OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1. Nedavni razvoj politike EU na področju železnic

Komisija je v beli knjigi „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“, sprejeti 28. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: bela knjiga iz leta 2011), predstavila svojo vizijo enotnega evropskega železniškega območja, tj. notranjega trga v železniškem prometu, na katerem evropski prevozniki v železniškem prometu ponujajo storitve brez nepotrebnih tehničnih in upravnih ovir.

Sklepi Evropskega sveta iz januarja 2012 tudi poudarjajo pomen sprostitve potenciala za rast povsem integriranega enotnega trga za omrežne in tudi druge dejavnosti[1]. Nadalje sporočilo Komisije o ukrepih za stabilnost, rast in delovna mesta, sprejeto 30. maja 2012,[2] poudarja pomen nadaljnjega zmanjšanja regulativnih bremen in ovir za vstop v železniški sektor, za kar podaja priporočila po posameznih državah. Komisija je 6. junija 2012 sprejela sporočilo o okrepitvi upravljanja enotnega trga, ki tudi poudarja pomen prometnega sektorja[3].

V zadnjem desetletju je na trgu storitev v železniškem prometu EU prišlo do velikih sprememb, ki so jih postopoma uvajali trije zakonodajni „železniški paketi“ (in nekateri spremljajoči akti), z namenom odpiranja nacionalnih trgov ter izboljšanja konkurenčnosti in interoperabilnosti železnic na ravni EU, ob ohranjanju visoke ravni varnosti. Vendar je kljub znatnemu razvoju zakonodaje EU in drugih ukrepov (pravni red EU) za vzpostavitev notranjega trga storitev v železniškem prometu delež železnic v prevoznem sektorju znotraj EU ostal skromen. Komisija je zato pripravila četrti železniški paket za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti železniških storitev z odstranitvijo preostalih tržnih ovir.

Pričujoča uredba je sestavni del četrtega železniškega paketa, ki se osredotoča na odpravo preostalih upravnih in tehničnih ovir, zlasti z vzpostavitvijo skupnega pristopa k pravilom glede varnosti in interoperabilnosti za povečanje ekonomij obsega prevoznikov v železniškem prometu, ki delujejo v EU, zmanjšanje upravnih stroškov in pospešitev upravnih postopkov kot tudi za preprečevanje prikrite diskriminacije s pomočjo Agencije Evropske unije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Njen namen je nadomestiti prvotno ustanovitveno uredbo ter dodati pomembne nove naloge Agenciji, s katerimi bo postala resničen evropski železniški organ na področju interoperabilnosti in varnosti.

1.2. Zakaj zamenjava obstoječe Uredbe (ES) št. 881/2004 (kakor je bila spremenjena) z novim aktom?

Od leta 2004, ko je bila pripravljena prvotna ustanovitvena uredba, se je v zvezi z evropskimi železnicami in Agencijo zgodilo precej sprememb. Veliko informacij je bilo pridobljenih o delovanju notranjega trga storitev v železniškem prometu EU, tudi z vidika njegove interoperabilnosti in varnosti. Sprejeta je bila nova zakonodaja, ki je povzročila spremembe Uredbe o Agenciji (2008) ali nadgradila obstoječe naloge Agencije brez sprememb Uredbe (npr. Sklep 2011/155/EU).

Poročilo o oceni učinka, ki je priloženo temu predlogu, opredeljuje več ukrepov, ki bi Agenciji dodelili nove pristojnosti in racionalizirali obstoječe postopke.

Poleg tega je treba uvesti številne spremembe za izboljšanje delovanja Agencije glede na oceno uredbe, ki Agencijo ustanavlja, in Agencije (2009–2010) kot tudi priporočil iz skupne izjave Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta o decentraliziranih agencijah (2012) ter dokumenta o stališčih upravnega odbora Agencije o njeni prihodnosti (2012). To se še zlasti nanaša na izboljšave notranje strukture, upravljanja in odločanja Agencije kot tudi na izboljšanje odnosov z zainteresiranimi stranmi.

Nova uredba bo tudi pomagala razjasniti strukturo pravnega akta (npr. z odpravo in preštevilčenjem členov) in jo naredila bolj logično (npr. s premikom nekaterih členov v ustreznejša poglavja, oblikovanjem novih poglavij in brisanjem nepotrebnih). Končno pa se v okviru tega zakonodajnega paketa spreminjata tudi direktivi o interoperabilnosti in varnosti, ki sta tesno povezani z nalogami Agencije, zato mora ta uredba to ustrezno upoštevati.

Na podlagi zgoraj navedenega in ob upoštevanju nasveta pravne službe namerava Komisija predlagati novo uredbo o Agenciji, ki bi nadomestila prvotno Uredbo (ES) št. 881/2004. V povezavi z Uredbo (ES) št. 881/2004 obstajajo številne naloge, ki jih je mogoče razvrstiti v tri različne kategorije:

· Nove določbe: nove naloge Agencije (izdajanje dovoljenj za dajanje vozil na trg, dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi ter varnostnih spričeval), okrepljen nadzor nad nacionalnimi organi, večje pristojnosti v zvezi z nacionalnimi predpisi, novi viri sredstev Agencije (pristojbine in stroški), komisija za pritožbe; nekatere nove določbe – zlasti v delu o notranji organizaciji – izhajajo iz skupnega pristopa o agencijah EU.

· Razjasnitev/poenostavitev obstoječih določb: zlasti glede metod dela, ERTMS, železniškega osebja, registrov in drugih nalog.

· Dopolnitve zaradi sprememb zakonodajnega in političnega okvira: določbe glede notranje strukture in delovanja kot tudi sklicevanja na postopke komitologije in delegirane akte.

· Redakcijske spremembe: v zvezi s prvotno uredbo.

1.3. Povezave med to uredbo ter direktivama o interoperabilnosti in varnosti

Direktiva 2008/57/ES (Direktiva o interoperabilnosti železniškega sistema) in Direktiva 2004/49/ES (Direktiva o varnosti na železnici) sta tesno povezani s prvotno Uredbo (ES) št. 881/2004. V četrtem železniškem paketu je bila predlagana prenovitev teh dveh direktiv, vendar bosta vseeno ostali tesno povezani s to uredbo. To je predvsem posledica dejstva, da Agencija deluje na področju interoperabilnosti in varnosti železnic, katerega pravna podlaga je določena v navedenih direktivah.

