This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013PC0040
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Regulation (EU) No 912/2010 setting up the European GNSS Agency
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS
/* COM/2013/040 final - 2013/0022 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS /* COM/2013/040 final - 2013/0022 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Za
zasnovo, vzpostavljanje in obratovanje infrastruktur, ki izhajajo iz programov
Galileo in EGNOS, so varnostne zahteve ključnega pomena, saj lahko uporaba
teh programov vpliva na varnost Unije in njenih držav članic. Satelitska
navigacijska sistema sta namreč zaradi svoje strateške razsežnosti
občutljivi infrastrukturi, ki bi lahko bili predmet zlorabe. Glede na vse
večjo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti
lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzroči veliko škodo v sodobnih
družbah. Uredba (ES)
št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008
o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS
in Galileo)[1]
določa, da Komisija vodi vse zadeve, povezane z varnostjo sistemov, ki
izhajata iz programov Galileo in EGNOS. Toda varnost sistemov sama je zavezana
akreditaciji, tj. preverjanju skladnosti sistemov z opredeljenimi varnostnimi
zahtevami in izpolnjevanju ustreznih varnostnih predpisov, ki se uporabljajo za
Svet in Komisijo. Kot vsaka
dejavnost akreditacije mora varnostna akreditacija evropskih satelitskih
navigacijskih sistemov potekati neodvisno, zlasti v odnosu do vseh akterjev,
vključenih v njuno zasnovo, izdelavo in obratovanje. Na
podlagi povezanih določb uredb (ES) št. 683/2008 in (EU)
št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za
evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o
vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega
radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008
Evropskega parlamenta in Sveta[2]
je za dejavnost akreditacije pristojna Agencija za evropski GNSS.
Uredba (EU) št. 912/2010 opredeljuje pogoje izvajanja naloge
akreditacije, ki je dodeljena Agenciji, ter zlasti določa, da se
odločitve o varnostni akreditaciji sprejemajo neodvisno od Komisije in
subjektov, odgovornih za izvajanje programov. Neodvisnost
je obvezna tudi glede drugih nalog, ki so dodeljene Agenciji. Da
bi dejavnosti varnostne akreditacije potekale neodvisno, med drugim v veliki
meri tudi glede na druge dejavnosti, dodeljene Agenciji za evropski GNSS, je
bil z Uredbo (EU) št. 912/2010 Agenciji zagotovljen samostojen organ, svet
za varnostno akreditacijo, ki skupaj z izvršilnim direktorjem in upravnim
svetom predstavlja enega od treh organov Agencije. Svet za varnostno akreditacijo
ima enakovreden status kot upravni svet in je edini pristojen za sprejemanje
odločitev o akreditaciji. Te odločitve se tako kot odločitve
upravnega sveta kljub temu sprejemajo v imenu Agencije ter zavezujejo Agencijo,
ki je pravno gledano edina pravna oseba. Zdi
se torej, da je Agencija za evropski GNSS strukturirana na poseben način,
saj znotraj Agencije obstaja ločnica med dejavnostmi, povezanimi z
varnostno akreditacijo sistemov, in drugimi dejavnostmi Agencije, kot so
upravljanje centra za varnost, prispevanje k pripravam na trženje sistemov in
vse dejavnosti, ki jih Komisija Agenciji lahko dodeli s prenosom pooblastil. Komisija
je 30. novembra 2011 sprejela predlog Uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih
sistemov[3].
Ta prihodnja uredba o GNSS naj bi s 1. januarjem 2014 nadomestila
Uredbo (ES) št. 683/2008, v njej pa naj bi bil opredeljen okvir
upravljanja programov v obdobju 2014–2020.
Uredba določa predvsem, da bo največji del nalog, povezanih
z obratovanjem sistemov Galileo in EGNOS, dodeljen Agenciji za evropski GNSS. S predlaganim prenosom teh nalog na Agencijo se
strinjata tudi Evropski parlament in Svet, ki besedilo preučujeta že od
začetka leta 2012. Svet je
7. junija 2012 sprejel delni splošni pristop (dokument
št. 11105/12 z dne 11. junija 2012), v katerem potrjuje to
stališče. Možnost,
da Agencija za evropski GNSS postane odgovorna za upravljanje obratovanja obeh
sistemov po letu 2013, pa ponovno zastavlja vprašanje prihodnosti dejavnosti
akreditacije znotraj Agencije. Zaradi tveganja navzkrižja interesov in dejstva,
da je kot udeleženec nemogoče biti nepristranski, se zdi, da je potreba po
neodvisnosti odločitev o varnostni akreditaciji v nasprotju z dejstvom, da
se te odločitve sprejemajo znotraj subjekta, ki je sicer pristojen za
obratovanje, in to kljub temu, da so v Uredbi (EU) št. 912/2010
določeni pogoji za neko mero neodvisnosti sveta za varnostno akreditacijo,
kot je že bilo pojasnjeno. Komisija se je zavedala te težave in je v predlogu
prihodnje uredbe o GNSS predvidela, da bi bila varnostna akreditacija sistemov
ena izmed nalog Agencije „najpozneje do 30. junija 2016“, ko bodo
dejavnosti obratovanja v polnem teku. Tako je pustila odprto vprašanje
prihodnosti dejavnosti akreditacije po tem datumu, kar bi moralo biti zajeto v
poznejšem predlogu. Člani
različnih parlamentarnih odborov so besedilo preučili in v veliki
meri podprli pristop Komisije glede datuma 30. junija 2016. Države
članice v Svetu so vztrajale, da je za izvajanje dejavnosti akreditacije
nujno potrebna neodvisnost, in zahtevale, da se vprašanje prihodnosti varnostne
akreditacije sistemov po 1. januarju 2014 razreši v čim krajšem
možnem času. Svet je nato 7. junija 2012 sprejel izjavo
(dokument št. 11279/12 ADD 1), v kateri meni, da je treba dejavnosti
akreditacije izvajati strogo neodvisno od drugih nalog, dodeljenih Agenciji za
evropski GNSS, da je zato treba znotraj Agencije med njenimi različnimi
dejavnostmi najpozneje do 1. januarja 2014 vzpostaviti
učinkovito strukturno razmejitev in da mora biti predsednik sveta za
varnostno akreditacijo edini odgovorni v zvezi z dejavnostmi akreditacije
znotraj Agencije. Svet je zato pozval Komisijo, da pravočasno predloži
ustrezen predlog spremembe Uredbe (EU) št. 912/2010. Vprašanje
prihodnosti varnostne homologacije evropskih satelitskih navigacijskih sistemov
je treba razrešiti v prihodnjem finančnem okviru 2014–2020. Zato je
treba spremeniti Uredbo (EU) št. 912/2010. Taka
sprememba Uredbe (EU) št. 912/2010 je tudi priložnost, da se v besedilo
Uredbe vključijo spremembe, s katerimi bo Uredba (EU) št. 912/2010
postala skladna z načeli iz skupnega pristopa Evropskega parlamenta, Sveta
in Komisije v zvezi z decentraliziranimi agencijami, ki ga je Komisija odobrila
12. junija 2012. Omenjeni
predlog o prihodnji uredbi o GNSS, ki ga je Komisija sprejela
30. novembra 2011, uvaja možnost, da se pristojnosti Agencije za
evropski GNSS razširijo in se ji dodelijo naloge na področju obratovanja,
kar znatno vpliva na njene potrebe po osebju, s tem pa tudi na njen prihodnji
proračun. Zato je treba spremeniti oceno finančnih posledic
zakonodajnega predloga, povezano z Uredbo (EU) št. 912/2010. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA Predlog
Komisije ni imel opravljene ocene učinka niti ni sledil uradnim
posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi. Glede
sprememb, ki naj bi določbe Uredbe (EU) št. 912/2010 uskladile z
načeli medinstitucionalnega pristopa v zvezi z decentraliziranimi
agencijami, ocena učinka in uradna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
niso bili potrebni, saj je sam pristop rezultat posvetovanj med Komisijo,
Svetom in Evropskim parlamentom. Glede
sprememb v zvezi z varnostno akreditacijo evropskih satelitskih navigacijskih
sistemov je treba poudariti, da so države članice, ki tesno sodelujejo pri
vseh vprašanjih varnosti, v tem primeru poleg institucij Unije in Agencije za
evropski GNSS glavne, če že ne edine zainteresirane strani. O tem
vprašanju pa so bila z državami članicami opravljena izčrpna
posvetovanja med razpravo o prihodnji uredbi o GNSS v Svetu, ki je svoje
stališče objavil v zgoraj omenjeni izjavi z dne 7. junija 2012.
Poleg tega so bile določbe o nazadnje izbranem sistemu glavna tema
poglobljene razprave z Agencijo za evropski GNSS. Evropski parlament je prejel
predlog prihodnje uredbe o evropskem GNSS, vendar do danes še ni izrazil
posebnega mnenja o tem vprašanju. Preučene
so bile različne teoretično možne rešitve za varnostno akreditacijo
sistemov po letu 2013. Teh rešitev je šest. 1) Dodeliti akreditacijo zasebnemu sektorju: Varnostna
akreditacija evropskih satelitskih navigacijskih sistemov neposredno vpliva na
varnost Unije in njenih držav članic, ki želijo tesno sodelovati pri delu
in odločitvah v zvezi z akreditacijo. Dodelitev akreditacije zasebnemu
sektorju zato ne more veljati za resno možnost. 2) Ustanoviti novo regulativno agencijo za akreditacijo: Ustanovitev
regulativne agencije, ki bi bila zadolžena za varnostno akreditacijo evropskih
sistemov GNSS, bi lahko bila smiselna, vendar je v nasprotju z zavezo o
prenehanju ustanavljanja novih regulativnih agencij, za kar si že več let
prizadevajo institucije Unije. Poleg tega bi ta rešitev povzročila znatne
stroške, ki bi bili nesorazmerni z dejanskimi potrebami. Stalno osebje, ki je
pristojno za varnostno akreditacijo sistemov, šteje namreč okoli deset
ljudi. 3) Dodeliti akreditacijo drugi obstoječi regulativni agenciji: Alternativna
rešitev za ustanovitev nove agencije bi bila dodeliti varnostno akreditacijo
drugi, že obstoječi regulativni agenciji. Med različnimi agencijami
Unije se zdita samo Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) in v manjši
meri Evropska obrambna agencija načeloma zmožni zagotavljati varnostno
akreditacijo tako kompleksnih sistemov, kot sta Galileo in EGNOS. Pri
tem je treba opozoriti, da taka akreditacija ni med trenutnimi nalogami teh
agencij. Poleg tega obstaja v primeru EASA, ki naj bi bila navsezadnje
odgovorna za certificiranje sistema EGNOS, resno tveganje navzkrižja interesov
med prihodnjo nalogo certificiranja in morebitno zadolžitvijo za varnostno
akreditacijo. Evropska obrambna agencija se ukvarja zlasti s spodbujanjem
sodelovanja med državami članicami na področju orožja in obrambne
industrije, zato bi se dodelitev varnostne akreditacije sistemov Galileo in
EGNOS tej agenciji lahko zdela v nasprotju s trditvijo, da gre za civilna
sistema pod civilnim nadzorom. 4) Dodeliti
akreditacijo Komisiji: Možnost,
da se varnostna akreditacija obeh evropskih satelitskih navigacijskih sistemov
dodeli Komisiji, je bila obravnavana leta 2007 v času priprav
Uredbe (ES) št. 683/2008, s katero se je okrepilo upravljanje
programov. Ta možnost je bila takrat zavrnjena, ker se je zdela nezdružljiva z
obvezno neodvisnosti, glede na to, da Komisija na podlagi te uredbe vodi „vse
zadeve, povezane z varnostjo sistemov“. Ta težava še vedno obstaja, saj
prihodnja uredba o GNSS, ki naj bi s 1. januarjem 2014 nadomestila
Uredbo (ES) št. 683/2008, prav tako določa, da Komisija
zagotavlja varnost programov, vključno z varnostjo sistemov. Poleg tega
države članice odločno zagovarjajo strukturo sveta za varnostno
akreditacijo, kakršna obstaja danes znotraj Agencije za evropski GNSS, z
upravnega vidika pa bi bilo težko tak organ vključiti med službe Komisije. 5) Dodeliti akreditacijo Svetu: Dodelitev
varnostne akreditacije evropskih sistemov GNSS Svetu ima več prednosti.
Prvič, Svet ne sodeluje pri upravljanju programov, zato njegova
neodvisnost ne bi bila vprašljiva. Poleg
tega ima zadovoljivo strokovno znanje s področja akreditacije kompleksnih
sistemov, saj je za lastne potrebe akreditiral že okoli petdeset sistemov. Je tudi najprimernejši organ, da prevzame
politične posledice odločitev v zvezi z akreditacijo, ki lahko znatno
vplivajo na potek programov z vidika stroškov in časovnega razporeda. Navsezadnje so države članice, ki želijo biti
tesno povezane s postopki akreditacije, seveda mnogo bolje zastopane v Svetu
kot v katerem koli drugem organu Unije. Vendar
so slabosti pri izvedbi te rešitve večje kot prednosti. Svet ni upravni
organ, in čeprav dejansko ima izkušnje z akreditacijo več sistemov,
je do zdaj šlo zgolj za notranje sisteme Sveta, katerih namen je zagotavljanje
njegovega lastnega delovanja. Poleg tega bi premestitev in neposredna
vključitev trenutno obstoječe strukture, ki jo sestavljajo svet za
akreditacijo in njemu podrejeni organi, z osebjem skupaj s stalnimi uslužbenci,
v upravo generalnega sekretariata Sveta na upravni ravni povzročili enake
težave kot pri premestitvi pod okrilje Komisije. 6) Jasneje
ločiti dejavnosti znotraj Agencije za evropski GNSS: V
okviru te možnosti bi bilo treba notranjo organizacijo Agencije spremeniti
tako, da ne bi bilo več nobenega dvoma o neodvisnosti dejavnosti
akreditacije glede na druge dejavnosti Agencije. Ta
rešitev pomeni jasnejšo ločitev dejavnosti Agencije za evropski GNSS in
okrepitev samostojnosti obeh teles pod istim pravnim in institucionalnim
okriljem, kar bo dejavnostim akreditacije zagotovilo znatno mero neodvisnosti.
