjata in razvijata reden politični dialog, ki temelji na skupnih vrednotah in prizadevanjih;

OB IZRAŽANJU skupne volje, da svoje odnose nadgradita v okrepljeno partnerstvo, vključno s političnim, gospodarskim, socialnim in kulturnim področjem;

ODLOČENI, da v tem smislu utrdita, poglobita in razširita odnose na področjih skupnega interesa na dvostranski, regionalni in svetovni ravni ter na podlagi enakosti, spoštovanja suverenosti, nediskriminacije in vzajemne koristi;

OB PONOVNI POTRDITVI močne zavezanosti pogodbenic demokratičnim načelom in človekovim pravicam, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, ter načelom pravne države in dobrega javnega upravljanja;

OB PONOVNI POTRDITVI svoje odločenosti, da se borita proti hudim kaznivim dejanjem, ki zadevajo mednarodno skupnost, in prepričanja, da je treba zagotoviti učinkovit pregon najhujših oblik kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, z uporabo ukrepov na nacionalni ravni in izboljševanjem sodelovanja na svetovni ravni;

OB UPOŠTEVANJU, da terorizem ogroža svetovno varnost, in v želji po okrepitvi dialoga in sodelovanja v boju proti terorizmu v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti, predvsem Resolucijo 1373 Varnostnega sveta Združenih narodov, ter ob ponovni potrditvi, da sta spoštovanje človekovih pravic in pravne države temelja boja proti terorizmu;

OB STRINJANJU, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev pomeni eno od najresnejših groženj za mednarodno varnost, zavedajoč se zavezanosti mednarodne skupnosti boju proti takemu širjenju, kot se izraža v sprejemanju ustreznih mednarodnih konvencij in resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, predvsem Resolucije 1540, ter v želji po krepitvi dialoga in sodelovanja na tem področju;

OB PRIZNAVANJU potrebe po okrepljenem sodelovanju na področju pravosodja, svobode in varnosti;

OB UPOŠTEVANJU, da so določbe Sporazuma, ki spadajo v področje uporabe naslova V dela III Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujoče za Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot dela Evropske unije, dokler Evropska unija uradno ne obvesti Republike Koreje, da je – odvisno od primera – katera od držav postala zavezana navedenim določbam kot del Evropske unije v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženim Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in da enako velja za Dansko v skladu z ustreznim protokolom, ki je priložen navedenima pogodbama;

OB PRIZNAVANJU želje po spodbujanju gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja;

OB POUDARJANJU svoje zavezanosti zagotavljanju visoke ravni varstva okolja in svoje odločenosti, da sodelujeta pri preprečevanju podnebnih sprememb;

OB UPOŠTEVANJU podpore pravični globalizaciji ter ciljem polne in produktivne zaposlenosti in dostojnega dela za vse;

OB PRIZNAVANJU uspešnega razvoja trgovinskih in naložbenih tokov med pogodbenicama na podlagi globalnega, na pravilih temelječega trgovinskega sistema pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije (STO);

V ŽELJI PO zagotovitvi pogojev za trajnostno povečevanje ter razvoj trgovine in naložb med pogodbenicama v obojestransko korist ter za spodbujanje tega povečevanja in razvoja, med drugim z vzpostavitvijo območja proste trgovine;

OB SOGLASJU glede potrebe po uresničevanju skupnih prizadevanj, da bi se odzvali na svetovne izzive, kot so terorizem, huda kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost, širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, podnebne spremembe, nezanesljivost oskrbe z energijo in nezanesljivost virov, revščina ter finančna kriza;

ODLOČENI, da okrepita sodelovanje v sektorjih skupnega interesa, predvsem na področju spodbujanja demokratičnih načel in spoštovanja človekovih pravic, boja proti širjenju orožja za množično uničevanje; boja proti trgovini z osebnim in lahkim orožjem; ukrepov proti najhujšim oblikam kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost; boja proti terorizmu; sodelovanja v regionalnih in mednarodnih organizacijah; trgovine in naložb; dialoga o gospodarski politiki; poslovnega sodelovanja; obdavčenja; carin; politike konkurence; informacijske družbe; znanosti in tehnologije; energetike; prometa; pomorske prometne politike; potrošniške politike; zdravja; zaposlovanja in socialnih zadev; okolja in naravnih virov; podnebnih sprememb; kmetijstva, razvoja podeželja in gozdarstva; pomorstva in ribištva; razvojne pomoči; kulture, informacij, komunikacij in avdiovizualnih sredstev ter medijev, izobraževanja; pravne države; pravnega sodelovanja; varstva osebnih podatkov; migracij; boja proti prepovedanim drogam; boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji; boja proti pranju denarja in financiranju terorizma; boja proti spletnemu kriminalu; pregona; turizma; civilne družbe; javne uprave ter statistike;

OB UPOŠTEVANJU, kako pomembno je v sodelovanje vključiti posameznike in subjekte, ki jih to neposredno zadeva, predvsem gospodarske subjekte in organe, ki jih zastopajo;

OB PRIZNAVANJU, da je zaželeno povečanje vloge in prepoznavnosti vsake od pogodbenic v regiji druge pogodbenice ter spodbujanje medosebnih stikov med pogodbenicama –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

NASLOV I

PODLAGA IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Podlaga za sodelovanje

1.           Pogodbenici potrjujeta zavezanost demokratičnim načelom, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam ter pravni državi. Spoštovanje demokratičnih načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, ki izražajo načelo pravne države, je temelj notranje in mednarodne politike obeh pogodbenic in pomeni sestavni del tega sporazuma.

2.           Pogodbenici potrjujeta zavezanost Listini Združenih narodov in podporo skupnim vrednotam, ki so izražene v njej.

3.           Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo predanost spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih, gospodarski rasti, prispevanju k doseganju mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev in sodelovanju pri obravnavi svetovnih okoljskih izzivov, predvsem podnebnih sprememb.

4.           Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom dobrega javnega upravljanja in boja proti korupciji, predvsem ob upoštevanju svojih mednarodnih obveznosti.

5.           Pogodbenici poudarjata skupno zavezanost celoviti naravi svojih dvostranskih odnosov in ohranjanju splošne skladnosti glede tega.

6.           Pogodbenici se strinjata, da bosta nadgradili svoje odnose v okrepljeno partnerstvo in razvili področja sodelovanja na dvostranski, regionalni in svetovni ravni.

7.           Izvajanje tega sporazuma med pogodbenicama, ki imata enake vrednote in se medsebojno spoštujeta, tako temelji na načelih dialoga, vzajemnega spoštovanja, enakovrednega partnerstva, večstranskosti, soglasja in spoštovanja mednarodnega prava.

Člen 2

Cilji sodelovanja

1.           Z namenom krepitve sodelovanja se pogodbenici zavežeta, da bosta okrepili politični dialog in še naprej spodbujali svoje gospodarske odnose. Prizadevali si bosta zlasti za:

a)      dogovor o prihodnji viziji za krepitev svojega partnerstva in razvoj skupnih projektov za uresničevanje te vizije;

b)      redne politične dialoge;

c)      spodbujanje skupnih prizadevanj v vseh pomembnih regionalnih in mednarodnih forumih ter organizacijah, da bi se odzvali na svetovna vprašanja;

d)      pospeševanje gospodarskega sodelovanja na področjih skupnega interesa, vključno z znanstvenim in tehnološkim sodelovanjem, z namenom diverzificirati trgovino v vzajemno korist;

e)      spodbujanje sodelovanja med podjetji s pospeševanjem naložb na obeh straneh in podpiranjem boljšega medsebojnega razumevanja;

f)       krepitev sodelovanja v programih sodelovanja vsake od pogodbenic, ki so odprti drugi pogodbenici;

g)      povečanje vloge in prepoznavnosti obeh pogodbenic v njunih regijah z različnimi sredstvi, vključno s kulturnimi izmenjavami, uporabo informacijske tehnologije in izobraževanjem;

h)      spodbujanje medsebojnih stikov ljudi in razumevanja.