V tej uredbi se povezave nanašajo predvsem na:

– tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI; Direktiva o interoperabilnosti), skupne varnostne cilje (SVC; Direktiva o varnosti), skupne varnostne metode (SVM; Direktiva o varnosti): Agencija je pristojna za pripravo priporočil v zvezi z njimi, ki jih nato sprejme Komisija, ter za izdajo mnenj Komisiji v zvezi z neuporabo TSI;

– varnostna spričevala: Agencija je pristojna za njihovo izdajo, medtem ko je celoten postopek določen v Direktivi o varnosti;

– registre: Agencija je pristojna za izdajo priporočil Komisiji v zvezi s specifikacijami za registre (iz Direktive o interoperabilnosti) in njihovo revizijo ter zagotavlja, da so dostopni javnosti;

– dovoljenja za dajanje železniških vozil in tipov vozil na trg ter dovoljenja za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi: Agencija je pristojna za njihovo izdajo, medtem ko je celoten postopek za njihovo uporabo določen v Direktivi o interoperabilnosti;

– telematske aplikacije in evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS): to so posebna področja, ki jih urejajo zadevne TSI, sprejete na podlagi Direktive o interoperabilnosti, pri čemer ima Agencija pomembno vlogo sistemskega organa;

– priglašene organe za ugotavljanje skladnosti: Agencija je pristojna za podporo in spremljanje dejavnosti teh organov, ki so ustanovljeni z Direktivo o interoperabilnosti, na podlagi katere so jim tudi dodeljene naloge;

– nacionalne varnostne organe: Agencija je pristojna za podporo in spremljanje dejavnosti teh organov, ki so ustanovljeni z Direktivo o varnosti, na podlagi katere so jim tudi dodeljene naloge;

– nacionalne predpise na področju železniškega prometa: Agencija je pristojna za njihovo preučitev z namenom zmanjšanja njihovega števila, medtem ko so postopki za njihovo priglasitev določeni v direktivah o varnosti in interoperabilnosti.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Službe Komisije so s predstavniki sektorja stalno razpravljale o spremembah enotnega evropskega železniškega območja. V letih 2010–2011 je bila izvedena naknadna ocena Uredbe (ES) št. 881/2004 in delovanja Agencije Evropske unije za železniški promet[4]. Ocena je, skupaj s splošno oceno agencij EU v letu 2009, prikazala dodano vrednost, ki jo prinaša Agencija, ter na splošno pozitivno mnenje zainteresiranih strani v zvezi z Agencijo in rezultati njenega dela. Rezultati ocene so bili pomembna podlaga in pripravljalno delo za nadaljnji postopek ocene učinka, povezanega s spremembo uredbe.

Evropska komisija je izvedla temeljito oceno učinka v podporo zakonodajnim predlogom za izboljšanje učinkovitosti in konkurenčnosti enotnega evropskega železniškega območja na področju interoperabilnosti in varnosti. Junija 2011 je bila ustanovljena usmerjevalna skupina za oceno učinka (IASG), GD MOVE pa je vse GD povabil, da v njej sodelujejo.

Zunanji svetovalec je pripravil podporno študijo za oceno učinka in izvedel ciljno usmerjena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Ciljno usmerjena posvetovanja so se začela 18. novembra 2011 s spletno anketo, ki je bila zaključena 30. decembra 2011. Temu so sledili razgovori z najpomembnejšimi zainteresiranimi stranmi in delavnica z zainteresiranimi stranmi konec februarja 2012.

Od takrat je imel GD MOVE dvostranska srečanja s predstavniki sektorja, da bi pridobil njihove poglede na to, kaj bi bilo v četrtem paketu treba storiti na področju interoperabilnosti in varnosti.

Glede na tehnično naravo pobude niso bila izvedena posvetovanja z javnostjo. Vendar je Komisija poskrbela, da so bili posveti z vsemi zainteresiranimi stranmi opravljeni pravočasno in da so razprave zajemale vse ključne elemente pobude.

Odbor za oceno učinka:

Odbor za oceno učinka se je sestal 5. septembra 2012 in naknadno podal pozitivno mnenje. Glavna priporočila odbora so bila vključena v poročilo o oceni učinka:

– dodanih je bilo več statističnih podatkov in informacij o posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi,

– dodane so bile pričakovane sinergije z drugimi elementi četrtega železniškega paketa in razjasnjeni posredni učinki,

– ključni ukrepi, skupni možnostim 2–5, so bili podrobneje opisani in pojasnjene so bile razlike med njimi,

– razjasnjene in bolje pojasnjene so bile metode, ki so bile uporabljene za oceno učinka, logika je bila prikazana z boljšim navzkrižnim sklicevanjem,

– jasneje so bili navedeni upravni stroški za gospodarske subjekte (prevoznike v železniškem prometu) in stroški za javno upravo (nacionalne organe, Agencijo in Komisijo).

Opredeljene možnosti:

Na podlagi ocene posameznih ukrepov je Komisija poleg osnovnega scenarija opredelila pet možnosti politike (možnosti 2–6). Po svoji strukturi možnosti 2–5 zadevajo predvsem raven interakcije med Agencijo Evropske unije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: ERA ali Agencija) in nacionalnimi organi, vse pa lahko dosežejo tri operativne cilje. Možnost 6 je sklop horizontalnih ukrepov, ki so v največji meri odvisni od interakcije med Agencijo in nacionalnimi organi, in se lahko uporabi poleg ene od možnosti 2–5, ob pričakovani okrepitvi skupnega končnega učinka.

Možnost 1: izhodiščni scenarij (brez ukrepanja) – nadaljevanje po poti, ki je trenutno začrtana za sektor

Možnost 2: večja usklajevalna vloga Agencije pri zagotavljanju doslednega pristopa k izdaji spričeval prevoznikom v železniškem prometu in dovoljenj za vozila

Možnost 3: ERA kot točka, kjer lahko vse uredite na enem mestu, pri čemer končna odločitev o izdaji spričeval in dovoljenj ostane v pristojnosti nacionalnih varnostnih organov, Agencija pa izvaja vhodna in izhodna preverjanja vlog in odločitev

Možnost 4: Agencija in nacionalni varnostni organi (v nadaljnjem besedilu: NSA) si delijo pristojnosti, pri čemer končno odločitev o izdaji spričeval in dovoljenj sprejme Agencija

Možnost 5: ERA prevzame dejavnosti nacionalnih varnostnih organov (NSA) glede izdaje spričeval prevoznikom v železniškem prometu in dovoljenj za vozila

Možnost 6: horizontalni ukrepi, vključno z drugimi zakonodajnimi in nezavezujočimi ukrepi (ki presegajo delitev odgovornosti med nacionalnimi organi in Agencijo), ki se lahko izvedejo za izboljšanje konkurenčnosti železniškega sektorja, na primer okrepitev vloge Agencije pri razširjanju informacij in usposabljanju v zvezi z železnicami ali prehod z nacionalnih tehničnih in varnostnih predpisov na sistem predpisov EU (prek opredelitve nepotrebnih predpisov s strani Agencije in nacionalnih varnostnih organov, ki ji sledi zahteva nacionalnim organom, da te predpise umaknejo, kot tudi omejitev možnosti sprejemanja novih predpisov)

Učinki in vplivi možnosti: Vpliv vseh možnosti na okolje je bil ocenjen kot pozitiven, čeprav majhen. Socialni učinek vseh možnosti je bil ocenjen kot majhen/zanemarljiv.