Ta rešitev velja za najmanj zahtevno in najenostavnejšo ter je najlažje
izvedljiva. Priporočil jo je tudi Svet v izjavi z
dne 7. junija 2012. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA V
zvezi s potrebo po zagotovitvi neodvisnosti dejavnosti, povezanih z
akreditacijo sistemov, in torej po okrepitvi ločnice med temi dejavnostmi
in drugimi dejavnostmi Agencije za evropski GNSS, predlog uvaja predvsem
večje pristojnosti sveta za varnostno akreditacijo in njegovega
predsednika, tako da bi se delno uskladile glede na pristojnosti upravnega
sveta in izvršilnega direktorja. Zato
predlog določa, da svet za varnostno akreditacijo pripravi in potrdi del
delovnih programov Agencije, ki se nanaša na operativne dejavnosti, povezane z
varnostno akreditacijo sistemov, ter del letnega poročila o dejavnostih in
prihodnjih možnostih Agencije, povezan z dejavnostmi varnostne akreditacije
sistemov, ter ju pravočasno predloži upravnemu svetu, da se lahko
vključita v delovni program in letno poročilo Agencije. Svet za
varnostno akreditacijo mora opravljati tudi disciplinski nadzor nad svojim
predsednikom. Predsedniku
sveta za varnostno akreditacijo se v zvezi z dejavnostmi varnostne akreditacije
dodeli vloga, primerljiva s tisto, ki jo ima izvršilni direktor v zvezi z
drugimi dejavnostmi Agencije. Poleg funkcije predstavljanja (tj. zastopanja)
Agencije, ki je bila že določena z veljavnim besedilom Uredbe (EU)
št. 912/2010, predsednik sveta za varnostno akreditacijo vodi dejavnosti
varnostne akreditacije pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo in
zagotavlja izvajanje dela delovnih programov Agencije, povezanega z
akreditacijo. Na zahtevo
Evropskega parlamenta in Sveta lahko pripravi tudi poročilo o opravljanju
svojih nalog in poda izjavo pred tema institucijama. Pri
izvajanju medinstitucionalnega pristopa v zvezi z decentraliziranimi agencijami
se uskladitev z načeli tega pristopa nanaša zlasti na pravila o sprejemanju
odločitev upravnega sveta, trajanje mandata članov upravnega sveta in
sveta za varnostno akreditacijo ter njunih predsednikov, obstoj večletnega
delovnega programa, pristojnosti upravnega sveta glede upravljanja osebja,
oceno in revizijo Uredbe, preprečevanje navzkrižij interesov in obdelavo
občutljivih podatkov, ki niso tajni. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Pravni
elementi predloga iz točke 3 sami nimajo nobenih proračunskih
posledic. Ocena
finančnih posledic zakonodajnega predloga, povezana z Uredbo (EU)
št. 912/2010, ki je priložena predlogu in zajema nove potrebe Agencije
glede osebja, povezane z novimi nalogami, ki se lahko dodelijo Agenciji, kot je
obratovanje evropskih sistemov GNSS, pa izraža te zahteve s finančnega
vidika. V proračunskem smislu so potrebni zneski že zajeti v predlogu
Komisije za naslednji finančni okvir v obdobju 2014–2020. Financirani
bodo s prerazporeditvijo znotraj proračunskih vrstic programov GNSS enako
kot dodatne potrebe za leto 2013. Opozoriti je treba, da bodo odhodki,
povezani z novimi potrebami Agencije glede osebja, delno izravnani z
zmanjšanjem za 30 delovnih mest v kadrovskem načrtu Komisije v istem
obdobju 2014–2020. Podrobnejši podatki o proračunu so navedeni v
oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga v Prilogi. Vsekakor
je treba poudariti, da so zneski v oceni finančnih posledic zakonodajnega
predloga odvisni od sprejetja finančnega okvira za obdobje 2014–2020
s strani proračunskega organa ter od sprejetja prihodnje uredbe o GNSS. 2013/0022 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o
ustanovitvi Agencije za evropski GNSS EVROPSKI PARLAMENT IN SVET STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 172 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[4], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[5], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) V skladu
s povezanimi določbami člena 16 Uredbe (ES) št. 683/2008
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o
nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in
Galileo)[6] in člena 2
Uredbe (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi
Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o
vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega
radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008
Evropskega parlamenta in Sveta[7] Agencija za evropski
GNSS (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zagotavlja varnostno akreditacijo
evropskih satelitskih navigacijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: sistema)
ter v ta namen uvaja in spremlja izvajanje varnostnih postopkov in pregleduje varnost
sistemov. (2) Določbe
Uredbe (EU) št. 912/2010, zlasti v poglavju III Uredbe, določajo
pogoje, pod katerimi Agencija opravlja svoje naloge v zvezi z varnostno
akreditacijo sistemov. Te določbe na splošno določajo predvsem, da se
odločitve o varnostni akreditaciji sprejemajo neodvisno od Komisije in
subjektov, odgovornih za izvajanje evropskih satelitskih navigacijskih
programov (v nadaljnjem besedilu: programa), ter da je zato organ za varnostno
akreditacijo sistemov samostojen organ znotraj Agencije, ki odločitve
sprejema neodvisno. (3) V skladu
s tem načelom Uredba (EU) št. 912/2010 ustanavlja svet za varnostno
akreditacijo evropskih sistemov GNSS (v nadaljnjem besedilu: svet za varnostno
akreditacijo), ki poleg upravnega sveta in izvršilnega direktorja predstavlja
enega izmed treh organov Agencije. Ta organ opravlja naloge v zvezi z varnostno
akreditacijo, ki so dodeljene Agenciji, in je pooblaščen za sprejemanje
odločitev o varnostni akreditaciji v imenu Agencije. Organ sprejme svoj
poslovnik in imenuje svojega predsednika. (4) Uredba
(EU) št. xxx/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in
obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov[8], ki nadomešča Uredbo (ES) št 683/2008 in bo začela
veljati 1. januarja 2014, določa shemo javnega upravljanja
programov v obdobju 2014–2020. Uredba razširja naloge, ki so dodeljene
Agenciji, in določa zlasti, da lahko ima Agencija pomembno vlogo pri
obratovanju sistemov. (5) V tem
novem okviru je nujno zagotoviti, da lahko svet za varnostno akreditacijo
izvaja nalogo, ki mu je dodeljena, popolnoma neodvisno, in sicer zlasti glede
na ostala organa in druge dejavnosti Agencije. Zato je bistveno znotraj
Agencije še bolj ločiti dejavnosti, povezane z akreditacijo, od drugih
dejavnosti, kot so upravljanje centra za varnost, prispevanje k trženju
sistemov in vse dejavnosti, ki jih Komisija s prenosom pooblastila lahko dodeli
Agenciji, predvsem tiste, ki so povezane z obratovanjem sistemov. Zato bi bilo
treba znotraj Agencije med njenimi različnimi dejavnostmi najpozneje do
1. januarja 2014 vzpostaviti konkretno in učinkovito strukturno
razmejitev. (6) Zato je
treba spremeniti Uredbo (EU) št. 912/2010, da se zagotovi zlasti
večja neodvisnost in okrepijo pristojnosti sveta za varnostno akreditacijo
in njenega predsednika ter da se te pristojnosti v veliki meri uskladijo glede
na pristojnosti upravnega sveta in izvršilnega direktorja Agencije, hkrati pa
zagotovi obveznost sodelovanja med različnimi organi Agencije. (7) Zagotoviti
bi bilo treba, da svet za varnostno akreditacijo, ne pa upravni svet, pripravi
in potrdi del delovnih programov Agencije, ki se nanaša na operativne
dejavnosti, povezane z varnostno akreditacijo sistemov, ter del letnega
poročila o dejavnostih in prihodnjih možnostih Agencije, povezan z
dejavnostmi varnostne akreditacije sistemov, ter ju pravočasno predloži
upravnemu svetu, da se lahko vključita v delovni program in letno
poročilo Agencije. Svet bi moral opravljati tudi disciplinski nadzor nad
svojim predsednikom. (8) Predsedniku
sveta za varnostno akreditacijo bi bilo treba glede dejavnosti varnostne
akreditacije dodeliti vlogo, primerljivo z vlogo, ki jo ima izvršilni direktor
glede drugih dejavnosti Agencije. Poleg funkcije predstavljanja oziroma
zastopanja Agencije, ki je bila že določena z Uredbo (EU)
št. 912/2010 z dne 22. septembra 2010, bi moral predsednik
sveta za varnostno akreditacijo voditi dejavnosti varnostne akreditacije pod
nadzorom sveta za varnostno akreditacijo in zagotavljati izvajanje dela delovnih
programov Agencije, povezanega z akreditacijo. Biti bi moral tudi zmožen na
zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta pripraviti poročilo o opravljanju
svojih nalog in podati izjavo pred tema institucijama. (9) Za
ohranitev neodvisnosti sveta za varnostno akreditacijo in preprečitev
kakršnega koli navzkrižja interesov bi bilo poleg tega treba poskrbeti, da na
eni strani svet za varnostno akreditacijo in osebje Agencije pod njegovim
nadzorom svoje delo opravljajo na kraju, ki zagotavlja samostojnost in
neodvisnost glede na druge dejavnosti Agencije, predvsem glede na operativne
dejavnosti, povezane z obratovanjem sistemov, ter da na drugi strani notranji
predpisi Agencije glede osebja zagotavljajo samostojnost in neodvisnost osebja,
ki opravlja dejavnosti varnostne akreditacije, v odnosu do osebja, ki opravlja
druge dejavnosti Agencije. (10) Glede na
vključenost nekaterih tretjih držav v evropska programa GNSS, med drugim
tudi na področju varnosti, je treba izrecno določiti, da lahko
predstavniki tretjih držav sodelujejo pri delu sveta za varnostno akreditacijo
pod pogoji, ki jih je treba določiti. (11) Poleg
tega je treba Uredbo (EU) št. 912/2010 uskladiti z načeli iz skupnega
pristopa Parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi z decentraliziranimi agencijami,
ki so ga te tri institucije sprejele 5. julija, 26. junija oziroma
12. junija 2012, zlasti glede pravil o sprejemanju odločitev
upravnega sveta, trajanju mandata članov upravnega sveta in sveta za
varnostno akreditacijo ter njunih predsednikov, obstoja večletnega
delovnega programa, pristojnosti upravnega sveta glede upravljanja osebja,
ocene in revizije Uredbe, preprečevanja navzkrižja interesov in obdelave
občutljivih podatkov, ki niso tajni. (12) Finančni
interesi Unije morajo biti skozi celoten cikel porabe zaščiteni s
sorazmernimi ukrepi, zlasti s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem
nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali
nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z uporabo kazni. (13) Ker
člen 8 Uredbe (EU) št. xxx/2013 [prihodnja uredba o GNSS]
določa možnost, da lahko države članice zagotovijo dodatna sredstva
za financiranje nekaterih elementov programov, je treba Agenciji omogočiti
skupno oddajo naročil z državami članicami, ko je to potrebno za
opravljanje njenih nalog. (14) Zato je
treba spremeniti Uredbo (EU) št. 912/2010 – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Uredba (EU) št. 912/2010 se
spremeni: (1)
Člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 Organi 1. Organi Agencije so: a)
upravni svet, b)
izvršilni direktor, c)
svet za varnostno akreditacijo evropskih sistemov
GNSS. 2. Organi Agencije izpolnjujejo
svoje naloge, kot so določene v členih 6, 8 oziroma 11, v skladu
s smernicami, ki jih izda Komisija, kakor je določeno v členu
16 Uredbe (ES) št. 683/2008. 3. Upravni svet in izvršilni
direktor na eni strani ter svet za varnostno akreditacijo evropskih sistemov
GNSS in njegov predsednik na drugi strani sodelujejo, da bi zagotovili
delovanje Agencije v skladu z določbami notranjih predpisov Agencije, kot
so poslovnik upravnega sveta, poslovnik sveta za varnostno akreditacijo,
finančna uredba, ki se uporablja za Agencijo, izvedbene določbe
kadrovskih predpisov in določbe o dostopu do dokumentov.“ (2)
Člen 4 se nadomesti z naslednjim: „Člen 4 Pravni status, lokalne pisarne 1. Agencija je organ Unije. Je
pravna oseba. 2. Agencija ima v vseh državah
članicah najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava
nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in
nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku. 3. Agencija lahko sklene
ustanoviti lokalne pisarne v državah članicah, če države članice
s tem soglašajo, ali v tretjih državah, udeleženih v delu Agencije, v skladu s
členom 23. Določbe glede uvedbe in delovanja Agencije v
državah članicah ali tretjih državah gostiteljicah ter ugodnosti, ki jih
te države odobrijo izvršilnemu direktorju, članom upravnega sveta, osebju
Agencije in njihovim družinskim članom, se sprejmejo v okviru posebnih
ureditev, sklenjenih med Agencijo in temi državami. Posebne ureditve odobri
upravni svet. Države članice in tretje države gostiteljice
omogočijo optimalno okolje za nemoten potek dejavnosti Agencije, zlasti z
vidika: a) dostopnosti prostorov; b) obstoja ustrezne izobraževalne
infrastrukture za otroke članov osebja in napotenih nacionalnih
strokovnjakov; c) dostopa do trga dela, sistema socialne
varnosti in zdravstvene oskrbe za družine članov osebja in napotenih
nacionalnih strokovnjakov. 4. Agencijo zastopa njen
izvršilni direktor ob upoštevanju člena 11a(1)(d).“ (3)
Člen 5 se spremeni: a)