2.           S tem, ko gradita na dobro uveljavljenem partnerstvu in skupnih vrednotah, se pogodbenici strinjata, da bosta razvili sodelovanje in dialog glede vseh vprašanj skupnega interesa. Prizadevali si bosta zlasti za:

a)      krepitev političnega dialoga in sodelovanja, predvsem glede človekovih pravic, neširjenja orožja za množično uničevanje, osebnega in lahkega orožja, najhujših oblik kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, in boja proti terorizmu;

b)      krepitev sodelovanja na vseh področjih skupnega interesa, povezanih s trgovino in naložbami, ter zagotovitev pogojev za trajnostno rast trgovine in naložb med njima v njuno skupno korist;

c)      krepitev gospodarskega sodelovanja, predvsem dialoga o gospodarski politiki, poslovnega sodelovanja; obdavčenja; carin; politike konkurence; informacijske družbe; znanosti in tehnologije; energetike, prometa; pomorske prometne politike in potrošniške politike;

d)      krepitev sodelovanja na področju trajnostnega razvoja, predvsem zdravja, zaposlovanja in socialnih zadev; okolja in naravnih virov; podnebnih sprememb; kmetijstva, razvoja podeželja in gozdarstva; pomorstva in ribištva ter razvojne pomoči;

e)      krepitev sodelovanja na področju kulture, informacij, komunikacij, avdiovizualnih sredstev in medijev ter izobraževanja;

f)       krepitev sodelovanja na področju pravosodja, svobode in varnosti, predvsem pravne države, pravnega sodelovanja; varstva osebnih podatkov; migracij; boja proti prepovedanim drogam; boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji; boja proti pranju denarja in financiranju terorizma; boja proti spletnemu kriminalu in kazenskega pregona;

g)      krepitev sodelovanja na drugih področjih skupnega interesa, predvsem turizma, civilne družbe; javne uprave in statistike.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG IN SODELOVANJE

Člen 3

Politični dialog

1.           Med Republiko Korejo in Evropsko unijo bo vzpostavljen reden politični dialog, ki bo temeljil na skupnih vrednotah in prizadevanjih. Ta dialog bo potekal v skladu s postopki, dogovorjenimi med Republiko Korejo in Evropsko unijo.

2.           Cilj političnega dialoga bo:

a)      poudariti zavezanost pogodbenic demokraciji ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

b)      spodbujati mirno reševanje mednarodnih ali regionalnih sporov ter krepiti Združene narode in druge mednarodne organizacije;

c)      okrepiti politična posvetovanja o zadevah mednarodne varnosti, kot so nadzor nad oboroževanjem in razoroževanje, neširjenje orožja za množično uničevanje ter mednarodni prenos konvencionalnega orožja;

d)      razmišljati o glavnih mednarodnih vprašanjih skupnega interesa s povečevanjem izmenjave ustreznih informacij med pogodbenicama in v okviru mednarodnih forumov;

e)      okrepiti posvetovanja o vprašanjih, ki so posebnega interesa za države azijsko-pacifiške in evropske regije, zaradi spodbujanja miru, stabilnosti in blaginje v obeh regijah.

3.           Dialog med pogodbenicama bo potekal prek stikov, izmenjav in posvetovanj, predvsem pa bo v naslednjih oblikah:

a)      srečanja na vrhu na ravni voditeljev bodo organizirana, kadar bosta pogodbenici menili, da je to potrebno;

b)      letna posvetovanja na ministrski ravni bodo organizirana, kjer se bosta pogodbenici dogovorili;

c)      informativni sestanki o glavnih dogajanjih v tujini in doma na ravni visokih uradnikov;

d)      sektorski dialogi o vprašanjih skupnega interesa;

e)      izmenjave delegacij med Evropskim parlamentom in Narodno skupščino Republike Koreje.

Člen 4

Boj proti širjenju orožja za množično uničevanje

1.           Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi subjekti, pomeni eno od najresnejših groženj za mednarodno stabilnost in varnost.

2.           Zato se pogodbenici strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako da bosta v celoti izvajali svoje obstoječe pravne obveznosti, povezane z razoroževanjem in neširjenjem, ter druge pomembne instrumente, o katerih sta se dogovorili. Pogodbenici se strinjata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma.

3.           Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, pri čemer bosta:

a)      sprejeli ukrepe za podpis in ratifikacijo vseh drugih ustreznih mednarodnih instrumentov ali za pristop k njim, kadar je to ustrezno, ter za njihovo popolno izvajanje;

b)      vzpostavili učinkovit sistem nacionalnega nadzora izvoza zaradi preprečevanja širjenja orožja za množično uničevanje ter s tem povezanega blaga in tehnologij, vključno z nadzorom nad končnimi uporabniki ter ustreznimi civilnimi in kazenskimi sankcijami za kršitve predpisov o nadzoru izvoza.

4.           Pogodbenici se strinjata, da bo njun politični dialog spremljal in utrjeval te elemente.

Člen 5

Osebno in lahko orožje

1.           Pogodbenici se zavedata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, ter pretirano kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovane zaloge in nenadzorovano širjenje tega orožja še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2.           Pogodbenici se strinjata, da bosta uresničevali svoje zaveze glede boja proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, v okviru mednarodnih instrumentov, vključno z Akcijskim programom ZN za preprečevanje in izkoreninjenje nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter boj proti tej trgovini v vseh njenih oblikah ter mednarodnega instrumenta, ki državam zagotavlja pravočasno in zanesljivo prepoznavanje in sledenje nezakonitega osebnega in lahkega orožja, ter obveznosti, ki izhajajo iz resolucij Varnostnega sveta ZN.

3.           Pogodbenici se zavezujeta k sodelovanju in zagotavljanju usklajevanja, dopolnjevanja in sinergije svojih prizadevanj, da se spopadeta z nezakonito trgovino z osebnim in lahkim orožjem ter strelivom na svetovni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni.

Člen 6

Najhujše oblike kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost

1.           Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujše oblike kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, ne smejo ostati nekaznovane in da je treba zagotoviti njihov učinkovit pregon z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, in po potrebi z izboljševanjem sodelovanja na mednarodni ravni, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Pogodbenici se strinjata, da bosta v celoti podpirali univerzalnost in celovitost Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in z njim povezanih instrumentov.

2.           Pogodbenici se strinjata, da bi bil dialog o teh zadevah koristen.

Člen 7

Sodelovanje pri boju proti terorizmu

1.           Pogodbenici se ob ponovni potrditvi pomena boja proti terorizmu ter v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, pravom človekovih pravic in begunskim pravom, v skladu s svojo zakonodajo in predpisi ter ob upoštevanju globalne protiteroristične strategije ZN, ki je vključena v Resolucijo Generalne skupščine ZN št. 60/288 z dne 8. septembra 2006, strinjata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejanj.