Spodnja razpredelnica prikazuje ekonomske koristi (učinkovitost) in število doseženih ciljev (uspešnost) kombiniranih možnosti:

Možnost || Učinkovitost (skupna neto korist v mio. EUR) || Uspešnost (število doseženih operativnih ciljev)

Možnost 2+6: Nadaljnje „usklajevanje“ s strani ERA + horizontalni ukrepi || 411 || 1

Možnost 3+6: ERA kot točka vse na enem mestu + horizontalni ukrepi || 461 || 2

Možnost 4+6: ERA in NSA si delijo pristojnosti + horizontalni ukrepi || 497 || 3

Možnost 5+6: ERA prevzame dejavnosti NSA glede dovoljenj in izdaje spričeval + horizontalni ukrepi || 476 || 3

Zaključek je bil, da je možnost 4 (v kombinaciji z možnostjo 6) priporočljiva možnost, saj ponuja najboljše razmerje rezultatov glede na:

– industrijo, v smislu zmanjšanja stroškov in časa, potrebnih za izdajo varnostnih spričeval ter dovoljenj za vozila in druge podsisteme,

– vpliv stroškov na proračun EU,

– stroškovne učinke na nacionalne institucije,

– skladnost z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti,

– obravnavanje opredeljenih problemov in

– uresničevanje ciljev.

Več informacij o oceni učinka ter o rezultatih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi je navedenih v delovnem dokumentu služb Komisije, ki spremlja zakonodajne predloge za odpravo preostalih upravnih in tehničnih ovir na področju interoperabilnosti in varnosti na trgu storitev v železniškem prometu EU. Objavljen bo na spletni strani Generalnega sekretariata Komisije po sprejetju tega pravnega akta.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

V tem oddelku so obravnavne in pojasnjene glavne določbe nove uredbe o Agenciji, po potrebi v povezavi s spremembami prvotnega besedila Uredbe (ES) št. 881/2004.

POGLAVJE 1 NAČELA:

Člen 1: cilji so bili spremenjeni, da odražajo nove naloge Agencije, in premaknjeni med uvodne izjave; namesto tega sta za večjo jasnost navedena „vsebina in področje uporabe“.

Člen 2: pravni status se premakne sem, ker je to ustrezneje (prej prvotni člen 22).

Člen 3: spremenjen, da ustrezno odraža nove vrste aktov Agencije.

POGLAVJE 2 METODE DELA:

Dodano novo poglavje, ki obravnava vprašanja, ki so bila prvotno v drugih poglavjih, vendar se dejansko nanašajo na metode, s katerimi Agencija dosega svoje cilje.

Člen 4: člen o „delovnih skupinah“ je na novo napisan zaradi pravne jasnosti, zlasti: sklic na AEIF je zdaj odveč in se ga lahko črta; prvotni člen 24(4) je bil premaknjen sem namesto člena o osebju Agencije; pravilnik, ki ga sprejme odbor.

Člen 7: „ocena učinka“; prvotno besedilo je omejevalo analizo stroškov in koristi samo na varnost (člen 6(4)); ta naloga ne bi smela biti del nobene posamezne dejavnosti Agencije, zato je bilo treba ta odstavek premakniti v splošni oddelek in ga narediti splošno veljavnega ter predpisati jasne naloge; to je v skladu z dokumentom o stališču odbora o prihodnosti Agencije ter načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih.

Člen 8: „študije“; predhodno člen 20 – premaknjen, saj študije predstavljajo sredstvo za doseganje cilja in niso naloge kot take.

Člen 9: „mnenja“: prej člen 10 o tehničnih mnenjih; beseda „tehnična“ je bila črtana v skladu z direktivami; odstavek 2a(b) odstranjen kot nepotreben; odstavek 3 (prvotno odstavek 2b) spremenjen, da se razširi njegov obseg (prej omejen samo na tehnične specifikacije za interoperabilnost, brez jasne utemeljitve).

Člen 10: „obiski v državah članicah“: prvotno člen 33 – premaknjen v to poglavje, saj so obiski sredstvo za doseganje ciljev Agencije.

POGLAVJE 3 NALOGE, POVEZANE Z VARNOSTJO NA ŽELEZNICI:

Člen 11: „tehnična podpora – varnost“: manjše spremembe, ki razjasnjujejo naloge Agencije.

Člen 12: „varnostna spričevala“; nova vloga Agencije (izdajanje varnostnih spričeval), kot je predlagano v poročilu o oceni učinka, v skladu s prenovljeno Direktivo o varnosti.

Člen 13: „vzdrževanje vozil“; nov člen – preostanek iz prvotnega poglavja 3a, poenostavljen in premaknjen v del o varnosti kot najbolj ustrezen.

Člen 14: „prevoz nevarnega blaga po železnici“; nov člen, formalizira, kar Agencija že dejansko počne na področju prevoza nevarnega blaga po železnici.

POGLAVJE 4 NALOGE, POVEZANE Z INTEROPERABILNOSTJO:

Člen 15: „tehnična podpora – interoperabilnost“; nekoliko spremenjen, da odraža spremembe Direktive o interoperabilnosti (točki b in c) in za razjasnitev obstoječih nalog Agencije.

Člen 16: „dovoljenja za vozila“; nov člen – obravnava novo vlogo Agencije pri izdajanju dovoljenj za dajanje vozil na trg, kot je predlagano v poročilu o oceni učinka, v skladu s spremenjeno Direktivo o interoperabilnosti.

Člen 17: „dovoljenja za tipe vozil“; nov člen – obravnava novo vlogo Agencije pri izdajanju dovoljenj za dajanje tipov vozil na trg v skladu s spremenjeno Direktivo o interoperabilnosti.

Člen 18: „dovoljenje za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi“; nov člen – obravnava novo vlogo Agencije glede dovoljenj za opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi, povezano z vlogo Agencije kot sistemskega pristojnega organa in posledicami nove naloge izdajanja dovoljenj za dajanje vozil na trg za ERTMS (za zagotovitev, da so dovoljenja za dajanje vozil z nameščeno opremo ERTMS na trg skladna s sistemi ob progi).

Člen 19: „telematske aplikacije“; nov člen, ki se doda za formalizacijo obstoječe vloge, ki jo Agencija že opravlja, v skladu s TAP/TAF TSI in poročilom o oceni učinka.

Člen 20: „podpora priglašenim organom za ugotavljanje skladnosti“; spremenjen – določbe o spremljanju dela priglašenih organov s strani Komisije so bile premaknjene v nov oddelek o spremljanju, preostanek je podpora priglašenim organom (Komisija je naloge, ki se nanašajo na tehnični sekretariat priglašenih organov za železnice, z 20. aprilom 2011 prenesla na Agencijo in ta aktivnost se že izvaja; to naj se ustrezno odraža v zakonodaji).