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Upravni svet sestavljajo: a) po en predstavnik, ki ga imenuje vsaka
država članica, b) pet predstavnikov, ki jih imenuje
Komisija, c) predstavnik brez glasovalne pravice,
ki ga imenuje Evropski parlament. Mandat članov upravnega sveta traja štiri
leta in se lahko podaljša. Predstavnik sveta za varnostno akreditacijo
evropskih sistemov GNSS, predstavnik visokega predstavnika Unije za zunanje
zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: VP) in predstavnik
Evropske vesoljske agencije (v nadaljnjem besedilu: ESA) so vabljeni k udeležbi
na sestankih upravnega sveta kot opazovalci.“ b)
odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Upravni svet izmed svojih članov izvoli
predsednika in njegovega namestnika. Namestnik samodejno prevzame vlogo
predsednika, če predsednik ne more opravljati svojih nalog. Mandat
predsednika in namestnika predsednika traja dve leti, z možnostjo enkratnega
podaljšanja, in se konča s koncem članstva v upravnem svetu.“ c)
odstavek 6 se nadomesti z naslednjim: „6. Če s to uredbo ni določeno
drugače, upravni svet svoje odločitve sprejema z absolutno
večino vseh članov z glasovalno pravico. Za izvolitev predsednika upravnega sveta in
njegovega namestnika ter sprejetje proračuna in delovnih programov je
potrebna dvotretjinska večina vseh članov z glasovalno pravico.“ (4)
Člen 6 se nadomesti z naslednjim: „Člen 6 Naloge upravnega sveta 1. Upravni svet zagotavlja, da
Agencija izpolnjuje naloge, ki so ji dodeljene, pod pogoji iz te uredbe, in v
ta namen sprejema vse potrebne odločitve, brez poseganja v pristojnosti
sveta za varnostno akreditacijo v zvezi z dejavnostmi iz poglavja III. 2. Upravni svet poleg tega
opravlja naslednje naloge: a)
najpozneje do 30. junija prvega leta
večletnega finančnega okvira iz člena 312 Pogodbe o
delovanju Evropske unije sprejme večletni delovni program Agencije za
obdobje, zajeto v večletnem finančnem okviru, potem ko vanj
vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s
členom 11(3)(b), in potem ko prejme mnenje Komisije; b)
najpozneje do 15. novembra vsakega leta
sprejme delovni program Agencije za naslednje leto, potem ko vanj vključi
del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s
členom 11(3)(c), in potem ko prejme mnenje Komisije; c)
opravlja naloge v zvezi s proračunom iz
člena 13(5), (6), (10) in (11) ter člena 14(5); d)
nadzoruje obratovanje centra za varnost Galileo (v
nadaljnjem besedilu: center za varnost Galileo ali GSMC) iz
člena 16(a)(ii) Uredbe (ES) št. 683/2008; e)
sprejme izvedbene določbe za Uredbo Evropskega
parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001
o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(*) v
skladu s členom 21; f)
sprejme letno poročilo o dejavnostih in
prihodnjih možnostih Agencije, potem ko vanj vključi del, ki ga pripravi
svet za varnostno akreditacijo v skladu s členom 11(3)(d), ter ga do
1. julija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in
Računskemu sodišču; g)
zagotavlja ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi
sklepov in priporočil ocen iz člena 26, sklepov in
priporočil na podlagi preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam
(OLAF) ter vseh poročil notranje ali zunanje revizije ter
proračunskemu organu posreduje vse pomembne informacije v zvezi z
rezultati ocenjevalnih postopkov; h)
izvršilni direktor se z njim posvetuje glede
sporazumov o prenosu pooblastil med Komisijo in Agencijo na podlagi
člena [15(1)(d)] Uredbe [prihodnje uredbe o GNSS] pred
podpisom obeh strani; i)
sprejme svoj poslovnik. 3. Glede osebja Agencije upravni
svet izvaja pooblastila organa za imenovanje in organa za sklepanje pogodb o
zaposlitvi, ki so mu dodeljena na podlagi kadrovskih predpisov za uradnike
Unije oziroma pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev („pooblastila organa za
imenovanje“). Upravni svet v skladu s postopkom iz
člena 110 kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi
člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za
zaposlitev drugih uslužbencev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanje
na izvršilnega direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko
ta prenos pooblastil začasno prekine. Izvršilni direktor ima dovoljenje za
nadaljnji prenos teh pooblastil. Ob uporabi prejšnjega pododstavka lahko upravni svet,
kadar tako zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem odločitve
začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršilnega
direktorja in pooblastil, ki jih je ta prenesel naprej, ter jih izvaja sam ali
jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni
izvršilni direktor. Z odstopanjem od drugega pododstavka pa mora
upravni svet na predsednika sveta za varnostno akreditacijo prenesti
pooblastila iz prvega pododstavka, ki se nanašajo na zaposlovanje, ocenjevanje
in prerazporejanje osebja, vključenega v dejavnosti iz poglavja III,
ter disciplinske ukrepe, ki jih je treba sprejeti glede navedenega osebja. Upravni svet sprejme izvedbene določbe
kadrovskih predpisov za uradnike Unije in pogojev za zaposlitev drugih
uslužbencev v skladu s postopkom iz člena 110 kadrovskih predpisov. V
zvezi z zaposlovanjem, ocenjevanjem in prerazporejanjem osebja, ki sodeluje v
dejavnostih iz poglavja III, ter disciplinskimi ukrepi, ki jih je treba
sprejeti glede tega osebja, se predhodno posvetuje s svetom za varnostno
akreditacijo in ustrezno upošteva njegova stališča. Po posvetovanju s svetom za varnostno akreditacijo
in ob ustreznem upoštevanju njegovih stališč sprejme tudi določbe
glede napotitve napotenih nacionalnih strokovnjakov iz člena 15c. 4 Upravni
svet imenuje izvršilnega direktorja in lahko podaljša ali zaključi njegov
mandat v skladu s členom 15b(4). Nad izvršilnim direktorjem opravlja
disciplinski nadzor. _________________ (*) UL 145, 31.5.2001, str. 43.“ (5)
Člen 7 se nadomesti z naslednjim: „Člen 7 Izvršilni direktor Agencijo upravlja njen izvršilni direktor, ki
opravlja svoje naloge pod nadzorom upravnega sveta, brez poseganja v
pristojnosti, dodeljene svetu za varnostno akreditacijo in predsedniku sveta za
varnostno akreditacijo, iz člena 11 oziroma člena 11a.“ (6)
Člen 8 se spremeni: „Člen 8 Naloge izvršilnega
direktorja Izvršilni direktor opravlja naslednje
naloge: (1)
je z izjemo dejavnosti in odločitev v zvezi s
poglavjema II in III odgovoren za zastopanje Agencije in pristojen za
njeno vodenje; podpisuje sporazume o prenosu pooblastil med Komisijo in
Agencijo na podlagi člena [15(1)(d)] Uredbe [prihodnje uredbe o
GNSS]; (2)
pripravlja delo upravnega sveta in sodeluje pri njegovem
delu, vendar nima pravice glasovanja; (3)
zagotavlja izvajanje delovnih programov Agencije
pod nadzorom upravnega sveta, razen dela programov iz poglavja III; (4)
sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s
sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, da bi zagotovil
delovanje Agencije v skladu s to uredbo; (5)
sestavi predlog načrta prihodkov in odhodkov
Agencije v skladu s členom 13 ter izvršuje proračun v skladu s
členom 14; (6)
ob ustreznem upoštevanju stališč predsednika
sveta za varnostno akreditacijo v zvezi z dejavnostmi iz poglavja III
vsako leto pripravi osnutek splošnega poročila in ga predloži upravnemu
svetu; (7)
skrbi, da se je Agencija kot operater GSMC zmožna
odzivati na navodila, dana na podlagi Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP; (8)
določi organizacijsko strukturo Agencije in jo
predloži v odobritev upravnemu svetu; (9)
v zvezi z osebjem Agencije izvaja pristojnosti iz
prvega pododstavka člena 6(3), če so mu te pristojnosti
dodeljene v skladu z drugim pododstavkom istega odstavka; (10)
lahko potem, ko to odobri upravni svet, sprejme
potrebne ukrepe za ustanovitev lokalnih pisarn v državah članicah v skladu
s členom 4; (11)
zagotovi, da so svetu za varnostno akreditacijo in
organom iz člena 11(11) na voljo sekretariat in vsi viri, potrebni za
nemoteno delovanje; (12)
pripravi akcijski načrt za nadaljnje ukrepanje
na podlagi sklepov in priporočil preteklih ocen ter Komisiji predloži
polletno poročilo o doseženem napredku; (13)
sprejme naslednje ukrepe za zaščito
finančnih interesov Unije: i) sprejme preventivne ukrepe proti goljufijam,
korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter učinkovite nadzorne
ukrepe; ii) ob odkritju nepravilnosti sprejme ukrepe za
izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi uporabi
učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne in finančne kazni; (14)
pripravi strategijo za boj proti goljufijam za
Agencijo in jo predloži v odobritev upravnemu svetu.“ (7)
Vstavi se naslednji člen 8a: „Člen 8a Delovni programi
in letno poročilo 1. Večletni program
Agencije iz člena 6(2)(a) določa ukrepe, ki jih mora Agencija
izvesti v obdobju, zajetem v večletnem finančnem okviru iz
člena 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z ukrepi
v zvezi z mednarodnimi odnosi in komuniciranjem, za katere je Agencija
odgovorna. Ta program določa človeške in finančne vire,
dodeljene posamezni dejavnosti. Upošteva rezultate ocen iz
člena 26. 2. Na podlagi večletnega
delovnega programa letni delovni program iz člena 6(2)(b) določa
ukrepe, ki jih mora Agencija izvesti v prihodnjem letu, vključno z ukrepi
v zvezi z mednarodnimi odnosi in komuniciranjem, za katere je Agencija
odgovorna. Ta program določa človeške in finančne vire,
dodeljene posamezni dejavnosti. Informativno zajema naloge, ki jih je Komisija
po potrebi dodelila Agenciji na podlagi člena [15(1)(d)] Uredbe [prihodnje
uredbe o GNSS]. 3. Splošno letno poročilo
iz člena 8(f) zajema izvajanje delovnih programov Agencije.“ (8)
V členu 10 se točka (g) nadomesti
z naslednjim: „g) Organ za varnostno akreditacijo evropskih
sistemov GNSS je samostojen organ znotraj Agencije, ki odločitve sprejema
popolnoma neodvisno, tudi v odnosu do Komisije in drugih subjektov, pristojnih
za izvajanje programov, ter v odnosu do izvršilnega direktorja in upravnega
sveta Agencije;“ (9)
Člen 11 se spremeni: a)
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Svet za varnostno akreditacijo opravlja
naslednje naloge: a) varnostno akreditira sisteme, kar
pomeni, da preverja skladnost sistemov z varnostnimi zahtevami iz
člena 13 Uredbe (ES) št. 683/2008 in izpolnjevanje ustreznih
varnostnih predpisov, ki veljajo za Svet in Komisijo; b) pripravi in potrdi del večletnega
delovnega programa iz člena 8a(1), ki se nanaša na operativne
dejavnosti iz tega poglavja ter finančne in človeške vire, potrebne
za njihovo izvršitev, ter ga pravočasno predloži upravnemu svetu, da se
lahko vključi v navedeni večletni delovni program; c) pripravi in potrdi del letnega delovnega
programa iz člena 8a(2), ki se nanaša na operativne dejavnosti iz
tega poglavja ter finančne in človeške vire, potrebne za njihovo
izvršitev, ter ga pravočasno predloži upravnemu svetu, da se lahko
vključi v navedeni delovni program; d) pripravi in potrdi del letnega
poročila iz člena 6(2)(f), ki se nanaša na dejavnosti in
prihodnje možnosti Agencije iz tega poglavja ter finančne in človeške
vire, potrebne za njihovo izvršitev, ter ga pravočasno predloži upravnemu
svetu, da se lahko vključi v navedeno poročilo; e) opravlja disciplinski nadzor nad svojim
predsednikom; f) sprejme svoj poslovnik.“ b)
odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim: „7. Svet za varnostno akreditacijo sestavljajo po
en predstavnik na državo članico, predstavnik Komisije in predstavnik VP.
Mandat članov sveta za varnostno akreditacijo traja štiri leta in se lahko
podaljša. Predstavnik ESA je vabljen, da na sestankih sveta za varnostno
akreditacijo prisostvuje kot opazovalec. Po potrebi se udeležba predstavnikov
tretjih držav ter pogoji zanjo opredelijo v dogovorih iz člena 23. 8. Svet za varnostno akreditacijo izmed svojih
članov izvoli predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko
večino vseh članov z glasovalno pravico. Namestnik samodejno prevzame
vlogo predsednika, če predsednik ne more opravljati svojih nalog. Svet za varnostno akreditacijo je pristojen za
razrešitev predsednika in njegovega namestnika. Odločitev o razrešitvi
sprejme z dvotretjinsko večino. Mandat predsednika in namestnika predsednika sveta
za varnostno akreditacijo traja dve leti in se lahko enkrat podaljša. Mandat se
zaključi, ko se zaključi članstvo predsednika ali njegovega namestnika
v svetu za varnostno akreditacijo.“ c)
odstavek 9 se črta; d)
odstavek 10 se nadomesti z naslednjim: „10. Svet za varnostno akreditacijo ima na
razpolago vse človeške in materialne vire, ki jih potrebuje za opravljanje
funkcij ustrezne administrativne podpore in ki mu omogočajo, da skupaj z
organi iz odstavka 11 neodvisno opravlja svoje naloge, zlasti za vodenje
zadev, uvajanje in spremljanje izvajanja varnostnih postopkov in izvajanje
varnostnih pregledov sistemov ter pripravo odločitev in organizacijo sestankov.