2.           Pogodbenici to storita predvsem:

a)      v okviru izvajanja resolucij Varnostnega sveta ZN in njunih zadevnih obveznosti v skladu z drugimi pomembnimi mednarodnimi konvencijami in instrumenti;

b)      z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom;

c)      z izmenjavo stališč o sredstvih in načinih boja proti terorizmu, vključno s tehničnimi področji in usposabljanjem, ter z izmenjavo izkušenj pri preprečevanju terorizma;

d)      s sodelovanjem pri poglobitvi mednarodnega soglasja glede boja proti terorizmu, vključno s pravno opredelitvijo terorističnih dejanj, če je to primerno, in predvsem s prizadevanjem za dogovor o celoviti konvenciji o mednarodnem terorizmu;

e)      z izmenjavo ustreznih najboljših praks na področju varstva človekovih pravic v boju proti terorizmu.

NASLOV III

SODELOVANJE V REGIONALNIH IN MEDNARODNIH ORGANIZACIJAH

Člen 8

Sodelovanje v regionalnih in mednarodnih organizacijah

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali in si izmenjevali mnenja v regionalnih in mednarodnih forumih in organizacijah, kot so Združeni narodi, Mednarodna organizacija dela (MOD), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), STO, azijsko-evropski vrh (ASEM) in regionalni forum ASEAN (ARF).

NASLOV IV

SODELOVANJE NA PODROČJU GOSPODARSKEGA RAZVOJA

Člen 9

Trgovina in naložbe

1.           Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali pri zagotavljanju pogojev za trajnostno povečevanje in razvoj trgovine in naložb med njima v vzajemno korist ter pri pospeševanju tega povečevanja in razvoja. Pogodbenici si prizadevata za dialog in krepita sodelovanje na vseh področjih skupnega interesa, povezanih s trgovino in naložbami, da bi omogočili trajnostne trgovinske in naložbene tokove, preprečili in odpravili ovire za trgovino in naložbe ter spodbudili večstranski trgovinski sistem.

2.           Pogodbenici v ta namen uveljavljata sodelovanje na področju trgovine in naložb s sporazumom, ki vzpostavlja območje proste trgovine. Zgoraj navedeni sporazum je poseben sporazum, ki uveljavlja trgovinske določbe tega sporazuma v skladu s pogoji iz člena 43.

3.           Pogodbenici se obveščata in izmenjujeta mnenja glede razvoja dvostranske in mednarodne trgovine, naložb ter s tem povezanih politik in vprašanj.

Člen 10

Dialog o gospodarski politiki

1.           Pogodbenici soglašata, da bosta krepili dialog med svojimi organi ter spodbujali izmenjavo informacij in izkušenj o makroekonomskih politikah in trendih.

2.           Pogodbenici soglašata, da bosta krepili dialog in sodelovanje za izboljšanje računovodskih, revizijskih, nadzornih in regulativnih sistemov v bančništvu, zavarovalništvu in drugih delih finančnega sektorja.

Člen 11

Poslovno sodelovanje

1.           Pogodbenici se ob spoštovanju svojih gospodarskih politik in ciljev strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje na vseh področjih industrijske politike, ki jih štejeta za ustrezne, zlasti zato, da bi izboljšali konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij, med drugim z:

a)      izmenjavo informacij in izkušenj glede ustvarjanja okvirnih pogojev za mala in srednje velika podjetja za izboljšanje njihove konkurenčnosti ter glede postopkov, povezanih z ustanavljanjem malih in srednje velikih podjetij;

b)      spodbujanjem stikov med gospodarskimi subjekti, spodbujanjem skupnih naložb ter ustanavljanjem skupnih podjetij in informacijskih mrež, zlasti prek obstoječih programov;

c)      olajševanjem dostopa do virov financiranja in trgov, z zagotavljanjem informacij in spodbujanjem inovacij;

d)      pospeševanjem dejavnosti, ki jih začnejo mala in srednje velika podjetja obeh strani;

e)      spodbujanjem socialne odgovornosti podjetij in odgovornih poslovnih praks, vključno s trajnostno porabo in proizvodnjo.

2.           Pogodbenici omogočata ustrezne dejavnosti sodelovanja, vzpostavljene v zasebnem sektorju obeh strani.

Člen 12

Obdavčevanje

Pogodbenici priznavata načela preglednosti, izmenjave informacij in poštene davčne konkurence in se zavezujeta njihovemu uresničevanju, da bi tako ob upoštevanju potrebe po razvoju ustreznega ureditvenega okvira okrepili in razvijali gospodarske dejavnosti. V ta namen bosta v skladu s svojimi pristojnostmi izboljšali mednarodno sodelovanje na davčnem področju, poenostavili pobiranje zakonitih davčnih prihodkov in razvili ukrepe za učinkovito izvajanje zgoraj navedenih načel.

Člen 13

Carina

Pogodbenici sodelujeta na carinskem področju na dvostranski in večstranski podlagi. V ta namen si predvsem izmenjujeta izkušnje in proučujeta možnosti za poenostavitev postopkov, povečanje preglednosti in razvoj sodelovanja. Prizadevata si tudi za zbliževanje mnenj in skupno ukrepanje v ustreznih mednarodnih okvirih.

Člen 14

Politika konkurence

1.         Pogodbenici spodbujata pošteno konkurenco v gospodarskih dejavnostih, tako da v celoti uveljavljata svoje zakone in predpise na področju konkurence.

2.         Pri izpolnjevanju cilja iz odstavka 1 tega člena ter v skladu s Sporazumom med vlado Republike Koreje in Evropsko skupnostjo o sodelovanju glede dejavnosti, ki so v nasprotju s pravili konkurence, se pogodbenici zavezujeta k sodelovanju pri:

a)         priznavanju pomena konkurenčnega prava in organov, pristojnih za konkurenco, ter prizadevanju za proaktivno izvajanje zakonodaje, da bi ustvarili okolje za pošteno konkurenco;

b)         izmenjavi informacij in povečevanju sodelovanja med organi, pristojnimi za konkurenco.

Člen 15

Informacijska družba

1.           Pogodbenici ob priznavanju, da so informacijske in komunikacijske tehnologije ključen element sodobnega življenja in da so bistvenega pomena za gospodarski in družbeni razvoj, soglašata, da si bosta izmenjevali mnenja glede svojih politik na tem področju.

2.           Sodelovanje na tem področju je med drugim osredotočeno na:

a)      izmenjavo mnenj o različnih vidikih informacijske družbe, zlasti v zvezi s politikami in predpisi o elektronskih komunikacijah, vključno z univerzalnimi storitvami, izdajanjem licenc in splošnimi odobritvami, varstvom zasebnosti in osebnih podatkov ter neodvisnostjo in učinkovitostjo regulativnega organa;

b)      medsebojno povezljivost in interoperabilnost raziskovalnih omrežij in storitev, tudi v regionalnem okviru;

c)      standardizacijo in širjenje novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

d)      spodbujanje raziskovalnega sodelovanja med pogodbenicama na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

e)      varnostna vprašanja in vidike informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno s spodbujanjem spletne varnosti, bojem proti spletnemu kriminalu in zlorabi informacijske tehnologije ter vseh oblik elektronskih medijev.

3.           Spodbujati je treba sodelovanje med podjetji.

Člen 16

Znanost in tehnologija

Pogodbenici spodbujata, razvijata in pospešujeta dejavnosti sodelovanja na področju znanosti in tehnologije v miroljubne namene v skladu s Sporazumom o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in vlado Republike Koreje.

