52013PC0152

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Ta predlog bo državam članicam omogočil, da ratificirajo Konvencijo št. 189 Mednarodne organizacije dela (MOD) o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu iz leta 2011 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o delavcih v gospodinjstvu št. 189 ali Konvencija).

Konvencija o delavcih v gospodinjstvu št. 189 je bila sprejeta na 100. zasedanju Mednarodne konference dela 16. junija 2011 in bo začela veljati septembra 2013. Določa globalno minimalno zaščito pri delu za delavce v gospodinjstvu.

Od decembra 2012 so Konvencijo o delavcih v gospodinjstvu št. 189 ratificirale tri države pogodbenice MOD. Gre za Konvencijo MOD, ki jo ta organizacija uvršča med aktualne, zato tudi dejavno spodbuja njeno ratifikacijo in izvajanje.

Evropska unija (EU) se je zavezala, da bo interno in v svojih zunanjih odnosih spodbujala agendo za dostojno delo. Delovni standardi so ključni element pojma dostojnega dela. Z ratifikacijo Konvencij MOD bodo države članice pokazale, da podpirajo usklajenost politike Unije za izboljšanje delovnih standardov po vsem svetu.

Poleg tega je Komisija v okviru Strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi[1] države članice pozvala, naj ratificirajo vse mednarodne instrumente, sporazume in pravne obveznosti, ki bodo prispevali k bolj učinkovitemu, usklajenemu in doslednemu načinu obravnavanja trgovine z ljudmi. Ti vključujejo tudi Konvencijo o delavcih v gospodinjstvu št. 189.

Zato je na ravni EU nujno odpraviti morebitne pravne ovire, zaradi katerih države članice ne bi mogle ratificirati Konvencije o delavcih v gospodinjstvu št. 189, katere vsebina ni v nasprotju z obstoječim pravnim redom Unije.

Cilj določb Konvencije o delavcih v gospodinjstvu št. 189 je prispevati k obvladovanju zlorabe in izkoriščanja delavcev v gospodinjstvu. Člen 1 Konvencije opredeljuje delavca v gospodinjstvu kot osebo, ki opravlja gospodinjska dela (dela, ki se opravljajo v gospodinjstvu(-ih) ali za gospodinjstvo(-a)) v okviru delovnega razmerja. V skladu s Konvencijo morajo države članice MOD sprejeti ukrepe za preprečevanje nasilja in dela otrok v delovnem okolju v gospodinjstvu. Člen 3 določa, da mora vsaka država pogodbenica sprejeti ukrepe, določene v Konvenciji, in sicer za spoštovanje, spodbujanje in uresničevanje temeljnih načel in pravic pri delu, s čimer zagotavlja zaščito temeljnih pravic, povezanih z delom, delavcev v gospodinjstvu. V skladu z drugimi določbami morajo države članice MOD zlasti:

· določiti minimalno starost za delo v gospodinjstvu in zaščitne ukrepe za delavce, mlajše od 18 let,

· preprečevati zlorabo in nasilje,

· zagotoviti pravične pogoje in dostojne pogoje za zaposlitev,

· zagotoviti, da so delavci seznanjeni s pogoji in podrobnostmi svoje zaposlitve,

· zakonsko urediti zaposlovanje tujcev in zagotavljati prosto gibanje,

· predpisati enako obravnavanje delavcev v gospodinjstvu in drugih delavcev, kar zadeva plačilo in dajatve,

· zakonsko urediti in spremljati zasebne zaposlitvene agencije ter

· razviti poseben mehanizem za pritožbe.

Konvencija o delavcih v gospodinjstvu št. 189 obravnava področja zakonodaje Unije, na katerih je stopnja ureditve že visoka.

Konvencija zlasti obravnava vidike v zvezi s področjem socialne politike, na katerem zakonodaja Unije določa minimalne zahteve glede zdravja in varnosti pri delu, varstva mladih ljudi pri delu, varstva materinstva, pisnih izjav, delovnega časa, priseljevanja in dela prek agencij za zagotavljanje začasnega dela[2].

Konvencija obravnava vidike v zvezi s področjem preprečevanja diskriminacije, na katerem zakonodaja Unije določa minimalne zahteve glede enakosti na področju zaposlovanja, enakosti spolov in varstva materinstva[3].

Konvencija tudi obravnava vidike v zvezi s pravosodnim sodelovanjem na področju kazenskih zadev ter na področju azila in priseljevanja, na katerih zakonodaja Unije določa minimalne zahteve glede boja proti trgovini z ljudmi in sankcij zoper delodajalce[4].