Poleg tega ima dostop do vseh informacij, ki so koristne za izvajanje njegovih
nalog in ki jih ima na voljo Agencija, brez poseganja v načeli
samostojnosti in neodvisnosti iz člena 10(g).“ e)
doda se naslednji odstavek 17: „17. Svet za varnostno akreditacijo in osebje
Agencije pod njegovim nadzorom svoje delo opravljajo na način, ki
zagotavlja samostojnost in neodvisnost glede na druge dejavnosti Agencije,
predvsem glede na operativne dejavnosti, povezane z obratovanjem sistemov.“ (10)
Za členom 11 se vstavi naslednji
člen 11a: „Člen 11a Naloge predsednika
sveta za varnostno akreditacijo 1. Predsednik sveta za varnostno
akreditacijo opravlja naslednje naloge: a) vodi dejavnosti varnostne akreditacije
pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo; b) zagotavlja izvajanje dela delovnih
programov Agencije iz tega poglavja pod nadzorom sveta za varnostno
akreditacijo; c) sodeluje z izvršilnim direktorjem ter mu
pomaga pri izdelavi osnutka kadrovskega načrta iz člena 13(3); d) zagotavlja zastopanje Agencije v zvezi z
dejavnostmi in odločitvami iz tega poglavja; e) glede osebja Agencije, ki sodeluje pri
dejavnostih iz tega poglavja, izvaja pristojnosti iz prvega pododstavka
člena 6(3), ki so mu dodeljene v skladu s četrtim pododstavkom
navedenega odstavka. 2. Evropski parlament ali Svet
lahko predsednika sveta za varnostno akreditacijo pozoveta, da jima predloži
poročilo o opravljanju svojih nalog in poda izjavo pred tema
institucijama.“ (11)
Člen 13 se spremeni: a)
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Izvršilni direktor v tesnem posvetovanju s
predsednikom sveta za varnostno akreditacijo za dejavnosti iz poglavja III
sestavi predlog načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje
proračunsko leto in ga skupaj z osnutkom kadrovskega načrta predloži
upravnemu svetu in svetu za varnostno akreditacijo.“ b)
odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. Na podlagi osnutka načrta prihodkov in
odhodkov ter v tesnem posvetovanju s svetom za varnostno akreditacijo za
dejavnosti iz poglavja III upravni svet vsako leto izdela načrt prihodkov
in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.“ (12)
V členu 14 se odstavek 10 nadomesti
z naslednjim: „Na priporočilo Sveta, ki odloča s
kvalificirano večino, podeli Evropski parlament do
30. aprila leta N + 2 izvršilnemu direktorju razrešnico glede
izvrševanja proračuna za leto N, razen dela izvrševanja
proračuna, ki se nanaša na naloge, ki so po potrebi dodeljene Agenciji na
podlagi člena [15(1)(d)] Uredbe [prihodnje uredbe o GNSS], za
katerega se uporablja postopek iz členov 164 in 165 Uredbe (EU,
Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z
dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se
uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES,
Euratom) št. 1605/2002. _________________ (*) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.“ (13)
Za poglavjem IV se vstavi naslednje
poglavje IVa: „POGLAVJE IVa ČLOVEŠKI VIRI Člen 15a Osebje 1. Za osebje, zaposleno pri
Agenciji, se uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike Unije, pogoji za
zaposlitev drugih uslužbencev in pravila, ki jih skupaj sprejmejo institucije
Unije za potrebe uporabe teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev. 2. Notranji predpisi Agencije,
kot so poslovnik upravnega sveta, poslovnik sveta za varnostno akreditacijo,
finančna uredba, ki se uporablja za Agencijo, izvedbene določbe
kadrovskih predpisov in določbe o dostopu do dokumentov, zagotavljajo
samostojnost in neodvisnost osebja, ki opravlja dejavnosti varnostne
akreditacije, v odnosu do osebja, ki opravlja druge dejavnosti Agencije, v
skladu s členom 10(g). Člen 15b Imenovanje in
mandat izvršilnega direktorja 1. Izvršilni direktor je
zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2(a)
pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. 2. Izvršilnega direktorja
imenuje upravni svet na podlagi zaslug in dokazanih upravnih in vodstvenih
sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj na zadevnih področjih
izmed kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem in preglednem izbirnem
postopku, ki sledi objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu
Evropske unije in drugod. Za sklenitev pogodbe izvršilnega direktorja
Agencijo zastopa predsednik upravnega sveta. Upravni svet sprejme
odločitev o imenovanju izvršilnega direktorja z dvotretjinsko večino
svojih članov. 3. Mandat
izvršilnega direktorja traja pet let. Ob zaključku mandata izvršilnega
direktorja Komisija opravi oceno ob upoštevanju njegove uspešnosti ter
prihodnjih nalog in izzivov Agencije. Na predlog Komisije in ob
upoštevanju ocene iz prvega pododstavka lahko upravni svet enkrat podaljša
mandat izvršilnega direktorja za obdobje največ pet let. Odločitev o podaljšanju
mandata izvršilnega direktorja se sprejme z dvotretjinsko večino
članov upravnega sveta. Izvršilni direktor, čigar
mandat je bil podaljšan, ne more sodelovati v izbirnem postopku za isto mesto
po izteku podaljšanja mandata. 4. Upravni svet lahko na predlog
Komisije izvršilnega direktorja razreši z odločitvijo dvotretjinske
večine svojih članov. 5. Evropski parlament ali Svet
lahko izvršilnega direktorja pozoveta, da jima predloži poročilo o
opravljenih nalogah in poda izjavo pred tema institucijama. Člen 15c Napoteni
nacionalni strokovnjaki Agencija lahko sodeluje tudi tudi z
nacionalnimi strokovnjaki. Ti strokovnjaki imajo ustrezna varnostna
dovoljenja.“ (14)
Člen 16 se spremeni: „Člen 16 Boj
proti goljufijam 1. Za boj
proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju se brez omejitev
uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (*). V
ta namen Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z
dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske
unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada
za boj proti goljufijam (OLAF) (**) in sprejme ustrezne določbe, ki se
uporabljajo za osebje Agencije in napotene nacionalne strokovnjake, pri
čemer uporabi vzorec sklepa iz Priloge k navedenemu sporazumu. 2. Računsko
sodišče lahko opravi revizije pri prejemnikih sredstev Agencije ter pri
izvajalcih in podizvajalcih, ki so prek Agencije prejeli sredstva Unije, na
podlagi predložene dokumentacije ali pregledov na kraju samem. 3. V zvezi s
financiranimi nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih
sklene Agencija, lahko urad OLAF izvede preiskave, vključno s pregledi in
inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1073/1999
in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št.°2185/96 (***), da bi preprečil
goljufije, korupcijo ali kakršno koli drugo protipravno ravnanje, ki škodi
finančnim interesom Unije. 4. Brez poseganja v
odstavke 1, 2 in 3 tega člena se v sporazumih o sodelovanju, ki jih
Agencija sklene s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, v pogodbah
in sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki jih Agencija sklene s
tretjimi osebami, in kakršnih koli sklepih o financiranju, ki jih sprejme
Agencija, izrecno določi, da lahko Računsko sodišče in urad OLAF
izvajata preglede in preiskave v skladu s svojimi pristojnostmi. _________________ (*) UL L 136, 31.5.1999, str. 1. (**) UL L 136, 31.5.1999, str. 15. (***) UL L 292, 15.11.1996,
str. 2. “ (15)
Člen 17 se nadomesti z naslednjim: „Člen 17 Privilegiji
in imunitete Za Agencijo in njeno
osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske
unije.“ (16)
Člen 18 se črta; (17)
Člen 22 se nadomesti
z naslednjim: „Člen 22 Varnostni predpisi
o varovanju tajnih ali občutljivih podatkov Agencija uporablja varnostne predpise Komisije
o varovanju tajnih podatkov Unije iz Priloge k Sklepu
Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001
o spremembah njenega poslovnika (*). Varnostna načela uporablja tudi glede
občutljivih podatkov, ki niso tajni. To se nanaša zlasti na določbe o
izmenjavi, obdelavi in shranjevanju teh podatkov. _________________ (*) UL L 317, 3.12.2001, str. 1.“ (18)
Za členom 22 se vstavi naslednji
člen 22a: „Člen 22a Navzkrižje
interesov 1. Izvršilni direktor in
uradniki, ki jih države članice in Komisija začasno napotijo, dajo
izjavo o zavezi in izjavo o interesih, v kateri navedejo, da nimajo nobenih
neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo
neodvisnost. Izjave se izrazijo pisno ob začetku opravljanja nalog in se
obnovijo v primeru spremembe njihovih osebnih okoliščin. 2. Zunanji strokovnjaki, ki
sodelujejo v ad hoc delovnih skupinah, dajo pred vsakim sestankom, na katerem
sodelujejo, pisno izjavo o interesih, ki bi lahko vplivali na njihovo
neodvisnost glede točk dnevnega reda. 3. Upravni svet in svet za
varnostno akreditacijo vzpostavita politiko, ki omogoča preprečevanje
navzkrižij interesov.“ (19)
Za členom 23 se vstavi naslednji
člen 23a: „Člen 23a Skupna oddaja
javnih naročil z državami članicami Agencija je za opravljanje svojih nalog
pooblaščena za skupno oddajo naročil z državami članicami v
skladu z določbami Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z
dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom)
št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki
se uporabljajo za splošni proračun Unije (*). _________________ (*) UL L 362, 31.12.2012,
str. 1.“ (20)
Člen 26 se nadomesti z naslednjim: „Člen 26 Ocenjevanje in
revizija te uredbe 1. Najpozneje leta 2016,
potem pa vsakih pet let Komisija izvede oceno Agencije, in sicer zlasti z
vidika njenega učinka, učinkovitosti, dobrega delovanja, delovnih
metod, potreb in rabe virov, ki so ji dodeljeni. Ta ocena zajema
predvsem preučitev morebitne spremembe nalog Agencije in finančne
posledice take spremembe. 2. Komisija poročilo o
oceni in lastne sklepe o vsebini poročila predloži Evropskemu parlamentu,
Svetu, upravnemu svetu in svetu za varnostno akreditacijo Agencije. Rezultati
ocene se javno objavijo. 3. Pri vsaki drugi oceni se
opravi analiza stanja Agencije z vidika njenih ciljev in nalog. Če
Komisija meni, da nadaljnji obstoj Agencije z vidika ciljev in nalog, ki so ji
dodeljeni, ni več upravičen, lahko predlaga razveljavitev te uredbe.“ Člen 2 Ta uredba začne veljati [dvajseti dan] po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je zavezujoča v celoti
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov
predloga/pobude 1.2. Zadevna
področja ABM/ABB 1.3. Vrsta
predloga/pobude 1.4. Cilji 1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.6. Trajanje
ukrepa in finančnih posledic 1.7. Načrtovani
načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe
glede spremljanja in poročanja 2.2. Sistem
upravljanja in nadzora 2.3. Ukrepi
preprečevanja goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske
vrstice 3.2. Ocenjeni
učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega
učinka na odhodke 3.2.2. Ocenjeni učinek
na odobritve [organa] 3.2.3. Ocenjeni učinek
na človeške vire [organa] 3.2.4. Skladnost z
veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba tretjih
oseb pri financiranju 3.3. Ocenjeni učinek na
prihodke 3.4. Ocenjeni učinek na
človeške vire Komisije OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov
predloga/pobude Uredba
Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 z
dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS –
sprememba ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga. 1.2. Zadevna
področja ABM/ABB[9] Zadevna
področja: Podjetništvo in industrija Poglavje 02 05:
EVROPSKI SATELITSKI NAVIGACIJSKI PROGRAM
(GALILEO IN EGNOS) 1.3. Vrsta
predloga/pobude ¨ Predlog/pobuda se nanaša
na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se nanaša
na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega
projekta / pripravljalnega ukrepa[10]. ¨ Predlog/pobuda je
namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa. þ Predlog/pobuda se nanaša