Člen 17

Energija

1.           Pogodbenici priznavata pomen energetskega sektorja za gospodarski in družbeni razvoj ter si v okviru svojih pristojnosti prizadevata za povečanje sodelovanja na tem področju zaradi:

a)      zagotavljanja raznovrstnosti oskrbe z energijo, s čimer se izboljša energetska varnost, ter razvoja novih, trajnostnih, inovativnih in obnovljivih oblik energije, kar med drugim vključuje biogoriva in biomaso, vetrno in sončno energijo ter hidroenergijo;

b)      podpiranja razvoja politik, da bi bili obnovljivi viri energije konkurenčnejši;

c)      racionalne rabe energije, k čemur se prispeva na strani oskrbe in povpraševanja s spodbujanjem energetske učinkovitosti pri proizvodnji, prenosu, distribuciji in končni rabi energije;

d)      pospeševanja prenosa tehnologije, namenjene trajnostni proizvodnji energije in energetski učinkovitosti;

e)      krepitve zmogljivosti in pospeševanja naložb na področju energetike ob upoštevanju načel preglednosti, nediskriminacije in tržne združljivosti;

f)       spodbujanja konkurence na energetskem trgu;

g)      izmenjave mnenj o razvoju dogodkov na svetovnih energetskih trgih, vključno z vplivom na države v razvoju.

2.           Pogodbenici si bosta v ta namen, če je to primerno, predvsem prek obstoječih regionalnih in mednarodnih okvirov prizadevali spodbujati naslednje dejavnosti sodelovanja:

a)      sodelovanje pri oblikovanju energetske politike in izmenjevanje informacij, ki so pomembne za energetsko politiko;

b)      izmenjava informacij o stanju in trendih na energetskem trgu, sektorju in tehnologiji;

c)      izvajanje skupnih študij in raziskav;

d)      povečevanje trgovine in naložb v energetskem sektorju.

Člen 18

Promet

1.           Pogodbenici si prizadevata sodelovati na vseh ustreznih področjih prometne politike, vključno s politiko povezanih prevoznih storitev, da bi izboljšali pretok blaga in potnikov, spodbudili pomorsko in letalsko varnost in zaščito, varstvo okolja ter povečali učinkovitost svojih prometnih sistemov.

2.           Cilj sodelovanja pogodbenic na tem področju je spodbujanje:

a)      izmenjave informacij o njunih prometnih politikah in praksah, predvsem v zvezi s prevozom v mestih, na podeželju, po celinskih plovnih poteh, zraku in morju, vključno z njuno logistiko ter medsebojno povezljivostjo in interoperabilnostjo večmodalnih prometnih mrež, pa tudi v zvezi z upravljanjem cest, železnic, pristanišč in letališč;

b)      dialoga in skupnih ukrepov v zračnem prometu na področjih vzajemnega interesa, vključno s sporazumom o nekaterih vidikih storitev zračnega prevoza in proučitvijo možnosti za nadaljnji razvoj odnosov, ter tehničnega in regulativnega sodelovanja na področju letalske varnosti, zaščite, okolja, upravljanja zračnega prometa, uporabe konkurenčnega prava in gospodarske ureditve sektorja zračnega prometa, da bi podprli regulativno približevanje in odstranili ovire za poslovanje. Pogodbenici bosta na tej podlagi proučili možnosti za celovitejše sodelovanje na področju civilnega letalstva;

c)      sodelovanja pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov v prometnem sektorju;

d)      sodelovanja v smislu mednarodnih prometnih forumov;

e)      izvajanja standardov o varstvu, varnosti in preprečevanju onesnaževanja, zlasti v pomorskem in letalskem prometu, v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, ki veljajo za obe pogodbenici, vključno s sodelovanjem v ustreznih mednarodnih forumih, katerih cilj je zagotoviti boljše izvrševanje mednarodnih predpisov.

3.           Pogodbenici v zvezi s civilno globalno satelitsko navigacijo sodelujeta na podlagi Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, na področju globalnega satelitskega navigacijskega sistema za civilno uporabo.

Člen 19

Pomorska prometna politika

1.           Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta prizadevali za neomejen dostop do mednarodnega pomorskega trga in prometa, ki bo temeljil na pošteni konkurenci na poslovni podlagi, v skladu z določbami tega člena.

2.           Pri izpolnjevanju cilja iz odstavka 1 pogodbenici:

a)      ne uvajata ureditev o delitvi tovora v prihodnjih dvostranskih sporazumih s tretjimi državami v zvezi s storitvami pomorskega prometa, vključno s suhim in tekočim razsutim tovorom ter linijskim prometom, ter ne udejanjata takih ureditev o delitvi tovora, če obstajajo v prejšnjih dvostranskih sporazumih;

b)      se z začetkom veljavnosti tega sporazuma vzdržita izvajanja upravnih, tehničnih in zakonodajnih ukrepov, ki bi lahko vplivali diskriminacijsko na lastne državljane ali družbe in državljane ali družbe druge pogodbenice pri zagotavljanju storitev v mednarodnem pomorskem prometu;

c)      ne obravnavata manj ugodno ladij, ki jih upravljajo državljani ali družbe druge pogodbenice, kot obravnavata lastne ladje glede dostopa do pristanišč, odprtih za mednarodno trgovino, uporabe infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev pristanišč ter s tem povezanih pristojbin in dajatev, carinskih zmogljivosti, dodeljevanjem privezov ter zmogljivosti za natovarjanje in raztovarjanje;

d)      vsaka od njiju ladjarskim družbam druge pogodbenice omogoči, da so poslovno navzoče na njenem ozemlju zaradi izvajanja dejavnosti pomorske agencije pod pogoji za ustanovitev in poslovanje, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih njenim družbam oziroma podružnicam ali izpostavam družb katere koli države nečlanice, kar je ugodneje.

3.           Za namene tega člena dostop do mednarodnega pomorskega trga med drugim vključuje pravico ponudnikov mednarodnega pomorskega prevoza vsake pogodbenice, da uredijo storitve prevoza od vrat do vrat, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, in da v ta namen sklepajo neposredne pogodbe z lokalnimi ponudniki načinov prevoza, ki niso pomorski prevoz, na ozemlju druge pogodbenice brez poseganja v omejitve glede državljanstva za prevoz blaga in potnikov s temi drugimi načini prevoza.

4.           Določbe tega člena veljajo za družbe Evropske unije in korejske družbe. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za ladjarske družbe, ki niso ustanovljene v Evropski uniji ali Republiki Koreji in jih nadzirajo državljani ene od držav članic ali Republike Koreje, če so njihova plovila registrirana v zadevni državi članici ali Republiki Koreji v skladu z njunima zakonodajama.

5.           Vprašanje izvajanja dejavnosti pomorske agencije v Evropski uniji in Republiki Koreji bo po potrebi urejeno s posebnimi sporazumi.

6.           Pogodbenici si prizadevata za dialog na področju pomorske prometne politike.

Člen 20

Potrošniška politika

Pogodbenici si prizadevata sodelovati na področju potrošniške politike, da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov. Pogodbenici se strinjata, da lahko sodelovanje na tem področju, kolikor je mogoče, vključuje:

a)      povečevanje združljivosti zakonodaje o varstvu potrošnikov, da bi se izognili oviram za trgovino, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov;

b)      pospeševanje izmenjave informacij o potrošniških sistemih, vključno z zakoni o varstvu potrošnikov, varnosti potrošniških izdelkov, izvrševanjem zakonodaje o varstvu potrošnikov, izobraževanjem in krepitvijo vloge potrošnikov ter odškodninami za potrošnike;

c)      spodbujanje razvoja neodvisnih združenj potrošnikov in stikov med predstavniki potrošnikov.

