52013PC0385

Priporočilo za

SKLEP SVETA

o razveljavitvi Sklepa št. 2010/286/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja v Italiji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       S sklepom Sveta 2010/286/EU z dne 2. decembra 2009[1] je bilo po priporočilu Komisije odločeno, da v Italiji obstaja čezmeren primanjkljaj. Svet je opozoril, da je predvideni javnofinančni primanjkljaj za leto 2009 znašal 5,3 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, medtem ko naj bi bruto javni dolg v letu 2009 po pričakovanjih dosegel 115,1 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe[2].

(2)       Svet je 2. decembra 2009 v skladu s členom 126(7) PDEU in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[3] po priporočilu Komisije na Italijo naslovil priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta čezmerni primanjkljaj odpravila najpozneje do konca leta 2012. Priporočilo je bilo objavljeno.

(3)       V skladu s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbama, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti[4], morajo države članice v okviru uporabe tega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(4)       Svet bi moral sklep o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja sprejeti na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega lahko Svet sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi le, če primanjkljaj v skladu z napovedmi Komisije v obdobju, ki ga napovedi zajemajo, naj ne bi presegal referenčne vrednosti 3 % BDP[5].

(5)       Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Italija poslala pred 1. aprilom 2013, na podlagi Programa stabilnosti za leto 2013, napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 in na podlagi dodatnih ukrepov, ki so bili sprejeti z uredbo-zakonom št. 54 z dne 21. maja 2013, je ugotovljeno naslednje:

– Potem ko je dosegel najvišjo vrednost leta 2009 s 5,5 % BDP, se je javnofinančni primanjkljaj v Italiji postopoma zmanjševal in leta 2012 dosegel 3,0 % BDP, kar je v skladu z rokom, ki ga je določil Svet. Izboljšanje je bila posledica znatne fiskalne konsolidacije, čeprav so bili izdatki za obresti v letu 2012 za 0,8 odstotne točke BDP višji kot v letu 2009, davki pa nižji zaradi strukture gospodarske aktivnosti.

– Program stabilnosti za obdobje 2013–2017, ki ga je italijanska vlada sprejela 10. aprila 2013 in Evropski parlament odobril 7. maja, načrtuje zmanjšanje primanjkljaja na 2,9 % BDP v letu 2013 in nato na 1,8 % BDP v letu 2014. Ob predpostavki nespremenjene politike službe Komisije v napovedi iz pomladi 2013 napovedujejo primanjkljaj v višini 2,9 % BDP v letu 2013 in 2,5 % BDP v letu 2014. Program stabilnosti in napoved iz pomladi upoštevata učinek uredbe-zakona št. 35 z dne 8. aprila 2013, ki določa plačilo neporavnanih zapadlih obveznosti, ki jih sektor država dolguje zasebnim dobaviteljem v skupnem znesku 40 milijard EUR ali okoli 2,5 % BDP v obdobju 2013–14. Čeprav ta znesek pomeni sorazmerno povišanje javnofinančnega dolga, pa učinkuje na povečanje primanjkljaja zgolj v delu, ki se nanaša na investicijske odhodke. Uredba-zakon določa višino teh plačil v višini 0,5 % BDP v letu 2013, ob sorazmernemu povečanju primanjkljaja. Poleg tega vsebuje tudi zaščitno klavzulo, ki vladi omogoča, da odloži plačilo neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, če te povečujejo primanjkljaj ali sprejme druge popravne ukrepe za doseganje proračunskega cilja za leto 2013.

– Italijanski parlament je 7. maja uradno potrdil proračunske cilje iz programa stabilnosti za leto 2013. Dne 17. maja, torej po objavi spomladanske napovedi, je nova vlada izdala uradno izjavo, v kateri potrjuje te zaveze in napoveduje sprejem novih ukrepov, ki bodo v celoti spoštovali proračunske cilje iz programa stabilnosti. Uredba-zakon št. 54, sprejeta istega dne, določa te nove ukrepe, ki vključujejo:

– odlog junijskega obroka davka na nepremičnine za nepremičnine, v katerih živijo njihovi lastniki, razen luksuznih rezidenc, in za kmetijska zemljišča ter hkrati zavezo vlade o celovitem preoblikovanju zakonodaje o obdavčenju nepremičnin. Zaščitno klavzulo, ki zagotavlja, da bo preoblikovanje v celoti upoštevalo proračunske cilje (primarni saldo). Če proračunsko nevtralna reforma ne bo sprejeta do konca avgusta 2013, se bo moral odloženi obrok davka na nepremičnine izplačati do 16. septembra.

– podaljšanje programa za dopolnitev dohodka delavcev, ki še niso zajeti za leto 2013, s prerazporeditvijo razpoložljivih proračunskih virov, ki presegajo vire, določene z reformo trga dela iz leta 2012.

– Na splošno se ocenjuje, da določbe nimajo bistvenega učinka na primanjkljaj, pod pogojem, da se bodo dosledno izvajale. Tako naj bi primanjkljaj trajno ostal pod referenčno vrednostjo 3 % BDP.

– Potem, ko se je strukturni saldo, tj. prilagojen za gospodarski cikel brez vplivov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v obdobju 2009–2012 kumulativno izboljšal za 2,75 odstotne točke BDP, naj bi se po napovedih za leto 2013 dodatno izboljšal za eno odstotno točko, in sicer na –0,5 % BDP, nato pa naj bi se ob nespremenjeni politiki leta 2014 nekoliko poslabšal.

– Delež javnega dolga v razmerju do BDP se je med letoma 2009 in 2012 povečal za 10,6 odstotnih točk na 127.0 %, tudi zaradi prispevka Italije za finančno pomoč državam članicam euroobmočja. Ker so ciklične razmere še naprej negativne, naj bi se bruto javni dolg po napovedih povečal na 131,4 % BDP v letu 2013 in na 132,2 % v letu 2014, med drugim tudi zaradi plačila zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev v višini 2,5 odstotne točke BDP, ki je načrtovano za obdobje 2013–2014.

(6)       Svet poudarja, da bi morala Italija v letu 2013, tj. leto po odpravi čezmernega primanjkljaja, začeti izpolnjevati srednjeročni cilj z ustrezno hitrostjo, vključno s spoštovanjem referenčne vrednosti za odhodke, ter doseči ustrezen napredek pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga v skladu s členom 2(1a) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 iz julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(7)       V skladu s členom 126(12) Pogodbe bi bilo treba sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta odpravil.

(8)       Po mnenju Sveta je bil čezmerni primanjkljaj v Italiji odpravljen, zato bi bilo treba Sklep 2010/286/EU razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj v Italiji odpravljen.

Člen 2

Sklep 2010/286/EU se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljena na Italijansko republiko.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 125, 21.5.2010, str. 40.

[2]               Javnofinančni primanjkljaj in dolg za leto 2009 sta bila naknadno popravljena na 5,5 % BDP oziroma 116,4 % BDP.

[3]               UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

[4]               UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

[5]               V skladu z dokumentom „Posebnosti izvajanja Pakta stabilnosti in rasti ter smernice za obliko in vsebino programov stabilnosti in konvergenčnih programov“ z dne 3. septembra 2012. Glej:           http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/pdf/coc/code_of_conduct_en.pdf.