na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni
strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Podpreti
evropsko prisotnost v vesolju in razvoj storitev, povezanih s sateliti. Satelitska
navigacijska programa (v nadaljnjem besedilu: programa) sta vodilna projekta
Unije. Njun namen je zagotavljanje navigacijskih storitev, s čimer bosta
spodbudila znaten napredek na številnih področjih dejavnosti ter
tehnološke inovacije in večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva,
hkrati pa bosta vir novih delovnih mest, poslovnih prihodkov in
družbenogospodarskih koristi. Zato sta del strategije
Evropa 2020 in politik trajnostnega razvoja. Natančneje,
namen programa Galileo je vzpostaviti evropski globalni satelitski navigacijski
sistem (v nadaljnjem besedilu: GNSS). Uporabnikom po vsem svetu bo
omogočil storitve določanja položaja, sinhronizacije in navigacije za
raznovrstne aplikacije, od prometa do prodaje vrednostnih papirjev, prek oskrbe
z elektriko, meteoroloških napovedi in plačevanja cestnine. EGNOS
je evropski sistem za izboljševanje učinkovitosti ameriškega sistema GPS
na območju Evrope. Omogoča uporabo obstoječih storitev
satelitske navigacije na varnostno kritičnih področjih, kot so
pilotiranje in pristajanje letal ali plovba ladje skozi kanal v zračnem
oziroma pomorskem prometu. Na
podlagi strukture upravljanja, ki jo je Komisija predstavila v predlogu Uredbe
o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov[11], ter
strukture upravljanja, ki sta jo podprla Evropski parlament in Svet v delnem
splošnem pristopu, sprejetem 7. junija 2012, bo Agencija za evropski
GNSS (v nadaljnjem besedilu: Agencija) postala glavni akter v fazi obratovanja
sistemov. Glede
na to, da sozakonodajalca še razpravljata o uredbi o vzpostavitvi in
obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov (v nadaljnjem
besedilu: uredba o GNSS) ter da ta še ni bila sprejeta in je odvisna od
končne odločitve o naslednjem večletnem finančnem okviru,
pa bi se lahko nekatere predpostavke, na podlagi katerih je bila pripravljena
ta ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, spremenile. 1.4.2. Specifični
cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB Glede
na večjo vključenost Agencije v fazi obratovanja programov je cilj
tega predloga okrepiti neodvisnost sveta za varnostno akreditacijo (eden izmed
treh organov Agencije) ter zagotoviti razpoložljivost ustreznih človeških
in finančnih virov, da lahko Agencija opravlja naloge, ki jo ji dodeljene. 1. Varnostna akreditacija: Zaradi
svoje strateške pomembnosti sta evropska satelitska navigacijska sistema
kritični infrastrukturi. Njuna morebitna zloraba bi ogrozila varnost Unije
in njenih držav članic. Poleg
tega bi kakršna koli prekinitev njunih storitev lahko povzročila velike
izgube v evropskem gospodarstvu, saj je vse več gospodarskih sektorjev
odvisnih od satelitske navigacije. Za
zagotovitev varnosti sistemov je treba vzpostaviti neodvisno varnostno
akreditacijo, ki je za sistema bistvena. Taka akreditacija zagotavlja, da je
sistem z varnostnimi ukrepi zadovoljivo zaščiten pred grožnjami in
slabostmi, da v svoji življenjski dobi ni izpostavljen nesprejemljivim
tveganjem ter da lahko obdeluje, shranjuje in prenaša občutljive ali tajne
podatke brez nesprejemljivih tveganj v skladu z opredeljenimi posebnimi pogoji. Ker
bo imela Agencija v okviru nove strukture upravljanja še večjo vlogo pri
vzpostavljanju programov, je treba okrepiti ločnico med dejavnostmi,
povezanimi z varnostno akreditacijo, in drugimi dejavnostmi, da se
prepreči navzkrižje interesov med tema vrstama dejavnosti in se ohrani
neodvisnost varnostne akreditacije. 2. Razvoj trga in aplikacij: Agencija
bi morala prispevati k trženju storitev Galileo in EGNOS, da pospeši njuno
tržno uveljavljanje. Vidik trženja storitev je zelo pomemben za zagotovitev
čim večjih družbenogospodarskih koristi, ki naj bi jih sistema
omogočila. 3. Obratovanje centrov za varnost Galileo in razvoj aplikacij PRS: Agencija
bo odgovorna za obratovanje GSMC (Galileo Security Monitoring Centre,
center za varnost Galileo). GSMC
velja za „možgane“ sistema Galileo z vidika njegove celotne varnosti. Gre za
operativni center, ki je za sistem odločilnega pomena. Zmožen bo analizirati različne grožnje
ali napade in se jim zoperstaviti. Zato bo
moral biti operativen, še preden bodo storitve Galileo vzpostavljene in
operativne. Usposobljeni strokovnjaki ga bodo
morali upravljati 24 ur na dan in sedem dni na teden. Geografsko je lociran je na dveh krajih v
Saint-Germain-en-Laye v Franciji in Swanwicku v Združenem kraljestvu. 4. Obratovanje sistemov: Cilj
obratovanja sistemov je zagotavljanje visokokakovostnih storitev, da se odzove
na potrebe uporabnikov in sprejmejo vsi ukrepi za čim širše in čim
hitrejše uveljavljanje teh storitev. Za zagotovitev dolgoročnega delovanja
sistemov in čim večjih družbenogospodarskih koristi je nujno potrebno
ustrezno strukturiranje obratovanja. Okvir
upravljanja mora biti prilagojen obema programoma (Galileo in EGNOS), saj sta
programa na različnih stopnjah razvoja. Prilagoditev mora zajemati tudi
fazi, v katerih sta programa, da se prepreči tveganje prekinitve
zagotavljanja storitev. EGNOS je že operativen in je v fazi obratovanja,
Galileo pa bo kmalu na ključni stopnji razvoja z zagotavljanjem storitev,
kar bo pomenilo začetek faze obratovanja. V
zvezi z EGNOS: –
njegova faza obratovanja se je začela oktobra 2009; –
za upravljanje obratovanja EGNOS je trenutno odgovorna Komisija. Ta odgovornost
se bo 1. januarja 2014 prenesla na Agencijo, postopno uvajanje pa je
predvideno že leta 2012; –
v predlaganem novem okviru upravljanja (od leta 2014) bo Agencija
upravljala vse dejavnosti, povezane z obratovanjem EGNOS, nekatere operativne
naloge pa bo oddala v zunanje izvajanje drugim subjektom, zlasti upravljavcu
sistema EGNOS. V
zvezi s programom Galileo: –
v prihodnjih letih se bodo različne faze programa prekrivale; –
v uvajalni fazi, ki trenutno poteka, bo ohranjena sedanja organizacija, da se
omogočita neprekinjenost in usklajenost te faze. Komisija bo tako še vedno
odgovorna za dokončanje infrastrukture programa Galileo; –
v fazi obratovanja, ki naj bi se z zagotavljanjem prvih storitev začela
leta 2014, bo Agencija s sporazumom o prenosu pooblastil, sklenjenim s
Komisijo, postopoma postala pooblaščena za upravljanje dejavnosti v tej
fazi. Agencija bo odgovorna za usklajevanje vseh nalog, povezanih z
obratovanjem sistema, kot so vzdrževanje, naloge, potrebne za dobro delovanje
sistema, zagotavljanje storitev in uvajanje prihodnjih generacij sistemov. Prispevati bo morala tudi k opredeljevanju
zahtev prihodnjih sistemov, tako da bo zagotavljala povratne informacije o
razvoju operativnih potreb in potreb uporabnikov. Faza
obratovanja pomeni novo fazo programa, njeno upravljanje pa bo zagotovljeno s
prenosom pooblastila za upravljanje programa s Komisije na Agencijo. Za
izpolnjevanje nalog, povezanih z obratovanjem sistemom, bo morala imeti
Agencija na razpolago dovolj osebja. Za neprekinjene storitve in dober
začetek faze obratovanja programa Galileo leta 2014 je bistveno, da
se potrebna prehodna obdobja uvedejo pred letom 2014. Specifični cilj Razviti
in zagotavljati infrastrukturo in storitve, ki temeljijo na satelitski
navigaciji (Galileo). Zadevne dejavnosti AMB/ABB 02
05 SATELITSKI NAVIGACIJI PROGRAM (GALILEO IN EGNOS). 1.4.3. Pričakovani
izid in učinki Navedite, kakšne posledice
naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine. Evropska
satelitska navigacijska programa sta bila uvedena že pred več kot
desetletjem s politično željo, da bi razvili in uporabljali sistem, ki bi
pokrival ves svet, kar bi Evropski uniji omogočilo, da si ustvari
strateške in gospodarske prednosti ter zagotavlja storitve satelitske
navigacije, ki so povsem prilagojene civilni uporabi. Galileo
in EGNOS bosta Evropski uniji prinesla znatne družbenogospodarske koristi
zaradi: i)
neposrednih koristi zaradi rasti prodajnega trga sistema GNSS (sprejemniki in
aplikacije). Če bo na primer več letal opremljenih s sprejemniki za
GNSS, bodo imeli proizvajalci teh sprejemnikov dodatne prihodke; ii)
posrednih koristi zaradi novih aplikacij. Če bodo leti zaradi boljše
navigacije krajši, bodo letala manj onesnaževala, potniki pa bodo prihranili
dragoceni čas. Poleg tega se bo z zanesljivejšimi načini prevoza in
učinkovitejšimi storitvami nujne pomoči lahko rešilo več
življenj; iii)
neposrednih koristi zaradi rasti nabavnega trga in tehnološkega vpliva na druge
sektorje. Naložbe v nabavnem segmentu GNSS bodo koristile industriji. Tudi
drugi sektorji bodo imeli korist od novega razvoja v vesoljskem sektorju.
Instrumenti, oblikovani za ocenjevanje in spremljanje strukturne trdnosti
nosilnih raket ali rezervoarjev, se lahko na primer uporabijo v podjetjih iz
avtomobilskega sektorja, gradbeništva in energetskega sektorja ter v
gospodarskih javnih službah. Čeprav
bo sistem, vzpostavljen na podlagi programa Galileo, samostojen, bodo njegove
storitve optimizirane zaradi njegove interoperabilnosti z drugimi sistemi, kot
sta ameriški GPS ali ruski GLONASS. Zato bo sodelovanje z drugimi državami, ki
zagotavljajo storitve satelitske navigacije, omogočilo največje
mogoče koristi za uporabnike, državljane ali gospodarstvo na splošno. Agencija
bo v svoji vlogi upravljanja obratovanja sistemov in varnostne akreditacije
ključna pri zagotavljanju storitev. Pomembno vlogo bo imela tudi pri
spodbujanju razvoja prodajnega trga. Zato bo uspešnost agencije neposredno
vplivala na pričakovane družbenogospodarske koristi teh sistemov. 1.4.4. Kazalniki
izida in učinkov Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Kazalniki
za spremljanje uspešnosti Agencije bodo določeni glede na vrsto
dejavnosti, kot je navedeno spodaj: 1. Varnostna akreditacija: Agencija
mora zagotoviti, da so dejavnosti varnostne akreditacije za vsako fazo programa
Galileo pravočasno izvedene (s čimer na primer omogoči
vsakokratno izstrelitev satelita). Izvajanje se bo ocenjevalo na podlagi
njenega prispevka k uspešnemu uvajanju infrastrukture in števila opravljenih
preverjanj/varnostnih pregledov vsako leto. Ta
preverjanja in pregledi pomenijo podroben tehnični preskus varnostnih
vidikov sistemov, z varnostjo povezanega kriptografskega ali informacijskega
proizvoda, ki ga opravi pristojni organ ali kak drug organ v njegovem imenu ali
imenovani pooblaščeni predstavniki tega organa. Pri ocenjevanju se potrdi
prisotnost potrebnih varnostnih funkcij in oceni njihova nepokvarljivost.
Določi se tudi stopnja, do katere so bile varnostne zahteve sistema
izpolnjene, ter opredeli stopnja zanesljivosti sistema. Število
opravljenih preverjanj/varnostnih pregledov je odvisno od dejavnosti in
uvajanja zemeljskih postaj. Ocenjuje
se, da bo med letoma 2013 in 2015 vsako leto opravljenih približno
10 preverjanj/varnostnih pregledov, med letoma 2016 in 2020 pa okoli
pet na leto. 2. Razvoj trga in aplikacij: Dejavnosti
Agencije, povezane s trženjem storitev, se bodo ocenjevale na podlagi tržnega
uveljavljanja storitev, ki jih bosta zagotavljala EGNOS in Galileo, in sicer s
posebnimi kazalniki, ki jih bo treba razviti za storitve, ko bosta sistema
operativna, kot so na primer število letališč s postopki za prilet, ki
temeljijo na sistemu EGNOS, število traktorjev, opremljenih s sprejemniki
EGNOS, ali ocena skupnih družbenogospodarskih koristi sistemov. Do
danes je postopke za prilet na podlagi sistema EGNOS razvilo
82 letališč. Cilj za leto 2020 je, da take postopke razvije
50 % ustrezno prilagojenih letališč, na katerih je uporaba EGNOS
smiselna. 3. Obratovanje centrov za varnost Galileo in razvoj aplikacij PRS: Uspešnost
teh dejavnosti se lahko meri s številom vzpostavljenih operativnih postopkov.