POGLAVJE 5 NALOGE, POVEZANE Z NACIONALNIMI PREDPISI (premaknjeno za poglavje o interoperabilnosti):

Členi 21, 22 in 23: „nacionalni predpisi“: novi členi, ki zajemajo prvotna člena 9a in 9b, spremenjena za uskladitev postopkov z direktivama o interoperabilnosti in varnosti ter za upoštevanje razširjenih pristojnosti Agencije v zvezi z nacionalnimi predpisi, izhajajoč iz poročila o oceni učinka in osnutka poročila delovne skupine o nacionalnih varnostnih predpisih; upravljanje zbirke podatkov IT je zdaj jasno v rokah Agencije za razjasnitev predhodno mešanih odgovornosti (Komisija in Agencija) ter za razrešitev sedanjih tehničnih, usklajevalnih in lastniških problemov.

POGLAVJE 6 NALOGE, POVEZANE Z ERTMS: oddelek o ERTMS si zasluži ločeno novo poglavje.

Členi 24–28: „naloge ERTMS“ vsebujejo prvotni člen 21a, spremenjen za razjasnitev odgovornosti Agencije in drugih udeležencev glede ERTMS, za izboljšanje uvajanja ERTMS in za odražanje tega, kar Agencija na tem področju trenutno že dela; člen 13e je spremenjen v skladu s predhodno oceno Komisije glede štirih let tehničnega spremljanja.

POGLAVJE 7 NALOGE, POVEZANE S SPREMLJANJEM ENOTNEGA EVROPSKEGA ŽELEZNIŠKEGA OBMOČJA: novo poglavje – različne naloge, povezane s spremljanjem, so zdaj združene v enem poglavju za večjo jasnost in boljšo preglednost.

Člen 29: „spremljanje nacionalnih varnostnih organov“; nov člen – nova naloga Agencije: v poročilu o oceni učinka (in v oceni Uredbe o Evropski železniški agenciji) se predlaga nadzor nad nacionalnimi varnostnimi organi.

Člen 30: „spremljanje priglašenih organov“; nov člen – nova naloga Agencije: nadzor nad priglašenimi organi, kot je predlagano v poročilu o oceni učinka.

Člen 31: „spremljanje napredka interoperabilnosti in varnosti“; delno na podlagi prvotnega člena 9 (nova odstavka 1 in 2 s pojasnjenimi nalogami Agencije v zvezi s spremljanjem varnosti), prvotnega člena 14 (nova odstavka 3 in 4 s prej ločenima poročiloma o interoperabilnosti in varnosti zdaj združenima v eno); odstavek 5 – na podlagi člena 21b (2a) v skladu s poročilom o oceni učinka in oceno Uredbe o Evropski železniški agenciji.

POGLAVJE 8 DRUGE NALOGE – novo poglavje, ki združuje prejšnji poglavji o registrih, železniškem osebju in druge naloge.

Člen 32: „vlakovno osebje“; združuje prvotne člene 16b, 16c in 17 za poenostavitev: nekatere naloge niso več potrebne, druge so opisane v Direktivi 2007/59; spremembe v izogib pravni nejasnosti in ponavljanju.

Člen 33: „registri“; ta člen združuje prvotna člena 18 in 19, posodobljena in usklajena z zakonodajo.

Člen 34: „mreže nacionalnih varnostnih organov, preiskovalnih organov in predstavniških organov“; prej del prvotnega člena 6(5) in člena 9; dodana je bila mreža predstavniških organov (odstavek 2) za izboljšanje in oblikovanje usklajevanja med zainteresiranimi stranmi na ravni Agencije; dodan je bil odstavek 3 za izboljšanje in oblikovanje posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, s končnim ciljem izboljšanja kakovosti rezultatov dela Agencije (v skladu z oceno Uredbe o Evropski železniški agenciji in dokumentom o stališču o prihodnosti Agencije).

Člen 35: „sporočanje in razširjanje“; nov člen, ki delno formalizira obstoječe dejavnosti Agencije in izhaja iz poročila o oceni učinka, ocene Uredbe o Evropski železniški agenciji in dokumenta o stališču o prihodnosti Agencije.

Člen 36: „raziskave in spodbujanje inovativnosti“; prvotni člen z dodanimi raziskavami, formalizira, kar Agencija v veliki meri že počne; v skladu z dokumentom o stališču odbora Agencije o njeni prihodnosti.

Člen 37: „pomoč Komisiji“; nekoliko spremenjen.

Člen 38: „pomoč pri ocenjevanju železniških projektov“; prvotno člen 15, obseg zdaj vključuje tudi varnost.

Člen 39: „pomoč državam članicam in zainteresiranim stranem“; nov člen, v skladu s poročilom o oceni učinka (ukrep iz možnosti 6) in rezultati ocene Uredbe o Evropski železniški agenciji.

Člen 40: „mednarodni odnosi“: nov člen, ki formalizira, kar Agencija v veliki meri že počne; v skladu s poročilom o oceni učinka in dokumentom o stališču odbora Agencije o njeni prihodnosti.

Člen 41: „rezervni deli“; nov člen – nova naloga v skladu s poročilom o oceni učinka.

POGLAVJE 9 ORGANIZACIJA AGENCIJE: pripravljeno predvsem skladno s skupno izjavo Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta o decentraliziranih agencijah in skupnem pristopu (2012), zlasti glede: razširjenih pristojnosti upravnega odbora; ustanovitve izvršnega odbora; večletnega delovnega programa; drugih standardnih določb o človeških virih in proračunskih vprašanjih.

Druge pomembne spremembe:

Člen 48: „letni in večletni delovni programi“; nov, ločen člen o delovnih programih se je zdel primeren za jasnost; v skladu s skupno izjavo ter priporočili Računskega sodišča, Evropskega parlamenta, oceno Uredbe o Evropski železniški agenciji in dokumenta o stališču odbora Agencije o njeni prihodnosti (večletna perspektiva, ABB in ABM, odnosi z zainteresiranimi stranmi).

Členi 51–57: „komisija za pritožbe“; novi členi – komisija za pritožbe je potrebna po razširitvi pristojnosti Agencije (izdaja dovoljenj za dajanje vozil na trg in varnostnih spričeval); poročilo o oceni učinka predvideva ustanovitev neodvisnega pritožbenega organa zunaj Agencije, vendar se zdi, da je bolj primerna rešitev, ki jo že uporablja EASA; na podlagi ustreznih določb Uredbe o EASA.

POGLAVJE 10 FINANČNE DOLOČBE:

Člen 58(2): nova točka (c) – dodani novi viri prihodkov Agencije (zunanje pristojbine ter stroški za izdajanje dovoljenj za dajanje vozil na trg in varnostnih spričeval (nove naloge)); nova točka (e) – za uskladitev z Uredbo o EASA.

POGLAVJE 11 OSEBJE: novo poglavje, predvsem skladno s standardnimi določbami, ki so posledica skupnega pristopa o agencijah (člena 62 in 63).

Člen 61: „osebje – splošne določbe“; prej člen 24, spremenjen v skladu s skupno izjavo o agencijah, oceno Uredbe o Evropski železniški agenciji in dokumentom o stališču odbora Agencije o njeni prihodnosti; predhodne najvišje omejitve pogodb so črtane.