NASLOV V

SODELOVANJE NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Člen 21

Zdravstvo

1.           Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali sodelovanje in izmenjavo informacij na področju zdravja in učinkovitega obvladovanja čezmejnih zdravstvenih vprašanj.

2.           Pogodbenici si med drugim prizadevata spodbujati izmenjavo informacij in sodelovanje:

a)      z izmenjavo informacij o nadzoru infekcijskih bolezni, vključno s pandemsko gripo, ter o zgodnjem opozarjanju in protiukrepih;

b)      z izmenjavo informacij o zdravstvenih strategijah in načrtih javnega zdravja;

c)      z izmenjavo informacij o politikah krepitve zdravja, kot so kampanje proti kajenju, preprečevanje debelosti in nadzor bolezni;

d)      s čim obsežnejšo izmenjavo informacij na področju varnosti in odobritve farmacevtskih izdelkov;

e)      s čim obsežnejšo izmenjavo informacij in skupnimi raziskavami na področju varnosti hrane, kot so zakoni in predpisi na področju hrane, pripravljenosti v nujnih primerih itd.;

f)       s sodelovanjem na področju raziskav in razvoja, kot so napredno zdravljenje in inovativna zdravila sirote;

g)      z izmenjavo informacij in sodelovanjem glede politike e-zdravja.

3.           Pogodbenici si prizadevata za spodbujanje izvajanja mednarodnih zdravstvenih sporazumov, kot so Mednarodni zdravstveni predpisi in Okvirna konvencija o nadzoru nad tobakom.

Člen 22

Zaposlovanje in socialne zadeve

1.           Pogodbenici soglašata, da bosta okrepili sodelovanje na področju zaposlovanja in socialnih zadev, tudi glede na globalizacijo in demografske spremembe. Prizadevali si bosta za spodbujanje sodelovanja in izmenjave informacij in izkušenj glede vprašanj s področja zaposlovanja in dela. Področja sodelovanja lahko vključujejo regionalno in socialno kohezijo, socialno vključevanje, sisteme socialne varnosti, vseživljenjski razvoj spretnosti, varnost in zdravje pri delu, enakost spolov in dostojno delo.

2.           Pogodbenici ponovno potrjujeta, da je treba podpreti proces globalizacije, ki je koristen za vse, ter spodbujati polno in produktivno zaposlenost in dostojno delo kot ključni element trajnostnega razvoja in zmanjševanja revščine.

3.           Pogodbenici ponovno potrjujeta, da sta zavezani spoštovanju, spodbujanju in uresničevanju mednarodno priznanih standardov dela in socialnih standardov, kot so določeni predvsem v Deklaraciji MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu.

4.           Oblike sodelovanja lahko med drugim vključujejo posebne programe in projekte na podlagi vzajemnega dogovora ter dialog, sodelovanje in pobude o temah skupnega interesa na dvostranski in večstranski ravni.

Člen 23

Okolje in naravni viri

1.           Pogodbenici soglašata o potrebi po trajnostni ohranitvi in upravljanju naravnih virov in biotske raznovrstnosti kot podlage za razvoj sedanjih in prihodnjih generacij.

2.           Pogodbenici si prizadevata nadaljevati in krepiti sodelovanje na področju varstva okolja, tudi v regionalnem okviru, predvsem glede:

a)      podnebnih sprememb in energetske učinkovitosti;

b)      okoljske ozaveščenosti;

c)      sodelovanja in izvajanja večstranskih okoljskih sporazumov, vključno z biotsko raznovrstnostjo, biološko varnostjo in Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;

d)      spodbujanja okoljskih tehnologij, proizvodov in storitev, vključno s sistemi okoljskega upravljanja in okoljskega označevanja;

e)      preprečevanja nezakonitega čezmejnega premeščanja nevarnih snovi, nevarnih odpadkov in drugih vrst odpadkov;

f)       nadzora ohranjanja, onesnaževanja in degradacije obalnega in pomorskega okolja;

g)      lokalnega sodelovanja pri varstvu okolja kot ključnega elementa trajnostnega razvoja;

h)      upravljanja prsti in zemljišč;

i)       izmenjave informacij, izkušenj in praks.

3.           Po potrebi je treba upoštevati izid svetovnega vrha o trajnostnem razvoju in izvajanje ustreznih večstranskih okoljskih sporazumov.

Člen 24

Podnebne spremembe

1.           Pogodbenici se zavedata skupne globalne nevarnosti podnebnih sprememb in potrebe po ukrepanju za zmanjšanje izpustov, da bi stabilizirali koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bi preprečevala nevarne antropogene posege v podnebni sistem. Pogodbenici bosta v okviru svojih pristojnosti in brez poseganja v razprave o podnebnih spremembah na drugih forumih, kot je Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah, okrepili sodelovanje na tem področju. Cilj takega sodelovanja je:

a)      boriti se proti podnebnim spremembam, s splošnim ciljem hitrega prehoda v nizkoogljične družbe, prek ustreznih ukrepov za ublažitev in prilagoditev na nacionalni ravni;

b)      zagovarjati učinkovito rabo virov, med drugim s široko uporabo najboljših razpoložljivih in gospodarsko izvedljivih nizkoogljičnih tehnologij ter standardov za ublažitev in prilagoditev;

c)      izmenjavati strokovno znanje in izkušnje ter informacije o prednostih in arhitekturi shem trgovanja;

d)      krepiti finančne instrumente javnega in zasebnega sektorja, vključno s tržnimi mehanizmi in javno-zasebnimi partnerstvi, ki bi lahko učinkovito podprli prizadevanje za boj proti podnebnim spremembam;

e)      sodelovati v raziskovanju, razvoju, širjenju, uvajanju in prenosu nizkoogljičnih tehnologij, da bi ublažili izpuste toplogrednih plinov, hkrati pa ohranili gospodarsko rast;

f)       po potrebi izmenjevati izkušnje in strokovno znanje pri spremljanju in analizi učinkov toplogrednih plinov ter razvoju programov za omilitev in prilagoditev;

g)      po potrebi podpirati ukrepe držav v razvoju za ublažitev in prilagoditev, tudi prek prožnih mehanizmov Kjotskega protokola.

2.           Pogodbenici soglašata, da bosta v ta namen okrepili dialog in sodelovanje na politični, strateški in tehnični ravni.

Člen 25

Kmetijstvo, razvoj podeželja in gozdarstvo

Pogodbenici se strinjata glede spodbujanja sodelovanja v kmetijstvu, pri razvoju podeželja in gozdarstvu. Pogodbenici bosta izmenjevali informacije in razvili sodelovanje predvsem glede:

a)      kmetijske in gozdarske politike ter mednarodnih kmetijskih in gozdarskih obetov na splošno;

b)      registracije in zaščite geografskih oznak;

c)      ekološke pridelave;

d)      raziskav na področju kmetijstva in gozdarstva;

e)      razvojne politike za podeželska območja in predvsem diverzifikacijo in prestrukturiranje kmetijskega sektorja;

f)       trajnostnega kmetijstva, gozdarstva in vključevanja okoljskih zahtev v kmetijsko politiko;

g)      povezav med kmetijstvom, gozdarstvom in okoljem ter razvojno politiko za podeželska območja;

h)      promocijskih dejavnosti za kmetijske živilske proizvode;

i)       trajnostnega gospodarjenja z gozdovi zaradi preprečevanja krčenja gozdov in spodbujanja pogozdovanja novih površin, ob ustreznem upoštevanju interesov držav v razvoju, kjer se les nabavlja.