Cilj je leta 2016 imeti 500 postopkov. Ker centra nista operativna,
ti postopki trenutno še niso bili uvedeni. 4. Obratovanje sistemov: V
skladu s predlogom Uredbe o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih
navigacijskih sistemov bodo dejavnosti, povezane z obratovanjem sistemov,
temeljile na sporazumu o prenosu pooblastil, sklenjenim med Komisijo in
Agencijo. V tem sporazumu bodo podrobno določeni operativni kazalniki za
spremljanje izvajanja teh dejavnosti, kot to že velja za EGNOS. 1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.5.1. Potrebe,
ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti Glede
na trenutne podatke o razvoju Agencije opravljanje novih nalog, predvidenih v
predlogu Uredbe o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih
navigacijskih sistemov, ni mogoče, predvsem kar se tiče dela
„obratovanje“. Zato je treba ponovno pregledati oceno finančnih posledic
zakonodajnega predloga ter jo prilagoditi dejanskim potrebam Agencije glede
osebja. Poleg
tega je treba opozoriti, da mora imeti Agencija za vzpostavitev predlaganega
modela upravljanja na voljo ustrezno tehnično in operativno osebje z
visoko ravnjo zelo specializiranega strokovnega znanja. Tudi organizacijska
struktura Agencije bi morala temeljiti na posebnostih dejavnosti, ki se bodo
izvajale. Čeprav
se vse dejavnosti ne bodo izvajale znotraj Agencije in bo velik del nalog,
povezanih z zagotavljanjem storitev ter razvojem večjih sprememb in novih
generacij sistemov, oddan v zunanje izvajanje, bo morala imeti Agencija na
voljo ustrezne tehnične strokovnjake, ki bodo vodili potrebna javna
naročila, nadzirali dejavnosti zunanjih izvajalcev in pripravljali
visokokakovostna poročila za Komisijo. Glede na kompleksnost programov je
prav tako pomembno preprečiti vsakršno „intelektualno tveganje“, ki bi
lahko preprečilo nemoteno pridobivanje, sporočanje, izrabo in uporabo
informacij, bistvenih za uspešnost operacij, in ki torej pomeni grožnjo za
usklajeno, racionalno in učinkovito delovanje programov. Sredstva
za dodatno osebje bodo zagotovljena s prerazporeditvijo znotraj
proračunskih vrstic programov GNSS. 1.5.2. Dodana
vrednost ukrepanja Evropske unije Pravica
EU do ukrepanja temelji na členu 172 Pogodbe o delovanju Evropske
unije in Uredbi o GNSS. Sistemi,
oblikovani v okviru evropskih satelitskih navigacijskih programov, so
infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega
precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve,
ponujene v okviru teh sistemov, med drugim prispevajo k razvoju vseevropskih
omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih
infrastruktur. Posamezna
država članica ne more sama vzpostaviti satelitskih navigacijskih
sistemov, saj to presega njene finančne in tehnične zmožnosti. Zato
je to mogoče doseči samo z ukrepanjem na ravni EU. 1.5.3. Glavna
spoznanja iz podobnih izkušenj Ni
relevantno. 1.5.4. Skladnost
in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti Možna
so dopolnjevanja z drugimi obstoječimi ali prihodnjimi vesoljskimi
programi, na primer za razširitev uporabniških segmentov (aplikacije za
prodajni trg). Poiskati
je treba tudi možnosti dopolnjevanja z drugimi direktorati Evropske komisije na
področju raziskav in inovacij. Aplikacije in tehnologije, ki uporabljajo
satelitske navigacijske sisteme, lahko vplivajo na različne sektorje
gospodarstva in družbe, kot so promet, energetika, storitve določanja
položaja, bančne storitve, kmetijstvo itd. Programe za raziskave in
inovacije je treba usklajevati na ravni Komisije, da se zagotovijo čim
večje družbenogospodarske koristi, ki naj bi jih programa omogočila v
teh sektorjih dejavnosti. Poleg
tega je treba okrepiti sodelovanje s Skupnim raziskovalnim središčem.
Njegovo strokovno in tehnično znanje ter najsodobnejši poskusni in merilni
laboratoriji bi lahko programoma koristili pri dejavnostih, povezanih z
varnostjo sistemov GNS in razvojem aplikacij GNSS. 1.6. Trajanje
ukrepa in finančnih posledic ¨ Časovno omejen predlog/pobuda: –
¨ trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL, –
¨ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL. þ Časovno neomejen predlog/pobuda: –
izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve
med letoma 2014 in 2016, –
ki mu sledi polno delovanje. 1.7. Načrtovani
načini upravljanja[12] þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na: –
¨ izvajalske agencije, –
þ organe, ki jih ustanovi Evropska unija[13], –
¨ nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve, –
¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z
naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem
aktu v smislu člena 49 finančne uredbe. ¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite). Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v
oddelku „opombe“. Opombe Sedanji okvir
upravljanja je bil oblikovan za fazo zasnove in uvajanja sistema Galileo ter za
začetno obratovanje sistema EGNOS, in sicer za obdobje 2008–2013. Ta okvir
je treba revidirati ob upoštevanju, da bo faza uvajanja sistema Galileo trajala
še po letu 2013 in da se bo nova faza programa začela leta 2014
z zagotavljanjem začetnih storitev. Opredeliti bi bilo treba tudi
upravljanje sistema EGNOS, saj je ta že v operativni fazi. Cilj predloga uredbe
o GNSS, o katerem trenutno razpravljata Evropski parlament in Svet, je
opredeliti okvir upravljanja programov v teh novih okoliščinah. Kakor je bilo
določeno v predlogu uredbe o GNSS, je treba opredeliti okvir upravljanja,
ki bo trden, trajen in dolgoročen. S tem okvirom se bo optimizirala in
racionalizirala uporaba sedanjih struktur ter zagotovil postopen prehod od faze
uvajanja v fazo obratovanja, pri čemer bo poskrbljeno tudi za neprekinjene
storitve. 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe
glede spremljanja in poročanja Navedite pogostost in
pogoje. Agencija
bo v okviru svojih lastnih nalog uporabila določbe o spremljanju in
poročanju iz skupnega pristopa v zvezi z decentraliziranimi agencijami, ki
so ga sprejeli Komisija, Evropski parlament in Svet. Agencija bo zato
predlagala: –
strateški okvir (večletni delovni program), ki bo vključeval glavne
dejavnosti, oceno proračuna in časovni razpored, ki so potrebni za
uresničevanje njenih ciljev, in to najpozneje do
30. junija 2014; –
letni delovni program, v katerem bo strateški okvir pretvorjen v podrobne
ukrepe in kazalnike, ki bodo morali biti predloženi najpozneje
15. novembra predhodnega leta; –
letno poročilo z oceno izvedbe letnega delovnega programa. Poleg
tega bo uspešnost Agencije vsakih pet let ocenjena z vidika njenih ciljev in
nalog. Vsakih deset let bo ponovno ocenjena tudi njena legitimnost. Poleg
standardnih ukrepov bi morala Agencija za naloge, za katere jo je pooblastila
Komisija, poskrbeti, da sta v vseh pogodbah in sporazumih, sklenjenih v okviru
programov Galileo in EGNOS, določena nadzor in finančna kontrola. Pri
vseh mehanizmih spremljanja in ocenjevanja bi morala biti posebna pozornost
namenjena obvladovanju stroškov programov ter zagotavljanju storitev glede na
opredeljeni časovni razpored. Poleg
tega bo Komisija pri izvajanju svojih pristojnosti v zvezi s političnim
nadzorom programov Galileo in EGNOS okrepila mehanizme spremljanja in
ocenjevanja, tako da bo zahtevala podrobne letne načrte upravljanja in
poročila o izvajanju, organizirala pa bo tudi redne sestanke o napredku
programov ter opravljala finančne in tehnološke revizije. V
okviru vsakodnevnega upravljanja bo Agencija vzpostavila mehanizem za
obvladovanje tveganj ter uporabila ustrezna upravljavska orodja za obvladovanje
stroškov programov z boljšim ocenjevanjem stroškov na podlagi analize preteklih
izkušenj in dejanskega izvajanja sistema. 2.2. Sistem
upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena
tveganja Agencija
bo odgovorna za dejavnosti, ki so ključne za sistema ter njuno varnost in
tržno uveljavljanje. Če
ne bo imela na voljo ustrezne organizacijske strukture in osebja, da bo lahko opravljala
svoje naloge, bo to škodovalo programoma v celoti. Glavna
ugotovljena tveganja so: •
Tržna tveganja: tržno uveljavljanje storitev, ki jih bosta zagotavljala
evropska satelitska navigacijska sistema, je odvisno od dveh glavnih
dejavnikov: kakovosti ponujenih storitev in pripravljenosti trga, da te nove
storitve sprejme. Slabša tehnična zmogljivost od obljubljene ali
prekinitev storitev bi negativno vplivali na uporabnike po vsem svetu in
povzročili, da se infrastrukture ne bi uporabljale. Zato je bistveno, da
je obratovanje sistemov učinkovito. Zagotoviti je treba tudi, da so za vse
storitve, ki naj bi jih zagotavljal sistem Galileo, zlasti za „regulirano javno
storitev (PRS)“, na voljo zanesljivi sprejemniki, ter omogočati
informacije uporabnikom storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, ter
tako čim bolj pospešiti tržno uveljavljanje in s tem zagotoviti čim
večje družbenogospodarske koristi, ki naj bi jih sistema omogočila. •
Tehnološka tveganja: pri satelitski navigaciji se uporabljajo napredne
tehnologije, ki še niso bile validirane in katerih specifikacije se nenehno
razvijajo. Z vzpostavitvijo učinkovitih postopkov je treba zagotoviti, da
razvoj in nove generacije sistemov temeljijo na najsodobnejših potrebah
uporabnikov in najučinkovitejših tehnologijah. Agencija mora imeti na
voljo ustrezne vire za vzpostavitev teh postopkov in zagotavljanje potrebnih
informacij Komisiji, da ta lahko opredeli prednostne naloge glede razvoja
misije. •
Industrijska tveganja: pri vzpostavitvi infrastrukture sodelujejo številni
gospodarski subjekti v različnih državah. Za vzpostavitev zanesljivih in
popolnoma povezanih sistemov je treba njihovo delo učinkovito usklajevati,
predvsem z vidika varnosti. Brez učinkovitega usklajevanja programov bi
pomanjkanje virov znotraj Agencije lahko povzročilo zamude in dodatne
stroške. •
Varnostna tveganja: za zagotovitev varnosti Unije in njenih držav članic
mora Agencija poskrbeti za učinkovito zagotavljanje varnosti sistemov. •
Upravljavsko tveganje: za upravljanje programov je potrebno sodelovanje
različnih subjektov, zato je treba zagotoviti primerno stabilnost in
organizacijo. Agencija bo imela pomembno vlogo pri obratovanju programov, zato
bi njena nezmožnost učinkovitega delovanja pomenila veliko upravljavsko
tveganje. 2.2.2. Načrtovani
načini nadzora Računovodski
izkazi Agencije bodo predloženi v odobritev Računskemu sodišču in
zanje velja postopek razrešnice. Notranji revizor Agencije bo služba Komisije
za notranjo revizijo. Agencija si prizadeva tudi za certifikacijo na
področju kakovosti in varnosti njenih ključnih postopkov, ki naj bi
se uporabljala od leta 2014. 2.3. Ukrepi
preprečevanja goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Agencijo
nadzoruje Evropski urad za boj proti goljufijam. 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske
vrstice · Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z
razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi
vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje………………………...……] || dif./nedif. ([14]) || držav Efte[15] || držav kandidatk[16] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe 1 || 02 05 02 01 Agencija za evropski GNSS (GSA) – naslova 1 in 2 02 05 02 02 Agencija za evropski GNSS (GSA) – naslov 3 || dif. || DA || NE || NE || NE · Zahtevane nove proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega
finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje…………………...……….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe || Zahtevana ni nobena nova proračunska vrstica. || || || || || 3.2. Ocenjeni
učinek na odhodke Pred podrobnim opisom ocenjenega učinka
tega predloga je treba pojasniti, da je ta ocena v tej fazi začasna, saj
je odvisna od sprejetja naslednjega večletnega finančnega okvira za
obdobje 2014–2020[17]
s strani proračunskega organa. Poleg tega se lahko nekatere predpostavke, na
podlagi katerih je bila pripravljena ta ocena učinka zakonodajnega
predloga, spremenijo. Okvir upravljanja programov in iz tega izhajajoče
naloge Agencije niso opredeljeni v tem zakonodajnem predlogu, temveč v
uredbi o GNSS, o kateri razpravljata Evropski parlament in Svet. Potreba po
dodatnem osebju Agencije je posledica novih nalog, ki se Agenciji dodeljujejo v
okviru predloga uredbe o GNSS. Komisija si tako v primeru znatnih sprememb
financiranja ali okvira upravljanja, predlaganega v prihodnji uredbi o GNSS,
pridržuje pravico do spremembe tega predloga. Če se proračunski organ
odloči za korenito znižanje proračunskih sredstev, dodeljenih
programoma, bo treba naloge in osebje, dodeljene Agenciji, ponovno ovrednotiti.
In če se proračunski organ odloči Agenciji dodeliti dodatne
naloge, bo treba prav tako ponovno ovrednotiti potrebe po osebju. Tako osnutek
poročila Evropskega parlamenta v zvezi z Uredbo o vzpostavitvi in
obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov[18]
(poročevalec: M. Marinescu) določa, da bo Agencija pristojna za
vodenje „centrov odličnosti“, katerih namen je spodbujanje razvoja in
uveljavljanja aplikacij GNSS, in sicer poleg dejavnosti, ki ji jih je dodelila
Komisija v predlogu uredbe o GNSS. 3.2.1. Povzetek
ocenjenega učinka na odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka || Razdelek 1 – Pametna in vključujoča rast [Organizacija]: <…….> || || || 2013[19][20] || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014–2020 Proračunska vrstica 02 05 02 01 Agencija za evropski GNSS (GSA) – naslova 1 in 2 || prevzete obveznosti || (1) || 11,087[21] || 18,632 || 21,495 || 22,710 || 22,272 || 24,623 || 24,497 || 25,239 || 159,468 plačila || (2) || 11,087 || 18,632 || 21,495 || 22,710 || 22,272 || 24,623 || 24,497 || 25,239 || 159,468 Proračunska vrstica 02 05 02 02 Agencija za evropski GNSS (GSA) – naslov 3 || prevzete obveznosti || (1a) || 2,363 || 6,550 || 6,150 || 6,100 || 6,150 || 6,800 || 6,800 || 6,300 || 44,85 plačila || (2a) || 2,363 || 6,550 || 6,150 || 6,100 || 6,150 || 6,800 || 6,800 || 6,300 || 44,85 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Odobritve za GSA SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a –3a || 13,450 || 25,182 || 27,645 || 28,810 || 28,422 || 31,423 || 31,297 || 31,539 || 204,318 plačila || =2+2a –3b || 13,450 || 25,182 || 27,645 || 28,810 || 28,422 || 31,423 || 31,297 || 31,539 || 204,318 Proračun Agencije za obdobje 2014–2020
je že bil vključen v predlog Komisije za novi večletni finančni
okvir 2014–2020. Nove naloge in s tem povezani stroški bodo financirani s
prerazporeditvijo znotraj programa GNSS, kot je bil prvotno predviden za obdobje
od 2013 do 2020. Učinek bo naslednji in bo znašal
117,1 milijona EUR.