POGLAVJE 12 SPLOŠNE DOLOČBE:

Členi 64, 66–68 in 70–72: premaknjeni iz drugih delov prvotne uredbe, po potrebi spremenjeni glede na skupno izjavo o agencijah.

Člen 65: „sporazum o sedežu in pogoji delovanja“; nov člen na podlagi skupne izjave o decentraliziranih agencijah (2012).

Člen 69: „sodelovanje z nacionalnimi organi in telesi“; nov člen, ki izhaja iz novih pristojnosti Agencije za izdajanje potrdil in dovoljenj; sodelovanje z nacionalnimi organi in telesi je v nekaterih primerih potrebno zaradi njihovega strokovnega znanja in izkušenj; možnost oddajanja dela nalog Agencije (pod)izvajalcem.

POGLAVJE 13 KONČNE DOLOČBE: novo poglavje

Člena 73 in 74: „delegirani akti“; nova člena – v skladu z novimi pristojnostmi Agencije (izdajanje varnostnih spričeval in dovoljenj za dajanje vozil na trg, lastni viri) obstaja potreba po sprejetju delegiranih ukrepov; podobno kot v primeru EASA.

Člen 75: „postopek v odboru“; nov člen, pripravljen, da se prepreči sklicevanje na druge akte (Direktiva o interoperabilnosti).

Člen 76: „ocena in pregled“: prvotni člen spremenjen v skladu s skupno izjavo o agencijah.

ČLENI, KI SO OSTALI ENAKI KOT V UREDBI (ES) ŠT. 881/2004: 5, 6, 58, 59 in 60.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Nova uredba predstavlja zakonodajno osnovo za obveznosti glede proračuna in osebja v zvezi z Agencijo Evropske unije za železniški promet. Podrobni izračuni so podani v Prilogi, v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

Pomembno je poudariti, da v zvezi z osebjem Agencije sedanji akt vključuje:

1. izračune virov iz dveh predhodnih ocen finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženih prvotni Uredbi (ES) št. 881/2004 in njenim spremembam iz leta 2008 (Uredba (ES) št. 1335/2008), ki za Agencijo določajo 104 delovna mesta za začasne uslužbence,

2. proračunske postopke za obdobje 2005–2013, s katerimi je proračunski organ Agenciji dodelil dodatnih 39 delovnih mest za izvajanje dodatnih nalog, ki niso navedene v ustanovitveni uredbi, kar skupaj predstavlja 143 delovnih mest za začasne uslužbence v letu 2013,

3. ocenjene posledice za vire, izhajajoče iz novih nalog in razširjenih pristojnosti Agencije, predvidenih v sedanji novi uredbi, določene na 43 oseb.

Kar zadeva točko 2, je treba upoštevati, da se je število delovnih mest od ustanovitve Agencije leta 2005 postopoma povečevalo. Te spremembe so se letno podrobno pregledovale in jih je proračunski organ sprejel vsako leto v skladu s številom delovnih mest, ki ga je predlagala Komisija. Glavna razlaga za razliko med točkama 1 in 2 je, da številne funkcije in dejavnosti, kot so pravne zadeve, uradna oseba za varstvo podatkov, sekretariat za upravni odbor, notranja revizija, kakovost in poslovno načrtovanje, ekonomsko vrednotenje (ocena učinka), nabava, upravljanje objektov in vodja administracije, niso bile določene v ustanovitveni uredbi – ali vsaj ni bilo načrtovano, da jih bo izvajalo prav za to imenovano osebje. Za nekatera področja, vključno s človeškimi viri, IT in financami, so bile potrebe po virih znatno podcenjene.

Kar zadeva ekonomsko vrednotenje, ta dejavnost izhaja iz dejstva, da je bila Agencija ustanovljena z namenom prispevanja k integriranemu in konkurenčnemu železniškemu območju. To je bil sestavni del dejavnosti Agencije od samega začetka – tudi če v oceni finančnih posledic niso bila predvidena sredstva za osebje, ki bi se s tem ukvarjalo. Potreba po tej dejavnosti je nesporna in se je nedavno še povečala v skladu s sistemom za oblikovanje proračuna po dejavnostih; to se odraža v dejstvu, da se predlaga nov člen v novi uredbi o Agenciji.

Poleg teh sprememb so različni akti Komisije Agenciji naložili dodatne naloge s posledicami za vire, kar pa ni ustrezno zajeto v oceni finančnih posledic. Na primer, Sklep Komisije 2011/155/EU o objavi in vodenju referenčnega dokumenta iz člena 27(4) Direktive 2008/57/ES je Agenciji naložil dodatne naloge v zvezi z zagotavljanjem preglednosti ter poenostavitvijo postopkov in pravil, ki se uporabljajo za izdajo dovoljenj za železniška vozila in podsisteme. Natančneje, vloga Agencije se nanaša na dokumentiranje postopka izdaje dovoljenj v državah članicah, dokumentiranje nacionalnih predpisov, ki veljajo za izdajo dovoljenj za železniška vozila in preverjanje skladnosti podatkov, podporo nacionalnim varnostnim organom ter upravljanje in ohranjanje podatkov.

Kar zadeva točko 3, proračunske posledice in posledice glede osebja novih in razširjenih nalog izhajajo predvsem iz izračunov ocene učinka, izvedbe priporočil iz skupne izjave Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta o decentraliziranih agencijah, priporočil Računskega sodišča in službe za notranjo revizijo ter ocene Uredbe o Evropski železniški agenciji. Vse spremembe zakonodaje so vsebinsko pojasnjene v delu 3 tega memoranduma. Ocenjuje se, da bo za izvajanje teh novih in razširjenih nalog potrebnih skupno 70 oseb, s 43 dodatnimi zaposlenimi glede na trenutno stopnjo zaposlovanja v Agenciji. Teh 43 novih oseb se bo ukvarjalo z izdajanjem dovoljenj in spričeval ter bodo krite z zunanjimi pristojbinami in stroški, medtem ko bo preostala potreba po 27 osebah krita z notranjo prerazporeditvijo obstoječega osebja Agencije. Tako ne bo dodatnega vpliva na proračun EU (razen za leti 2015 in 2016, ko zunanje pristojbine in stroški še ne bodo na voljo).

Načrtovanih 43 dodatnih članov osebja bo spadalo v naslednje kategorije:

· tehnični strokovnjaki (41 oseb) za izdajanje dovoljenj za dajanje železniških vozil in tipov vozil na trg (30), dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi (6) in varnostnih spričeval (5);

· povezano administrativno osebje (2), vključno z računovodjo za upravljanje načrtovanega sistema zunanjih pristojbin in stroškov, ki bo vključevalo sodelovanje z nacionalnimi organi.

Z zunanjimi pristojbinami in stroški bi se krili tudi povezani splošni stroški, zlasti:

· prevod sklepov Agencije v nacionalne jezike;

· sistem IT, potreben za računovodske namene (zunanje pristojbine in stroški).