Člen 26

Pomorstvo in ribištvo

Pogodbenici na dvostranski in večstranski ravni spodbujata sodelovanje na področju pomorstva in ribištva, zlasti za spodbujanje trajnostnega in odgovornega razvoja in upravljanja pomorstva in ribištva. Področja sodelovanja lahko vključujejo:

a)      izmenjavo informacij,

b)      podporo trajnostni in odgovorni dolgoročni pomorski in ribiški politiki, vključno z ohranjevanjem in upravljanjem obalnih in morskih virov; ter

c)      podporo prizadevanjem za preprečevanje in boj proti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovnim praksam.

Člen 27

Razvojna pomoč

1.           Pogodbenici soglašata, da bosta izmenjevali informacije o politikah razvojne pomoči, z namenom vzpostavitve rednega dialoga o ciljih teh politik in razvoja njunih programov razvojne pomoči v tretjih državah. Proučili bosta možnosti za intenzivnejše sodelovanje v okviru svojih zakonodaj in pogojev, ki se uporabljajo za izvajanje teh programov.

2.           Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost Pariški deklaraciji o učinkovitosti pomoči iz leta 2005 in soglašata, da bosta krepili sodelovanje zaradi nadaljnjega izboljšanja uspešnosti razvoja.

NASLOV VI

SODELOVANJE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN KULTURE

Člen 28

Sodelovanje na področju kulture, informacij, komunikacij, avdiovizualnih sredstev in medijev

1.           Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali sodelovanje, da bi povečali vzajemno razumevanje in poznavanje svojih kultur.

2.           Pogodbenici si prizadevata sprejeti ustrezne ukrepe za spodbujanje kulturnih izmenjav in izvajanje skupnih pobud na tem področju.

3.           Pogodbenici se strinjata, da bosta tesno sodelovali na ustreznih mednarodnih forumih, kot sta Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost (UNESCO) in ASEM, zaradi uresničevanja skupnih ciljev in spodbujanja kulturne raznovrstnosti, ob spoštovanju določb Konvencije UNESCO o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.

4.           Pogodbenici bosta proučili načine za spodbujanje izmenjav, sodelovanja in dialoga med ustreznimi ustanovami na področju avdiovizualnih sredstev in medijev.

Člen 29

Izobraževanje

1.           Pogodbenici priznavata odločilni prispevek izobraževanja in usposabljanja k razvoju človeških virov, zmožnih sodelovati v svetovnem gospodarstvu, ki temelji na znanju, ter ugotavljata, da imata skupen interes glede sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja.

2.           V skladu z vzajemnimi interesi in cilji politik na področju izobraževanja se pogodbenici zavezujeta, da bosta skupaj podpirali ustrezne dejavnosti sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, s posebnim poudarkom na visokošolskem izobraževanju. To sodelovanje je lahko zlasti v obliki:

a)      podpore skupnim projektom sodelovanja med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje v Evropski uniji in Republiki Koreji, z namenom spodbujati razvoj učnih načrtov, skupnih študijskih programov in mobilnosti študentov;

b)      dialoga, študij ter izmenjave informacij, znanja in izkušenj na področju izobraževalne politike;

c)      spodbujanja izmenjave študentov, akademskega in upravnega osebja visokošolskih ustanov ter mladih zaposlenih, vključno prek izvajanja programa Erasmus Mundus;

d)      sodelovanja v sektorjih izobraževanja skupnega interesa.

NASLOV VII

SODELOVANJE NA PODROČJU PRAVOSODJA, SVOBODE IN VARNOSTI

Člen 30

Pravna država

Pogodbenici pri svojem sodelovanju na področju pravosodja, svobode in varnosti namenjata posebno pozornost spodbujanju pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, dostopom do pravnega varstva in pravico do poštenega sojenja.

Člen 31

Pravno sodelovanje

1.           Pogodbenici soglašata, da bosta razvili pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, predvsem glede ratifikacije in izvajanja večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, vključno s Konvencijo haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju mednarodnega pravnega sodelovanja in sodnih postopkov ter zaščite otrok.

2.           Pogodbenici soglašata, da bosta pospešili in spodbujali arbitražno reševanje civilnih in zasebnih gospodarskih sporov, kadar koli je to mogoče v skladu z veljavnimi mednarodnimi instrumenti.

3.           Pogodbenici si bosta glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah prizadevali okrepiti ureditve o vzajemni pravni pomoči in izročanju. To bi po potrebi vključevalo pristop k ustreznim mednarodnim instrumentom Združenih narodov, vključno z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča, kot je naveden v členu 6 tega sporazuma, in njihovo izvajanje.

Člen 32

Varstvo osebnih podatkov

1.           Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali s ciljem izboljšanja stopnje varstva osebnih podatkov ob upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov, kot so zajeti v smernicah Združenih narodov za urejanje računalniških osebnih datotek (Resolucija Generalne skupščine ZN št. 45/95 z dne 14. decembra 1990).

2.           Sodelovanje pri varstvu osebnih podatkov lahko med drugim vključuje izmenjavo informacij ter strokovnega znanja in izkušenj.

Člen 33

Prehod

1.           Pogodbenici soglašata, da bosta okrepili sodelovanje na področju nezakonitih migracij, tihotapljenja in trgovine z ljudmi ter vključevali migracijska vprašanja v nacionalne strategije za gospodarski in družbeni razvoj na območjih, iz katerih izvirajo migranti.

2.           Pogodbenici v okviru sodelovanja zaradi preprečevanja in nadzora nezakonitega priseljevanja soglašata, da bosta ponovno sprejeli svoje državljane, ki nezakonito prebivajo na ozemlju druge pogodbenice. Zato bosta pogodbenici svojim državljanom v ta namen zagotovili ustrezne osebne dokumente. V primerih, ko je nacionalnost vprašljiva, se pogodbenici strinjata, da bosta ugotovili istovetnost svojih domnevnih državljanov.

3.           Pogodbenici si po potrebi prizadevata skleniti sporazum, ki ureja posebne obveznosti za ponovni sprejem njunih državljanov. V njem bodo obravnavani tudi pogoji v zvezi z državljani drugih držav ali osebami brez državljanstva.

Člen 34

Boj proti prepovedanim drogam

1.           Pogodbenici si bosta v skladu s svojimi zakoni in predpisi prizadevali, da bi zmanjšali dobavo prepovedanih drog, trgovanje z njimi in povpraševanje po njih ter njihov učinek na uživalce drog in družbo kot celoto ter da bi učinkoviteje preprečevali preusmerjanje predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo drog in psihotropnih snovi. Pogodbenici pri svojem sodelovanju v ta namen zagotovita celosten in usklajen pristop z zakonitimi tržnimi predpisi ter učinkovitim delovanjem in usklajevanjem med pristojnimi organi, vključno z organi na področjih zdravstva, izobraževanja, sociale, kazenskega pregona in pravosodja.