Člen 8 Konvencije o delavcih v gospodinjstvu poleg tega obravnava zaščito delavcev migrantov v gospodinjstvu, kar vključuje vidike v zvezi s prostim gibanjem delavcev v skladu z zakonodajo Unije[5].

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Ni relevantno.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

V skladu s pravili o zunanjih pristojnostih, ki jih je opredelilo Sodišče Evropske unije[6], zlasti glede sklenitve in ratifikacije konvencije Mednarodne organizacije dela[7], države članice ne smejo samostojno brez predhodne odobritve Sveta odločati o ratifikaciji Konvencije, kadar so deli Konvencije v pristojnosti Unije.

Hkrati pa Evropska unija kot taka ne more ratificirati nobene konvencije MOD, saj so lahko pogodbenice takih konvencij samo države.

Če je predmet sporazuma ali pogodbe delno v pristojnosti Unije in delno v pristojnosti držav članic, morajo institucije Unije in države članice tako sprejeti vse potrebne ukrepe, da pri ratifikaciji konvencije in pri izvajanju obveznosti iz navedene konvencije zagotovijo čim boljše sodelovanje[8].

V zadnjem desetletju so bile sprejete tri konvencije MOD, ki so delno v pristojnosti Unije, zato je Svet pooblastil države članice, da v interesu Unije ratificirajo tiste dele, ki so v pristojnosti Unije[9]. Komisija je tudi sprejela predlog za tak sklep Sveta, in sicer v zvezi s Konvencijo o kemikalijah št. 170[10].

Zlasti v zvezi s Konvencijo o delavcih v gospodinjstvu št. 189 je stopnja ureditve v različnih vidikih socialne politike in na področjih boja proti diskriminaciji, pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in preseljevanja, ki jih zajema Konvencija, visoka, in sicer do te mere, da države članice na tem področju ne morejo več suvereno ukrepati na zunanjepolitični ravni[11]. Člen 153 PDEU je glavna pravna podlaga za povezano pravo Unije, ki je v večini primerov bolj natančno od splošnih načel, določenih v Konvenciji o delavcih v gospodinjstvu št 189. Splošna načela, določena v Konvenciji in v pravu Unije, si med seboj ne nasprotujejo, določbe Konvencije in minimalne zahteve na teh področjih, določene v pravnem redu Unije, pa niso nezdružljive.

Iz člena 19(8) ustave MOD izhaja, da so v Konvenciji zapisani minimalni standardi, kar pomeni, da lahko nacionalni izvedbeni predpisi določajo strožje standarde kot Konvencija.

Glede pravil o zaščiti in enakem obravnavanju delavcev ni neskladij med Konvencijo in minimalnimi zahtevami iz pravnega reda Unije na tem področju. To pomeni, da so lahko ukrepi Unije strožji od standardov MOD in obratno[12].

Konvencija o delavcih v gospodinjstvu št. 189 vsebuje člen za zaščito delavcev migrantov v gospodinjstvu, tj. člen 8, ki bi lahko posegel v prosto gibanje delavcev, kar je področje, ki je v izključni pristojnosti Unije[13]. Vendar glavni cilj Konvencije ni zakonsko urediti vprašanja, ki je v izključni pristojnosti Unije. Poleg tega člen 8(2) Konvencije določa, da zahteva za prejem pisne ponudbe pred prehodom državne meje ne velja za območja regionalnega gospodarskega povezovanja. Ta zaščitna klavzula preprečuje morebitno nezdružljivost med Konvencijo in pravnim redom Unije glede prostega gibanja delavcev v skladu s členom 45 PDEU in Uredbo št. 492/2011. Zato določbe Konvencije na tem področju niso nezdružljive s pravnim redom Unije.

Cilj tega predloga je zato pooblastiti države članice, da v interesu Unije ratificirajo tiste dele Konvencije o delavcih v gospodinjstvu št. 189, ki so v pristojnosti Unije.

Predlog temelji na členu 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki se uporablja smiselno, v povezavi s členom 153 PDEU, ki je pravna podlaga za zakonodajo Unije o zaščiti in izboljšanju delovnih pogojev delavcev.

2013/0085 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu iz leta 2011 (Konvencija št. 189)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 153 v povezavi s členom 218(6)(a)(v) in prvim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta[14],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Evropski parlament, Svet in Komisija spodbujajo ratifikacijo mednarodnih konvencij o delovnih standardih, ki jih je Mednarodna organizacija dela opredelila kot aktualne, kot prispevek k prizadevanjem Evropske unije k spodbujanju dostojnega dela za vse, v Uniji in zunaj nje, pri čemer sta zlasti pomembna zaščita in izboljšanje delovnih pogojev delavcev.