Preostalih 27 oseb, ki naj bi se krile z notranjo prerazporeditvijo obstoječega osebja Agencije, se bo ukvarjalo:

· s spremljanjem nacionalnih varnostnih organov in priglašenih organov ter izvajanjem nacionalne zakonodaje o varnosti in interoperabilnosti;

· z zmanjšanjem števila nacionalnih predpisov;

· z nasveti in podporo državam članicam in zainteresiranim stranem, razširjanjem informacij, povezanih z železnico, usposabljanjem in usklajevanjem možnih železniških delov, ki bi jih bilo treba standardizirati.

Skupni vpliv Agencije na proračun EU v obdobju 2015–2020 je ocenjen na 157,113 milijona EUR. Stroški novih nalog v proračunu EU znašajo 0,4113 milijona EUR, saj se bodo od leta 2017 dalje krili s pristojbinami in stroški, ki jih plača industrija.

Prišlo je tudi do učinka na vire Komisije (v GD MOVE). V zvezi s tem uredba vključuje:

1. zračune virov iz dveh predhodnih ocen finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženih prvotni Uredbi (ES) št. 881/2004 in njenim spremembam iz leta 2008 (Uredba (ES) št. 1335/2008), ki za Komisijo določajo dva uradnika/začasna uslužbenca;

2. spremembe za obdobje 2005–2013 s tremi dodatnimi uslužbenci Komisije, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z Agencijo, za izvajanje dodatnih nalog, ki niso navedene v ustanovitveni uredbi,

Skupno število za Komisijo, povezano s to pobudo, je 5 oseb, pri čemer se ne zahteva nobeno novo osebje.

2013/0014 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Agenciji Evropske unije za železniški promet

in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[6],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Postopno vzpostavljanje evropskega železniškega območja brez meja zahteva ukrepanje Unije na področju tehničnih predpisov za železnice glede tehničnih (interoperabilnost) in varnostnih vidikov, pri čemer so oboji neločljivo povezani in zahtevajo večjo stopnjo usklajenosti na ravni Unije. Zadevna zakonodaja o železnicah, predvsem trije železniški paketi, je bila sprejeta v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer sta najpomembnejši Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti in Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti.

(2)       Hkratno uresničevanje ciljev glede varnosti in interoperabilnosti na železnici zahteva precejšnje tehnično delo, ki ga mora voditi specializirani organ. Zato je bilo treba leta 2004 kot del drugega železniškega paketa v okviru obstoječih institucionalnih okvirov in ob upoštevanju ravnovesja moči v Uniji ustanoviti evropsko agencijo, odgovorno za varnost in interoperabilnost na železnici (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)       Evropska železniška agencija je bila prvotno ustanovljena z Uredbo (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004[7], da bi spodbudila vzpostavitev evropskega železniškega območja brez meja in pomagala pri oživljanju železniškega sektorja s krepitvijo njegovih bistvenih prednosti na področju varnosti. Uredbo (ES) št. 881/2004 je treba nadomestiti z novim aktom zaradi znatnega števila sprememb v zvezi z nalogami Agencije in njeno notranjo organizacijo.

(4)       Četrti železniški paket predlaga pomembne spremembe za izboljšanje delovanja enotnega evropskega železniškega območja s spremembami v obliki prenovitve Direktive 2004/49/ES in Direktive 2008/57/ES, ki sta obe neposredno povezani z nalogami Agencije. Navedeni direktivi skupaj s to uredbo določata predvsem izvajanje nalog, povezanih z izdajo dovoljenj in varnostnih spričeval za vozila na ravni Unije. To pomeni večjo vlogo Agencije.

(5)       Agencija bi morala prispevati k vzpostavitvi in učinkovitemu delovanju enotnega evropskega železniškega območja brez meja ter k zagotovitvi visoke stopnje varnosti z izboljšanjem konkurenčnega položaja železniškega sektorja. To bi bilo treba doseči s prispevanjem, na tehničnem področju, k izvajanju zakonodaje Evropske unije s povečevanjem stopnje interoperabilnosti železniških sistemov in k razvijanju skupnega pristopa k varnosti evropskega železniškega sistema. Agencija bi morala tudi opravljati vlogo evropskega organa, odgovornega za izdajanje dovoljenj za dajanje železniških vozil in tipov vozil na trg, varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu in dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi. Poleg tega bi morala spremljati nacionalne železniške predpise in delovanje nacionalnih organov, ki delujejo na področju interoperabilnosti in varnosti na železnici.

(6)       Pri uresničevanju teh ciljev bi morala Agencija v celoti upoštevati postopek širitve Unije in posebne omejitve v zvezi z železniškimi povezavami s tretjimi državami. Agencija bi morala nositi izključno odgovornost za naloge in pristojnosti, ki so ji dodeljene.

(7)       Pri izvajanju svojih nalog in zlasti v zvezi s pripravo priporočil bi morala Agencija kar najbolj upoštevati zunanje strokovnjake za železnice. Ti bi morali vključevati predvsem poklicne strokovnjake iz železniškega sektorja in ustreznih nacionalnih organov. Sestavljati bi morali pristojne in reprezentativne delovne skupine Agencije.

(8)       Da bi zagotovila vpogled v ekonomske učinke na železniški sektor in njegov vpliv na družbo, omogočila drugim ozaveščeno sprejemanje odločitev ter učinkoviteje upravljala prednostne delovne naloge in dodeljevanje virov znotraj Agencije, bi morala biti Agencija bolj vključena v dejavnost ocene učinka.

(9)       Agencija bi morala zagotavljati neodvisno in objektivno tehnično podporo, predvsem Komisiji. Direktiva …. [o interoperabilnosti železniškega sistema] določa osnovo za pripravo in spreminjanje tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI), medtem ko Direktiva … [o varnosti na železnici] določa osnovo za pripravo in spreminjanje skupnih varnostnih metod (SVM) in skupnih varnostnih ciljev (SVC). Nadaljevanje dela in razvoj TSI, SVM in SVC sčasoma zahtevata trajni tehnični okvir in specializiran organ s posebnim osebjem. V ta namen bi morala biti Agencija odgovorna za zagotavljanje priporočil Komisiji v zvezi s pripravo in spreminjanjem TSI, SVM in SVC. Nacionalne varnostne organizacije in regulativni organi bi morali imeti enako možnost, da od Agencije zahtevajo neodvisno tehnično mnenje.

(10)     Prevozniki v železniškem prometu so pri vlogah za varnostna spričevala, posredovanih pristojnim nacionalnim organom, naleteli na številne težave, od dolgotrajnih postopkov in čezmernih stroškov do nepoštene obravnave, zlasti novih tekmecev. Spričevala, izdana v eni državi članici, niso bila brezpogojno priznana v drugih državah članicah, kar škoduje enotnemu evropskemu železniškemu območju. Da bi bili postopki za izdajo varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu učinkovitejši in nepristranski, je ključno preiti na enotno varnostno spričevalo, ki bo veljavno v celotni Uniji in ga bo izdala Agencija. Spremenjena Direktiva … [o varnosti na železnici] zagotavlja podlago za to.