2.           Pogodbenici se dogovorita o načinih sodelovanja za dosego teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, s politično deklaracijo in s posebno deklaracijo o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je junija 1998 na posebnem dvajsetem zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

Člen 35

Boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji

Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k boju proti organiziranemu gospodarskemu in finančnemu kriminalu ter korupciji, ponarejanju in nezakonitim transakcijam, in sicer s popolnim spoštovanjem veljavnih vzajemnih mednarodnih obveznosti na tem področju, vključno z učinkovitim sodelovanjem pri izterjavi materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz korupcijskih dejanj. Pogodbenici bosta spodbujali izvajanje Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenih dopolnilnih protokolov ter Konvencije Združenih narodov proti korupciji.

Člen 36

Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

1.           Pogodbenici se strinjata, da si je treba prizadevati za preprečevanje uporabe njunih finančnih sistemov za pranje dohodkov iz kriminalnih dejavnosti, vključno s trgovanjem s prepovedanimi drogami, korupcijo in financiranjem terorizma, ter pri tem sodelovati. To sodelovanje zajema tudi izterjavo materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

2.           Pogodbenici si lahko izmenjujeta ustrezne informacije v okviru zadevnih zakonodaj in uporabljata ustrezne standarde za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, primerljive s tistimi, ki so jih sprejeli ustrezni mednarodni organi, delujoči na tem področju, na primer Projektna skupina za finančno ukrepanje glede pranja denarja (FATF).

Člen 37

Boj proti spletnemu kriminalu

1.           Pogodbenici bosta krepili sodelovanje za preprečevanje visokotehnoloških, spletnih in elektronskih kaznivih dejanj ter širjenja terorističnih vsebin prek interneta in boj proti njim, tako da si bosta izmenjevali informacije in praktične izkušnje v skladu s svojo nacionalno zakonodajo v mejah svoje odgovornosti.

2.           Pogodbenici si bosta izmenjevali informacije na področjih izobraževanja in usposabljanja preiskovalcev spletnega kriminala, preiskovanja spletnega kriminala in digitalne forenzike.

Člen 38

Sodelovanje v kazenskem pregonu

Pogodbenici se strinjata, da bosta vzpostavili sodelovanje med organi, agencijami in službami kazenskega pregona, ter prispevali k onemogočanju in odstranjevanju groženj mednarodnega kriminala, ki so skupne obema. Sodelovanje med organi, agencijami in službami kazenskega pregona je lahko v obliki medsebojne pomoči pri preiskavah, izmenjevanja preiskovalnih tehnik, skupnega izobraževanja in usposabljanja osebja za kazenski pregon in drugih vrst skupnih dejavnosti in pomoči, kot se o njih vzajemno dogovorita pogodbenici.

NASLOV VIII

SODELOVANJE NA DRUGIH PODROČJIH

Člen 39

Turizem

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta vzpostavili sodelovanje na področju turizma, da bi povečali vzajemno razumevanje ter spodbujali uravnotežen in trajnosten razvoj turizma.

To sodelovanje je lahko zlasti v obliki:

a)      izmenjave informacij o vprašanjih skupnega interesa, ki zadevajo turizem;

b)      organizacije turističnih dogodkov;

c)      turističnih izmenjav;

d)      sodelovanja pri ohranjanju in upravljanju kulturne dediščine;

e)      sodelovanja pri upravljanju v turizmu.

Člen 40

Civilna družba

Pogodbenici priznavata vlogo in morebiten prispevek organizirane civilne družbe k dialogu in procesu sodelovanja v okviru tega sporazuma ter se strinjata, da bosta spodbujali učinkovit dialog z organizirano civilno družbo in njeno učinkovito sodelovanje.

Člen 41

Javna uprava

Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali z izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter se pri tem oprli na sedanja prizadevanja za modernizacijo javne uprave na področjih, kot so:

a)      izboljšanje organizacijske učinkovitosti;

b)      povečanje učinkovitosti institucij pri zagotavljanju storitev;

c)      zagotavljanje preglednega upravljanja javnih virov in odgovornosti;

d)      izboljšanje pravnega in institucionalnega okvira;

e)      oblikovanje in izvajanje politike.

Člen 42

Statistika

1.           Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede statističnih vprašanj, s tem pa prispevata k dolgoročnemu cilju zagotavljanja pravočasnih, mednarodno primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov. Trajnostni, učinkoviti in strokovno neodvisni statistični sistemi naj bi predvidoma zagotovili informacije, ki so pomembne za državljane, podjetja in oblikovalce politik pogodbenic, saj jim omogočajo utemeljene odločitve. Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter razvijata sodelovanje ob upoštevanju že zbranih izkušenj.

Cilj sodelovanja je:

a)      progresivna uskladitev statističnih sistemov obeh pogodbenic;

b)      uskladitev izmenjave podatkov med pogodbenicama ob upoštevanju uporabe ustreznih mednarodnih metodologij;

c)      povečanje strokovne usposobljenosti statističnega osebja, da bo lahko uporabljalo ustrezne statistične standarde;

d)      spodbujanje izmenjave izkušenj med pogodbenicama glede razvoja statističnega znanja in izkušenj.

2.           Oblike sodelovanja lahko med drugim vključujejo posebne programe in projekte na podlagi vzajemnega dogovora ter dialog, sodelovanje in pobude o temah skupnega interesa na dvostranski in večstranski ravni.

NASLOV IX

INSTITUCIONALNI OKVIR

Člen 43

Drugi sporazumi

1.           Okvirni sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, ki je bil podpisan v Luxembourgu 28. oktobra 1996 in začel veljati 1. aprila 2001, je s tem razveljavljen.

2.           Ta sporazum posodablja in nadomešča zgoraj navedeni sporazum. Sklicevanje na zgoraj navedeni sporazum v vseh drugih sporazumih med pogodbenicama se šteje kot sklicevanje na ta sporazum.

3.           Pogodbenici lahko ta sporazum dopolnita, tako da skleneta posebne sporazume na katerem koli področju sodelovanja, ki spada na njegovo področje uporabe. Taki posebni sporazumi so sestavni del celovitih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in del skupnega institucionalnega okvira.

4.           Obstoječi sporazumi, ki se nanašajo na področja sodelovanja, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma, podobno veljajo za del celovitih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in oblikujejo del skupnega institucionalnega okvira.

Člen 44

Skupni odbor

1.           Pogodbenici v skladu s tem sporazumom ustanovita skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki članov Sveta Evropske unije in članov Evropske komisije na eni strani ter predstavniki Republike Koreje na drugi strani.

2.           V skupnem odboru potekajo posvetovanja za pospešitev izvajanja in spodbujanje splošnih ciljev tega sporazuma ter ohranjanje splošne skladnosti v odnosih in zagotavljanje ustreznega delovanja katerega koli drugega sporazuma med pogodbenicama.

3.           Skupni odbor:

a)      zagotavlja pravilno izvajanje tega sporazuma;

b)      spremlja razvoj celovitega odnosa med pogodbenicama;

c)      po potrebi zahteva informacije od odborov in drugih organov, ustanovljenih v skladu z drugimi sporazumi, ki spadajo pod skupni institucionalni okvir, ter upošteva kakršna koli poročila, ki jih ti predložijo;

d)      izmenjuje mnenja in daje predloge glede vseh vprašanj skupnega interesa, vključno s prihodnjimi ukrepi in viri, ki so na voljo za njihovo izvajanje;

e)      določa prednostne naloge v zvezi s cilji tega sporazuma;

f)       išče ustrezne metode za preprečevanje težav, ki bi se lahko pojavile na področjih, ki jih zajema ta sporazum;

g)      v skladu s členom 45(3) s soglasjem rešuje spore, ki nastanejo pri uporabi ali razlagi tega sporazuma;

h)      prouči vse informacije, ki jih predloži ena od pogodbenic glede neizvajanja obveznosti, in se posvetuje z drugo pogodbenico, da bi v skladu s členom 45(3) našli rešitev, sprejemljivo za obe pogodbenici.