(2)       Večino pravil v skladu s Konvencijo št. 189 Mednarodne organizacije dela (MOD) o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu iz leta 2011 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) v veliki meri vsebuje pravni red Unije na področjih socialne politike[15], boja proti diskriminaciji[16], pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah[17] ter azila in priseljevanja[18].

(3)       Določbe Konvencije o zaščiti delavcev migrantov v gospodinjstvu bi lahko vplivale na prosto gibanje delavcev, kar je področje, ki je v izključni pristojnosti Unije[19].

(4)       Zato so nekateri deli Konvencije v pristojnosti Unije, države članice pa v zvezi s temi deli ne smejo prevzeti obveznosti zunaj institucionalnega okvira Unije[20].

(5)       Evropska unija sama ne more ratificirati Konvencije, ker so lahko pogodbenice Konvencije samo države.

(6)       V teh okoliščinah morajo države članice in institucije Unije sodelovati pri ratifikaciji Konvencije.

(7)       Svet zato pooblasti države članice, ki jih zavezuje zakonodaja Unije o minimalnih zahtevah na področju delovnih pogojev, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Države članice so pooblaščene, da ratificirajo dele Konvencije Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu iz leta 2011 (Konvencija št. 189), ki so po pogodbah v pristojnosti Unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016, COM(2012) 286 z dne 19. 6. 2012.

[2]               Direktiva 89/391/EGS, Direktiva 94/33/EGS, Direktiva 91/533/EGS, Direktiva 2003/88/ES, Direktiva 2011/98/EU in Direktiva 2008/104/ES.

[3]               Direktiva 2000/78/ES, Direktiva 2000/43/ES, Direktiva 2006/54/ES in Direktiva 92/85/EGS.

[4]               Direktiva 2011/36/EU in Direktiva 2009/52/ES.

[5]               Člen 45 PDEU in Uredba št. 492/2011.

[6]               Sodba AETR Sodišča z dne 31. marca 1971, zadeva 22/70, Recueil, str. 263; glej tudi člen 3(2) PDEU, v katerem so ta načela določena.

[7]               Mnenje Sodišča 2/91 z dne 19. marca 1993 v zvezi s Konvencijo o kemikalijah št. 170, Recueil, str. 1061.

[8]               Mnenje Sodišča 2/91 (prav tam), točke 36, 37 in 38.

[9]               V zadnjem desetletju je Svet sprejel odločbi in sklep, s katerimi pooblašča države članice, da ratificirajo konvencije MOD: Odločba Sveta z dne 14. aprila 2005 o pooblastilu državam članicam, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o osebnih dokumentih pomorščakov (Konvencija št. 185), UL L 136, 30.5.2005, str. 1, Odločba Sveta z dne 7. junija 2007 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 (UL L 161, 22.6.2007, str. 63), in Sklep Sveta z dne 7. junija 2010 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007 (Konvencija št. 188), UL L 145, 11.6.2010, str. 12.

[10]             COM(2012) 677, 20.11.2012.

[11]             Mnenje Sodišča 2/91, točki 25 in 26.

[12]             Mnenje Sodišča 2/91, točka 18.

[13]             Člen 45 PDEU in Uredba št. 492/2011.

[14]             UL C, , str. .

[15]             Vključno z okvirno direktivo o varnosti in zdravju (Direktiva 89/391/EGS), direktivo o varstvu mladih ljudi pri delu (Direktiva 94/33/ES), direktivo o varstvu materinstva (Direktiva 92/85/EGS), direktivo o obveznosti pisne izjave (Direktiva 91/533/EGS), direktivo o delovnem času (Direktiva 2003/88/ES) in direktivo o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (Direktiva 2008/104/ES).

[16]             Vključno z direktivo o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu (Direktiva 2000/78/ES), direktivo o enakosti spolov (Direktiva 2006/54/ES) in direktivo o varstvu materinstva (Direktiva 92/85/EGS).

[17]             Vključno z Direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev.

[18]             Vključno z direktivo o sankcijah zoper delodajalce (Direktiva 2009/52/ES) in direktivo o enotnem dovoljenju (Direktiva 2011/98/EU).

[19]             Člen 45 PDEU in Uredba št. 492/2011.

[20]             Mnenje Sodišča 2/91 z dne 19. marca 1993, Recueil, str. 1061, točka 26.