(11)     Trenutno Direktiva 2008/57/ES določa dovoljenje za začetek obratovanja železniškega vozila v vsaki državi članici, razen v posebnih primerih. Delovna skupina za dovoljenja za vozila, ki jo je leta 2011 oblikovala Komisija, je razpravljala o več primerih, ko so proizvajalce in prevoznike v železniškem prometu prizadeli čezmerno trajanje in stroški postopka izdaje dovoljenj, ter predlagala številne izboljšave. Ker so nekatere težave posledica zapletenosti sedanjih postopkov izdaje dovoljenj za vozila, bi bilo treba ta postopek poenostaviti. Vsako železniško vozilo bi moralo prejeti samo eno dovoljenje in to dovoljenje za dajanje vozil ali tipov vozil na trg bi morala izdati Agencija. To bi prineslo oprijemljive koristi sektorju z zmanjšanjem stroškov in skrajšanjem postopka ter bi zmanjšalo tveganje morebitne diskriminacije, zlasti novih podjetij, ki želijo vstopiti na železniški trg. Spremenjena Direktiva … [o interoperabilnosti železniškega sistema] zagotavlja podlago za to.

(12)     Za nadaljnja prizadevanja za razvoj enotnega evropskega železniškega območja, predvsem v povezavi z zagotavljanjem ustreznih informacij uporabnikom prevoza blaga in potnikom, ter ob upoštevanju sedanje vključenosti Agencije je treba okrepiti vlogo Agencije na področju telematskih aplikacij. S tem bi zagotovili njihov skladen razvoj in hitro uvajanje.

(13)     Glede na pomen evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) za tekoč razvoj in varnost enotnega evropskega železniškega območja ter ob upoštevanju njegovega preteklega razdrobljenega razvoja je treba okrepiti njegovo splošno usklajevanje na ravni Unije. Zato bi morala imeti Agencija kot najbolj pristojen organ Unije pomembnejšo vlogo na tem področju, da bi zagotovila skladen razvoj ERTMS, prispevala k zagotavljanju, da je oprema ERTMS skladna z veljavnimi specifikacijami, in zagotovila, da so evropski raziskovalni programi, povezani z ERTMS, usklajeni z razvojem tehničnih specifikacij ERTMS. Da bi bili postopki za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi učinkovitejši in nepristranski, je ključno preiti na enotno dovoljenje, ki bo veljavno v Uniji in ga bo izdala Agencija. Spremenjena Direktiva … [o interoperabilnosti železniškega sistema] zagotavlja podlago za to.

(14)     Pristojni nacionalni organi so običajno zaračunavali izdajo dovoljenj za vozila in varnostnih spričeval. S prenosom pristojnosti na raven Unije bi imela Agencija pravico zaračunati prosilcem za izdajo spričeval in dovoljenj, navedenih v prejšnjih uvodnih izjavah. Stopnja teh dajatev bi bila enaka ali nižja od sedanjega povprečja v Uniji in določena z delegiranim aktom, ki bi ga sprejela Komisija.

(15)     Splošni cilj je, da bi bilo treba prenos funkcij in nalog z držav članic na Agencijo opraviti učinkovito, brez kakršnega koli zmanjšanja obstoječih visokih ravni varnosti. Agencija bi morala imeti na voljo zadostne vire za svoje nove naloge, časovni razpored dodelitve teh virov pa bi moral temeljiti na jasno opredeljenih potrebah. Ob upoštevanju znanja in izkušenj nacionalnih organov, zlasti nacionalnih varnostnih organov, bi morala imeti Agencija možnost ustrezne uporabe tega znanja in izkušenj pri dodeljevanju zadevnih dovoljenj in spričeval. V ta namen bi bilo treba spodbujati dodeljevanje nacionalnih strokovnjakov Agenciji.

(16)     Direktiva … [o varnosti na železnici] in Direktiva … [o interoperabilnosti železniškega sistema] določata pregled nacionalnih ukrepov s stališča varnosti in interoperabilnosti ter združljivost s pravili o konkurenci. Direktivi tudi omejujeta možnost držav članic, da bi sprejemale nove nacionalne predpise. Sedanji sistem, v katerem še naprej obstajajo številni nacionalni predpisi, vodi v možna nasprotja s predpisi Unije ter povzroča tveganje za pomanjkljivo preglednost in prikrito diskriminacijo tujih izvajalcev, zlasti manjših in novih. Za prehod k sistemu zares preglednih in nepristranskih predpisov o železnicah na ravni Unije je treba okrepiti postopno krčenje nacionalnih predpisov. Mnenje, ki temelji na neodvisnem in nepristranskem strokovnem znanju in izkušnjah, je ključno na ravni Unije. V ta namen je treba okrepiti vlogo Agencije.

(17)     Uspešnost, organizacija in postopki odločanja na področju interoperabilnosti in varnosti na železnici se znatno razlikujejo med nacionalnimi varnostnimi organi in priglašenimi organi za ugotavljanje skladnosti, kar škodi nemotenemu delovanju enotnega evropskega železniškega območja. To lahko negativno vpliva predvsem na mala in srednje velika podjetja, ki želijo vstopiti na železniški trg v drugi državi članici. Zato je ključno okrepljeno usklajevanje s ciljem večje uskladitve na ravni Unije. V ta namen bi morala Agencija prek revizij in inšpekcijskih pregledov spremljati nacionalne varnostne organe in priglašene organe za ugotavljanje skladnosti.

(18)     Na področju varnosti je pomembno zagotoviti čim večjo preglednost in učinkovit pretok informacij. Analiza rezultatov poslovanja, ki temelji na skupnih kazalnikih in povezuje vse dejavnike v sektorju, je pomembna in bi jo bilo treba izvesti. Kar zadeva statistiko, je potrebno tesno sodelovanje z Eurostatom.

(19)     Za spremljanje napredka interoperabilnosti in varnosti na železnici bi morala biti Agencija odgovorna za objavo ustreznega poročila vsaki dve leti. Glede na njeno tehnično strokovno znanje in izkušnje ter nepristranskost bi morala Agencija tudi pomagati Komisiji pri spremljanju izvajanja zakonodaje Unije o interoperabilnosti in varnosti na železnici.

(20)     Interoperabilnost vseevropskega omrežja bi bilo treba povečevati in novi investicijski projekti, izbrani z namenom, da jih podpre Unija, bi morali biti v skladu s ciljem interoperabilnosti, določenim v Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja[8]. Agencija je prava ustanova za prispevek k tem ciljem.

(21)     Vzdrževanje voznih sredstev je pomemben del varnostnega sistema. Pravi evropski trg za vzdrževanje železniške opreme ni obstajal zaradi pomanjkanja sistema za certificiranje vzdrževalnih delavnic. To stanje je povzročalo dodatne stroške v sektorju in ima za posledico prevoze brez tovora. Evropski certifikacijski sistem za servisne delavnice bi bilo treba zato postopno razvijati in posodabljati, pri čemer je Agencija najprimernejši organ za predlaganje ustreznih rešitev Komisiji.