Proračunska vrstica 02 05 01 Evropska satelitska navigacijska programa (EGNOS in Galileo) || prevzete obveznosti || (3a) || –1,750 || –13,482 || –15,645 || –16,610 || –16,022 || –18,723 || –18,297 || –18,339 || –117,118 || plačila || (3b) || –1,750 || –13,482 || –15,645 || –16,610 || –16,022 || –18,723 || –18,297 || –18,339 || –117,118 Odobritve za GSA v sedanjem večletnem finančnem okviru SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a +3a || || 11,700 || 12,000 || 12,200 || 12,400 || 12,700 || 13,000 || 13,200 || 87,200 plačila || =2+2a +3b || || 11,700 || 12,000 || 12,200 || 12,400 || 12,700 || 13,000 || 13,200 || 87,200 Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ GD za <…….> || Človeški viri || || || || || || || || 0 Drugi upravni odhodki || || || || || || || || 0 GD za <…….> SKUPAJ || odobritve || || || || || || || || 0 Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || || || || || || || || v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto N[22] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || || || || || || || || 0 plačila || || || || || || || || 0 3.2.2. Ocenjeni
učinek na odobritve Agencije GSA – razčlenitev po ciljih in naslovih odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || || Leto 2020 || REALIZACIJE || vrsta realizacije || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || Specifični cilj št. 1 – Varnostna akreditacija GNSS || || Naslova 1 in 2 || || || || 2,123 || || 2,749 || || 2,804 || || 2,762 || || 2,637 || || 2,878 || || 2,845 || || 2,912 || Naslov 3 || || || || 1,043 || || 1,400 || || 1,400 || || 1,400 || || 1,400 || || 1,400 || || 1,400 || || 1,400 || Seštevek za specifični cilj št. 1 || || 3,166 || || 4,149 || || 4,204 || || 4,162 || || 4,037 || || 4,278 || || 4,245 || || 4,312 || Specifični cilj št. 2 – Razvoj trga in aplikacij, vključno s certificiranjem kakovosti in komuniciranjem o GNSS || || Naslova 1 in 2 || || || || 1,415 || || 1,833 || || 1,869 || || 1,688 || || 1,612 || || 1,759 || || 1,739 || || 1,780 || Naslov 3 || || || || 664 || || 3,750 || || 3,250 || || 3,200 || || 3,250 || || 3,750 || || 3,750 || || 3,250 || Seštevek za specifični cilj št. 2 || || 2,079 || || 5,583 || || 5,119 || || 4,888 || || 4,862 || || 5,509 || || 5,489 || || 5,030 || Specifični cilj št. 3 – Obratovanje centrov za varnost Galileo in razvoj aplikacij PRS || || Naslova 1 in 2 || || 3,303 || || 5,193 || || 5,763 || || 6,138 || || 5,861 || || 6,396 || || 6,322 || || 6,472 || Naslov 3 || || 656 || || 1,400 || || 1,500 || || 1,500 || || 1,500 || || 1,650 || || 1,650 || || 1,650 || Seštevek za specifični cilj št. 3 || || 3,959 || || 6,593 || || 7,263 || || 7,638 || || 7,361 || || 8,046 || || 7,972 || || 8,122 || Specifični cilj št. 4 – Obratovanje sistemov GNSS || || Naslova 1 in 2 || || 1,750 || || 6,567 || || 8,878 || || 9,974 || || 10,110 || || 11,352 || || 11,379 || || 11,811 || Podpora (javna naročila, finance, človeški viri, vodenje projekta in upravljanje nadzora, pravne zadeve, komuniciranje) || || Naslova 1 in 2 || || 2,496 || || 2,291 || || 2,181 || || 2,148 || || 2,051 || || 2,238 || || 2,213 || || 2,265 || STROŠKI GSA SKUPAJ || || 13,450 || || 25,182 || || 27,645 || || 28,810 || || 28,422 || || 31,423 || || 31,297 || || 31,539 || Predpostavke, na podlagi katerih je
izračunan proračun Agencije za obdobje med 2013 in 2020, so: –
nova uredba o GNSS, o kateri trenutno razpravljata
Evropski parlament in Svet, bi morala biti sprejeta takšna, kot jo je
predlagala Komisija. V tem primeru bi moralo biti upravljanje faze obratovanja
EGNOS preneseno na Agencijo, upravljanje faze obratovanja programa Galileo pa s
prenosom pooblastil Agenciji dodeljeno s 1. januarjem 2014. Da bo
Agencija lahko opravljala to pomembno nalogo, bo morala imeti ustrezno osebje
in proračunska sredstva za uresničitev različnih razvojnih
korakov programa. Zahteve programov GNSS in njunega razvoja bi morale
spodbuditi rast Agencije, ki naj bi bila do leta 2016 še posebno hitra,
nato pa naj bi se povečevala počasneje; –
priprave za vzpostavitev centrov za varnost Galileo
v Franciji in Združenem kraljestvu so v teku. Dokončno naj bi bila uvedena
med letoma 2013 in 2014; do takrat se bodo začeli operativni
validacijski testi, ki bodo trajali 24 mesecev, kar pojasnjuje potrebo po
dodatnem osebju in določenih enkratnih zneskih v letu 2014. Potrebe
tega centra so se še posebej pokazale med podrobnim delom za pripravo storitev.
Ta center bo moral imeti na voljo usposobljene operaterje, ki bodo programe in
opremo uporabljali z natančnim poznavanjem varnostnih vidikov sistema ter
jih bo treba usposobiti v fazi uvajanja in postopnega zagotavljanja storitev.
Zlasti se bodo morali odzvati na potrebo v zvezi z dostopom do PRS (Public
regulated service) za uporabnike PRS. Poleg tega bodo morali vzpostaviti
operativne postopke ter zagotoviti spremljanje in upravljanje varnostnih
incidentov v celotnem sistemu; –
do junija 2017 z najemom prostorov Agencije v
Pragi ni nobenih stroškov. Po tem datumu bo morala Agencija češkim organom
plačati stroške najemnine v višini 25 % tržne vrednosti najetih
prostorov. Ocenjeni znesek je bil določen na podlagi dejanskih cen v mestu
Praga. Agencija bo morala kriti tudi stroške najema za druge lokacije, kjer bo
obratovala, na primer v Franciji (Saint Germain en Laye, Toulouse), Združenem
kraljestvu (Swanwick) in na Nizozemskem (ESTEC, Evropska vesoljska agencija); –
stroški osebja Agencije so izračunani na
podlagi povprečnih stroškov Komisije. Temeljijo na sorazmerno nizki
stopnji menjave osebja, novi zaposleni pa naj bi z zaposlitvijo v
povprečju začeli aprila vsako leto. Vključeni so bili tudi
korekcijski koeficienti, ki upoštevajo razlike v življenjskih stroških
(koeficient za Prago je za 15 % nižji od tistega za Bruselj, slednji pa je
za 16 % nižji od koeficienta za Francijo); –
stroški s predvideno 3-odstotno letno stopnjo inflacije
so plače, stroški najema, stroški, povezani z informacijskimi
tehnologijami in storitvami, ki jih zagotavlja Komisija, ter poštne in
telekomunikacijske storitve. Na izračun ostalih stroškov inflacija ni
imela vpliva, zato so dejanski stroški Agencije manjši; –
trenutni upravni stroški so bili izračunani na
podlagi dejanskih stroškov leta 2011 in 2012 brez povišanja zaradi
inflacije; –
v letih 2012 in 2013 bodo informacijska
omrežja in oprema Agencije v celoti posodobljeni zaradi preselitve sedeža Agencije
v Prago septembra 2012. Glede na amortizacijo in uporabo naj bi bila ta
oprema prenovljena leta 2018, in sicer tako na sedežu Agencije kot v
centrih za varnost Galileo; –
v obdobju 2014–2020 naj bi potekale nekatere
najpomembnejše komunikacijske dejavnosti: uvedba začetnih storitev Galileo
v letih 2014–2015 in začetek faze polnega obratovanja sistema Galileo
v letih 2018–2019. Zaradi teh pomembnih dogodkov bo treba v globalne
komunikacijske kampanje Agencije vključiti več tržnih segmentov ter
prenoviti obstoječe spletne strani in komunikacijska orodja (kar bo
vključevalo tudi izboljšanje storitev za zagotavljanje vsebine v realnem
času); –
izračun stroškov temelji na predpostavki, da
okrepljena razmejitev med dejavnostmi, povezanimi z varnostno akreditacijo, in
drugimi dejavnostmi Agencije ne bo povzročila podvojitve osrednjih
upravnih storitev. Spodnja preglednica prikazuje podroben
proračun Agencije za obdobje 2013–2020. 3.2.3. Ocenjeni
učinek na človeške vire in proračun Agencije 3.2.3.1. Povzetek –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve. –
þ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ Uradniki (razred AD) || || || || || || || || || Uradniki (razred AST) || || || || || || || || || Pogodbeni uslužbenci || || 1,125 || 1,276 || 1,376 || 1,393 || 1,435 || 1,478 || 1,522 || 9,606 Začasni uslužbenci || || 9,768 || 11,081 || 13,071 || 12,960 || 13,550 || 14,061 || 14,599 || 89,090 Napoteni nacionalni strokovnjaki || || || || || || || || || SKUPAJ || || 10,893 || 12,357 || 14,447 || 14,353 || 14,985 || 15,539 || 16,122 || 98,696 Stroški osebja so izračunani na podlagi
naslednjih glavnih predpostavk: – delež začasnih uslužbencev =
povprečni strošek Komisije (95 000 EUR + inflacija); – delež pogodbenih uslužbencev = povprečni
strošek Komisije (funkcionalni skupini III in IV skupaj = 40 000 EUR
+ inflacija); – 3-odstotna letna inflacija; – 3-odstotno znižanje stroškov osebja zaradi
menjav; – 25-odstotno znižanje stroškov zaposlovanja
novega osebja – začetek zaposlitve v povprečju s 1. aprilom; – stroški nastanitve v skladu s kadrovskimi
predpisi: nadomestilo za nastanitev, dnevnice (samo tri mesece), stroški
preselitve, potni stroški. Osebje Agencije, potrebno v
obdobju 2013–2020 (v številu oseb) || 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 Začasni uslužbenci || 77 || 97 || 109 || 117 || 121 || 123 || 124 || 125 NNS/PU || 17 || 25 || 29 || 31 || 31 || 31 || 31 || 31 SKUPAJ || 94 || 122 || 138 || 148 || 152 || 154 || 155 || 156 Osebje Agencije glede na dejavnost (v številu
oseb) || 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 Osebje, neposredno dodeljeno obratovanju sistemov GNSS || 20 || 43 || 57 || 65 || 69 || 71 || 72 || 73 Osebje, neposredno dodeljeno GSMC || 28 || 34 || 37 || 40 || 40 || 40 || 40 || 40 Osebje za lastne naloge GSA (obstoječe naloge) || 46 || 45 || 44 || 43 || 43 || 43 || 43 || 43 SKUPAJ || 94 || 122 || 138 || 148 || 152 || 154 || 155 || 156 Osebje Agencije glede na dejavnost (v %
celote) || 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 Odstotek osebja GSA, dodeljenega obratovanju || 21 % || 35 % || 41 % || 44 % || 45 % || 46 % || 46 % || 47 % Odstotek osebja GSA, dodeljenega GSMC || 30 % || 29 % || 27 % || 26 % || 26 % || 26 % || 26 % || 26 % Odstotek osebja GSA za lastne naloge GSA (obstoječe naloge) || 49 % || 36 % || 32 % || 30 % || 29 % || 28 % || 28 % || 27 % SKUPAJ || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Kot je navedeno zgoraj, bo Agencija pristojna
za izvajanje različnih nalog, med katerimi so nekatere nove, druge pa so
samo nadaljevanje njenih današnjih dejavnosti. Uporabljeno je bilo 5-odstotno
zmanjšanje osebja, dodeljenega trenutnim nalogam Agencije, kar je vodilo v
ukinitev 3 EPDČ za izvajanje teh nalog. To se odraža v zmanjšanju po
1 EPDČ za vsako izmed let 2014, 2015 in 2016. Komisija je potrebe Agencije glede osebja
ocenila po posvetovanju z Agencijo in na podlagi poglobljene študije vseh
dejavnosti, ki jih bo treba izvesti v okviru obratovanja programov[23]. Opis nalog, ki jih je treba izvesti: Uradniki in začasni uslužbenci || 1. Varnostna akreditacija sistemov GNSS (lastna naloga Agencije) 2. Upravljanje centrov za varnost Galileo (lastna naloga Agencije, ki bo po prvih namestitvah leta 2012 in 2013 še dodatno okrepljena zlasti leta 2014) 3. Razvoj trga in aplikacij GNSS, vključno s tehnologijami za uporabnike PRS (lastna naloga Agencije, ki bo morda dopolnjena z dodatnimi dodeljenimi nalogami) 4. Komuniciranje v zvezi z GNSS (lastna naloga Agencije) 5. Obratovanje sistemov GNSS (nova naloga, prenesena s Komisije – obratovanje EGNOS pomeni prenos pristojnosti s Komisije na Agencijo, obratovanje sistema na podlagi programa Galileo pa prenos pooblastil za upravljanje programa od Komisije k Agenciji). Dejavnosti, ki jih je treba izvesti med fazo obratovanja programov, so bile opredeljene in zajete v shematični prikaz razdelitve nalog. Na Agencijo bo prenesena odgovornost za vse dejavnosti obratovanja, pri čemer bo morala zagotoviti usklajevanje, ne pa nujno izvajanja. Poudariti je treba, da je vzrok za večino teh dejavnosti potreba po zagotavljanju storitev in da te dejavnosti trenutno niso obravnavane v obstoječi organizaciji programov. V shematičnem prikazu razdelitve nalog se lahko vse dejavnosti, povezane z obratovanjem, razdelijo med pet naslednjih osi: – Upravljanje izvajanja programov, kar zlasti pomeni: o podrobno predstavitev ciljev na visoki ravni, določenih s strani Komisije, mednarodnih in medvladnih sporazumov, ter varnostnih zahtev sistema v „Mission Requirement Document“ (dokumentu o zahtevah misije); o nadzor načrtovanja, stroškov in tveganj v zvezi s programoma; o zagotavljanje sklepanja in spremljanja sporazumov in pogodb, potrebnih za obratovanje programov. – Inženiring programov, kar pomeni zasnovo prihodnjih razvojnih faz v skladu z dokumentom o zahtevah misije, usklajevanje postopkov standardizacije sistema, razvoj in validacijo novih infrastruktur (vključno s programsko opremo), zagotavljanje inženiringa misije in vrednotenje učinkovitosti sistema. – Dejavnosti, povezane z infrastrukturo: vodenje infrastrukturnih projektov, zagotavljanje sistemskega inženiringa, izgradnja vesoljske in zemeljske infrastrukture ter uvajanje posodobitev sistema. – Obratovanje in zagotavljanje storitev, kar pomeni vodenje dejavnosti zagotavljanja storitev, obratovanje infrastrukture in nadzor dobrega poteka operativnih dejavnosti. – Uporaba storitev z opredelitvijo in vzdrževanjem tržne strategije, spodbujanjem uporabe in uveljavljanja storitev ter podporo za zasnovo in razvoj novih aplikacij. Zunanje osebje || Predvsem podporne/administrativne naloge za zagotavljanje dobrega poteka operativnih dejavnosti. Od leta 2015 bo pomožno osebje predstavljalo 16 % celotnega osebja Agencije, kar je skromno glede na standarde agencij in Unije v zvezi s tem (ta delež je pri agencijah Unije v polnem zagonu ocenjen na 25 %, znotraj Komisije pa je še višji). Spodnja preglednica zajema številčni
prikaz osebja Agencije za obdobje 2013–2020: Dodatno osebje, potrebno za obratovanje
sistemov, je namenjeno predvsem za delovna mesta AD, med katerimi je manj kot
10 % takšnih z vodstvenimi nalogami (razredi AD 10 do AD 12).