4.           Skupni odbor se običajno sestane enkrat letno, izmenično v Bruslju in Seulu. Posebni sestanki odbora se organizirajo na zahtevo ene od pogodbenic. Skupnemu odboru izmenično predseduje ena od pogodbenic. Običajno se sestane na ravni visokih uradnikov.

Člen 45

Načini izvajanja

1.           Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, ki so potrebni za izpolnjevanje njunih obveznosti iz tega sporazuma, in zagotovita, da so ti ukrepi skladni s cilji, določenimi v tem sporazumu.

2.           Izvajanje poteka na podlagi soglasja in dialoga. Če pa so pri uporabi ali razlagi tega sporazuma razlike v mnenju, se ena od pogodbenic obrne na skupni odbor.

3.           Če katera od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila svojih obveznosti iz tega sporazuma, lahko sprejme ustrezne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom. Preden to stori, razen v posebno nujnih primerih, predloži skupnemu odboru vse zahtevane informacije, ki so potrebne za temeljito proučitev položaja. Pogodbenici se posvetujeta s skupnim odborom; to posvetovanje, če se obe pogodbenici strinjata, lahko olajša posrednik, ki ga imenuje skupni odbor.

4.           V posebno nujnih primerih se ukrep nemudoma sporoči drugi pogodbenici. Na zahtevo druge pogodbenice traja posvetovanje do dvajset (20) dni. Po tem obdobju se začne ukrep uporabljati. V tem primeru lahko druga pogodbenica zahteva arbitražo v skladu s členom 46, da bi proučila vidike ukrepa ali podlago zanj.

Člen 46

Arbitražni postopek

1.           Arbitražno razsodišče sestavljajo trije (3) razsodniki. Na zahtevo ene od pogodbenic za arbitražo vsaka od pogodbenic v štirinajstih (14) dneh imenuje enega razsodnika, tretjega razsodnika pa imenuje skupni odbor. Pogodbenica, ki imenuje razsodnika, o tem nemudoma pisno obvesti drugo pogodbenico po diplomatski poti. Razsodniki sprejmejo odločitev z večino glasov. Razsodniki si prizadevajo doseči odločitev čim prej, v vsakem primeru pa najpozneje v treh (3) mesecih od datuma njihovega imenovanja. Skupni odbor se dogovori o podrobnih postopkih za hitro izvedbo arbitraže.

2.           Vsaka od strank v sporu mora sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje odločitve razsodnikov. Razsodniki na zahtevo izdajo priporočila o tem, kako izvajati njihovo odločitev, da se ponovno vzpostavi ravnovesje pravic in obveznosti v skladu s tem sporazumom.

NASLOV X

KONČNE DOLOČBE

Člen 47

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Evropsko unijo ali njene države članice oziroma Evropsko unijo in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani.

Člen 48

Nacionalna varnost in razkritje informacij

Nič v tem sporazumu se ne razlaga v smislu, da bi morala katera od pogodbenic predložiti kakršne koli informacije, za razkritje katerih meni, da so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi.

Člen 49

Začetek veljavnosti, trajanje in prenehanje

1.           Ta sporazum začne veljati prvi dan meseca, ki sledi datumu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so končani pravni postopki, potrebni v ta namen.

2.           Ne glede na odstavek 1 se ta sporazum uporablja začasno, dokler ne začne veljati. Sporazum se začne začasno uporabljati prvi dan prvega meseca, ki sledi datumu, ko pogodbenici uradno obvestita druga drugo, da so potrebni postopki končani.

3.           Ta sporazum velja za nedoločen čas. Katera koli od pogodbenic lahko drugo pogodbenico pisno obvesti, da namerava odpovedati ta sporazum. Odpoved začne veljati šest mesecev po uradnem obvestilu.

Člen 50

Uradna obvestila

Uradna obvestila v skladu s členom 49 se pošljejo Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije oziroma Ministrstvu za zunanje zadeve in trgovino Republike Koreje.

Člen 51

Izjave in priloge

Izjave in priloge k temu sporazumu so sestavni del tega sporazuma.

Člen 52

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se na eni strani uporablja na ozemljih, za katera se uporablja Pogodba o Evropski uniji, in sicer v skladu s pogoji iz navedene pogodbe, in na drugi strani na ozemlju Republike Koreje.

Člen 53

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in korejskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

SKUPNA RAZLAGALNA IZJAVA

O ČLENIH 45 IN 46

Pogodbenici sta demokraciji. Želita sodelovati pri spodbujanju skupnih vrednot v svetu. Njun sporazum je znak skupne odločenosti za spodbujanje demokracije, človekovih pravic, neširjenja orožja in boja proti terorizmu po vsem svetu. Izvajanje tega sporazuma med pogodbenicama, ki imata enake vrednote, tako temelji na načelih dialoga, vzajemnega spoštovanja, enakovrednega partnerstva, večstranskosti, soglasja in spoštovanja mednarodnega prava.

Pogodbenici se strinjata, da zaradi pravilne razlage in praktične uporabe tega sporazuma „ustrezni ukrepi“ iz člena 45(3) pomenijo ukrepe, ki so sorazmerni neizvajanju obveznosti iz tega sporazuma. Ukrepe je mogoče sprejeti v zvezi s tem sporazumom ali v zvezi s posebnim sporazumom, ki spada v skupni institucionalni okvir. Pri izbiri ukrepov imajo prednost tisti, ki najmanj ovirajo delovanje sporazumov, pri čemer se upošteva možnost uporabe notranjih pravnih sredstev, če so na voljo.

Pogodbenici zaradi pravilne razlage in praktične uporabe tega sporazuma soglašata, da so „posebno nujni primeri“ v členu 45(4) primeri, v katerih ena od pogodbenic bistveno krši ta sporazum . Bistvena kršitev pomeni bodisi zavračanje izvajanja tega sporazuma, ki ni sankcionirano s splošnimi pravili mednarodnega prava, bodisi posebno resno in znatno kršitev bistvenega elementa tega sporazuma. Pogodbenici ocenita morebitno bistveno kršitev člena 4(2) ob upoštevanju uradnega mnenja ustreznih mednarodnih agencij, če je na voljo.

V zvezi s členom 46 velja, da če so bili sprejeti ukrepi glede posebnega sporazuma, ki spada v skupni institucionalni okvir, se glede postopka izvajanja odločitve arbitražnega senata v primerih, ko razsodniki odločijo, da ukrep ni bil upravičen ali sorazmeren, uporabljajo kateri koli ustrezni postopki za reševanje sporov iz posebnega sporazuma.

_________________

ENOSTRANSKA IZJAVA

EVROPSKE UNIJE

O ČLENU 12

Pooblaščenci držav članic in pooblaščenec Republike Koreje se seznanijo z naslednjo enostransko izjavo:

Evropska unija izjavlja, da člen 12 zavezuje države članice le toliko, kolikor so tem načelom dobrega javnega upravljanja na davčnem področju zavezane na ravni Evropske unije.

_________________