Glede na težave pri zaposlovanju izkušenega osebja z visoko specializiranim
tehničnim znanjem bodo večino ostalih delovnih mest zasedli razredi
AD 6 do AD 9. 3.2.3.2. Ocenjene
potrebe po človeških virih za matični GD –
þ Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov. Predlog ne zahteva porabe dodatnih človeških
virov za Komisijo, saj so dejansko predvidena zmanjšanja, navedena tudi v
odstavku 3.4. –
¨ Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno
v nadaljevanju: 3.2.4. Skladnost
z veljavnim večletnim finančnim okvirom –
þ Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim
okvirom za leto 2013 in – kar se tiče prihodnjih let – s predlogom
Komisije za finančni okvir za obdobje 2014–2020. –
¨ Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka
večletnega finančnega okvira. –
¨ Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali
spremembe večletnega finančnega okvira[24]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. 3.2.5. Udeležba
tretjih oseb pri financiranju –
þ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb. –
V predlogu/pobudi je načrtovano
sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju: 3.3. Ocenjeni
učinek na prihodke –
þ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: –
¨ na lastna sredstva, –
¨ na razne prihodke. 3.4. Ocenjeni
učinek na človeške vire Komisije Čeprav se ta ocena finančnih
posledic osredotoča na učinke prenosa novih pooblastil na
področju operativnega upravljanja programov GNSS na Agencijo, je treba
razmisliti tudi o učinkih, ki bi jih prihodnje upravljanje programov GNSS
lahko imelo na človeške vire Komisije. Kot je že bilo pojasnjeno, so naloge, na novo
dodeljene Agenciji, večinoma nove naloge, kakršne v današnji organizaciji
programov GNSS ne obstajajo. Če bodo naloge v zvezi z obratovanjem
programa EGNOS prenesene s Komisije na Agencijo, pa so naloge v zvezi z
obratovanjem sistema na podlagi programa Galileo, ki so Agenciji dodeljene s
prenosom pooblastil, nove naloge, saj sistem še ni operativen. To je razlog, da
Galileo danes še ne zagotavlja storitev in da so se zadevne skupine Komisije in
Agencije osredotočale na uvajanje infrastrukture. Za prehod na operativno
infrastrukturo in začetek zagotavljanja storitev, od katerih bodo odvisna
življenja, bodo potrebne popolnoma nove dejavnosti in dodatno osebje. Osebje Komisije in Agencije se bo skupaj
povečalo za 31 %, povprečni letni proračun med obdobjema
2007–2013 in 2014–2020 pa za 103 %. Nekaj prihodnjih let in dokler ne bo dosežen
zadevni razvojni korak, bo Komisija še naprej odgovorna za uvajanje
infrastrukture Galileo in bo morala imeti skupine za nadzor teh del. V
nadaljevanju bo vloga Komisije osredotočena na politični nadzor
programov, zato Komisija predlaga skupno zmanjšanje za 30 delovnih mest v
svojem kadrovskem načrtu v obdobju 2014–2020. To zmanjšanje odraža
zlasti: 2)
postopek prenosa na Agencijo, kar se tiče
dejavnosti obratovanja EGNOS (faza obratovanja programa Galileo kot nova
naloga), kar bo pomenilo zmanjšanje števila osebja GNSS Komisije za
3 EPDČ (3,3 %); 3)
načelo zmanjšanja zaposlenih za obstoječe
dejavnosti, za katerega se je odločila Komisija, kar bo omogočilo
dodatno zmanjšanje za 12 EPDČ (13 %); 4)
načelo dodatnega zmanjšanja zaposlenih za
15 EPDČ na podlagi notranje prerazporeditve znotraj Komisije. Osebje Komisije za storitve GNSS se bo
torej številčno spreminjalo na naslednji način: Osebje Komisije za naloge GNSS || 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupno zmanjšanje Zmanjšanje || 0 || –3 || || || –3 || –4 || –5 || 0 || –15 SKUPAJ || 92 || 89 || 89 || 89 || 86 || 82 || 77 || 77 || Dodatno zmanjšanje iz točke 3 zgoraj
bo nelinearno porazdeljeno v celotnem obdobju sedmih let. Zmanjšanje za
30 delovnih mest je neodvisno in torej dopolnjuje petodstotno horizontalno
zmanjšanje osebja Komisije med letoma 2013 in 2017. Ta mesta bodo v celoti
odšteta iz kadrovskega načrta Komisije. Dodatno zmanjšanje osebja Komisije || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupno zmanjšanje Dodatno zmanjšanje znotraj Komisije SKUPAJ || –2 || –3 || –3 || –2 || –2 || –2 || –1 || –15 Potrebe po človeških virih se krijejo z
osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim
v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD
dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske
omejitve. To zmanjšanje se uvaja, čeprav Komisija
ohranja splošno odgovornost za programe GNSS, in kljub številnim novim nalogam,
ki sta jih Komisiji dodelila Svet in Evropski parlament (kot se je to potrdilo
med pogajanji o novi uredbi o GNSS), kot so opredelitev nove politike na
področju pravic intelektualne lastnine, razvoj misije in stroge zahteve
glede poročil za odbor GNSS, Svet in Evropski parlament. Komisija si bo
prizadevala nove naloge izpolnjevati s pomočjo notranjih prerazporeditev. Prihodnja vloga Komisije se lahko povzame v
naslednjih šest sklopov dejavnosti: –
prispevati k širšim ciljem politik EU: cilj je
spodbuditi vključevanje tehnologij GNSS na različna raziskovalna
področja ter njihovo upoštevanje pri zadevnih sektorskih pobudah politike,
kot so na primer vrste prevoza, kmetijstvo, mobilnost oseb, sinhronizacija ali
energetika, pri čemer je treba zagotoviti, da politike EU v teh sektorjih
čim bolj izrabijo inovacijski potencial in dodano vrednost evropskih
satelitskih navigacijskih sistemov; –
opredeliti in razvijati programske cilje na visoki
ravni, da se odrazijo politične zahteve in potrebe drugih akterjev in
uporabnikov, ter pretvoriti te zahteve in potrebe v programe politike in
tehnične predpise; –
opredeliti in prilagajati pogoje izvajanja. V
skladu s strateškimi cilji Komisije v zvezi s programoma je treba opredeliti
ukrepe, potrebne za njuno izvajanje, kot so sporazumi o prenosu pooblastil,
določiti sporazume o gostovanju lokacij in oblikovati ustrezne standarde.
Poleg tega bo Komisija ostala odgovorna za varnost sistemov. Zato mora
opredeliti varnostne zahteve in zagotoviti usklajevanje glede vprašanj
varnosti; –
opredeliti in razvijati politike v zvezi z GNSS,
oblikovati regulativno in mednarodno okolje, ki bo naklonjeno
uresničevanju ciljev programov GNSS. Pri pripravi regulativnega okvira
programov GNSS bo Komisija preučila vprašanje varnosti in varovanja
uporabnikov GNSS, ocenila ranljivost satelitskih navigacijskih sistemov in
naprav ter predlagala kompenzacijske ukrepe, zagotovila usklajevanje evropskih
navigacijskih storitev, povečala stabilnost, s čimer bo industriji
omogočila načrtovanje prihodnjih naložb, ter okrepila varnost in
varovanje (na primer z ukrepi za manjšo odvisnost od GPS). Na mednarodnem
področju bo sestavila mednarodne sporazume in se o njih pogajala ter se
usklajevala z mednarodnimi organizacijami, da bo zagotovila združljivost in
interoperabilnost z drugimi sistemi GNSS; –
spremljati izvajanje programov. Komisija sicer ne
bo odgovorna za operativno upravljanje programov, ohranila pa bo splošno
odgovornost za njun dober potek in bo odgovorna v primeru kakršnih koli
dodatnih stroškov ali zamud v časovnem razporedu. Zato je bistveno, da
Komisija natančno spremlja potek programov, ki ju bosta izvajali Evropska
vesoljska agencija (dokončanje faze uvajanja) in Agencija za evropski GNSS
(faza obratovanja). Države članice in Evropski parlament so v okviru
predloga uredbe o GNSS, ki je trenutno v postopku soodločanja, prav tako
zastavile zelo stroge zahteve glede predlaganja poročil. Komisija bo
zagotovila, da bodo ta poročila pripravljena, predstavljena in predložena
odboru GNSS in še zlasti proračunskemu organu; –
ohranjati odnose z zainteresiranimi stranmi z
zagotavljanjem najnovejših, pozitivnih, usklajenih in koristnih informacij o
napredku programov EGNOS in Galileo za zainteresirane strani ter pripravo
rednih strokovnih poročil za notranjo in zunanjo javnost. [1] UL L 196,
24.7.2008, str. 1. [2] UL L 276,
20.10.2010, str. 11. [3] COM(2011)
814 final. [4] UL C
, , str. . [5] UL C
, , str. . [6] UL L 196, 24.7.2008, str. 1. [7] UL L 276, 20.10.2010, str. 11. [8] UL L …,
…... 2013, str. … [Opozoriti je treba, da obseg nalog, dodeljenih Agenciji za
evropski GNSS, in dodeljena proračunska sredstva ne morejo veljati za
dokončne, dokler ta uredba in uredba o prihodnjem večletnem
finančnem okviru nista sprejeti.] [9] ABM: upravljanje
po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih. [10] Pilotni in
pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b)
finančne uredbe. [11] COM(2011)
814 final. [12] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [13] Organi iz
člena 185 finančne uredbe. [14] Dif. =
diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva. [15] EFTA: Evropsko
združenje za prosto trgovino. [16] Države
kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega
Balkana. [17] „Proračun
za strategijo Evropa 2020“, COM(2011) 500. [18] PE489.561v02-00. [19] Ta znesek
se razlikuje od proračunskih sredstev, dodeljenih Agenciji za
leto 2013, saj upošteva financiranje 20 dodatnih delovnih mest
leta 2013 s prerazporeditvijo programov GNSS. Komisija bo
proračunskemu organu predložila ustrezen predlog v letu 2013. [20] K temu
znesku se dodata povračilo salda izkaza realizacije
(0,709 milijona EUR) in prispevek tretjih držav (0,325 milijona EUR).
Skupne odobritve na voljo za leto 2013 znašajo torej
14,484 milijona EUR. [21] Ta znesek
zajema 1,75 milijona EUR za financiranje 20 dodatnih delovnih
leta 2013. Uporabljena ocena temelji na šestih mesecih plače za
leto 2013 zaradi časa, potrebnega za zaposlitev na 20 novih delovnih
mest. [22] Leto N
je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [23] Študijo je
svetovalno podjetje Roland Berger leta 2011 izvedlo za EGNOS,
leta 2012 pa za Galileo. Rezultat študije je bil shematski prikaz
razdelitve nalog, potrebnih za obratovanje sistemov, skupaj z osebjem za
izvajanje teh nalog. Povzetek teh nalog je bil vključen v preglednico z
opisom nalog, ki jih je treba izvesti. [24] Glej
točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.