(22)     Poklicne kvalifikacije, ki se zahtevajo za strojevodje, so glavni dejavnik varnosti in interoperabilnosti v Uniji. Te so tudi predpogoj za prosti pretok delavcev v železniški industriji. To vprašanje bi bilo treba obravnavati z upoštevanjem obstoječega okvira za socialni dialog. Agencija bi morala priskrbeti tehnično podporo, potrebno za upoštevanje tega vidika na ravni Unije.

(23)     Agencija bi morala organizirati in lajšati sodelovanje med nacionalnimi varnostnimi organi, nacionalnimi preiskovalnimi organi in predstavniškimi organi iz železniškega sektorja, ki delujejo na evropski ravni, da bi spodbujala dobre prakse, izmenjavo ustreznih informacij, zbiranje podatkov, povezanih z železnico, in spremljanje skupne učinkovitosti varnosti železniškega sistema.

(24)     Da bi se zagotovila čim večja preglednost in enak dostop vsem strankam do ustreznih podatkov, bi morale biti listine, predvidene za postopke interoperabilnosti in varnosti v železniškem prometu, dostopne javnosti. Enako velja za dovoljenja, varnostna spričevala in druge ustrezne železniške listine. Agencija bi morala zagotoviti učinkovit način izmenjave in objave teh podatkov.

(25)     Pospeševanje inovativnosti in raziskav na področju železnice je pomembna naloga, ki bi jo Agencija glede na svoj ugled in položaj morala spodbujati. Kakršna koli finančna pomoč, zagotovljena s tem v zvezi v okviru dejavnosti Agencije, ne bi smela pripeljati do kakršnega koli izkrivljanja razmer na zadevnem trgu.

(26)     Da bi povečala učinkovitost finančne podpore Unije ter njeno kakovost in združljivost z ustreznimi tehničnimi predpisi, bi morala Agencija kot edini organ Unije z ugledno usposobljenostjo na področju železnic igrati aktivno vlogo pri ocenjevanju železniških projektov.

(27)     Zakonodaja o interoperabilnosti in varnosti na železnici, vodniki o izvajanju ali priporočila Agencije lahko včasih zainteresiranim stranem povzročajo težave pri razlaganju in druge težave. Ustrezno in enotno razumevanje teh aktov je predpogoj za učinkovito izvajanje železniškega pravnega reda in delovanje železniškega trga. Zato bi se morala Agencija aktivno vključiti v usposabljanje in dejavnosti razlaganja v povezavi s tem.

(28)     Da bi lahko ustrezno izvajala svoje naloge, bi Agencija morala biti pravna oseba in bi morala imeti neodvisen proračun, ki bi se financiral predvsem na podlagi prispevka Unije ter prek pristojbin in dajatev, ki jih plačajo prosilci. Da bi bila zagotovljena neodvisnost Agencije pri njenem vsakodnevnem vodenju ter pri izdajanju mnenj, priporočil in sklepov, bi morala biti njena organiziranost pregledna, njen izvršni direktor pa bi moral imeti polno odgovornost. Osebje Agencije bi moralo biti neodvisno in zaposleno na podlagi kratkoročnih in dolgoročnih pogodb v ustreznem razmerju, da se ohrani njegovo organizacijsko znanje in neprekinjeno delovanje ob potrebni in stalni izmenjavi strokovnega znanja z železniškim sektorjem.

(29)     Da se zagotovi učinkovito izvajanje funkcij Agencije, bi morale biti države članice in Komisija zastopane v upravnem odboru, ki so mu dodeljena potrebna pooblastila, vključno za pripravo proračuna ter odobritev letnih in večletnih delovnih programov.

(30)     Da bi bila zajamčena preglednost sklepov upravnega odbora, bi morali biti predstavniki zadevnih sektorjev prisotni pri sejah, vendar brez glasovalne pravice, pri čemer je ta pravica pridržana za predstavnike javnih organov, ki odgovarjajo demokratičnim nadzornim organom. Predstavnike sektorja bi morala imenovati Komisija na podlagi njihove zastopanosti na ravni Unije, in sicer za prevoznike v železniškem prometu, upravljavce infrastrukture, železniško gospodarstvo, delavske sindikate, potnike in uporabnike železniškega prevoza blaga.

(31)     Za ustrezno pripravo sej upravnega odbora in svetovanje upravnemu odboru o sklepih, ki naj jih sprejme, bi bilo treba oblikovati svetovalni izvršni odbor.

(32)     Zagotoviti je treba, da so strankam, ki jih zadevajo odločitve Agencije, na voljo ustrezna pravna sredstva na neodvisen in nepristranski način. Vzpostaviti bi bilo treba primeren pritožbeni mehanizem, na podlagi katerega bi bila zoper odločitve izvršnega direktorja mogoča pritožba pri posebni komisiji za pritožbe, zoper odločitve katere bi bilo mogoče vložiti tožbo pred Sodiščem Evropske unije.

(33)     Širši strateški pogled v povezavi z dejavnostmi Agencije bi pripomogel k učinkovitejšemu načrtovanju in upravljanju njenih virov ter prispeval k večji kakovosti njenih rezultatov. Zato bi moral upravni odbor sprejeti večletni delovni program in ga redno posodabljati po ustreznem posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

(34)     Delo Agencije bi moralo biti pregledno. Treba bi bilo zagotoviti učinkovit nadzor s strani Evropskega parlamenta in v ta namen bi moral imeti Evropski parlament možnost zaslišanja izvršnega direktorja Agencije ter posvetovanja o večletnem delovnem programu. Agencija bi morala tudi uporabljati ustrezno zakonodajo Unije v zvezi z javnim dostopom do listin.

(35)     V preteklih letih, ko so se ustanavljale bolj decentralizirane agencije, si je proračunski organ prizadeval za izboljšanje preglednosti in nadzora nad upravljanjem finančnih sredstev Unije, ki so bila tem dodeljena, zlasti v zvezi s proračunsko razdelitvijo postavk, finančnim nadzorom, pristojnostjo za potrditev zaključnega računa, prispevki v sistem pokojninskega zavarovanja in notranjim proračunskim postopkom (kodeks ravnanja). Na podoben način bi bilo treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[9] brez omejitev za Agencijo, ki bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti prevaram[10].

(36)     Ker države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti ciljev predlaganega ukrepa, namreč ustanoviti strokovnega organa za oblikovanje skupnih rešitev glede zadev v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu, zaradi skupne narave dela, ki ga je treba opraviti, in ker se da potemtakem ta cilj bolje uresničiti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba vsebuje samo to, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(37)     Za ustrezno določanje višine pristojbin in dajatev, ki jih ima Agencija pravico zaračunati, bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije dodeliti Komisiji v zvezi s členi, ki zadevajo izdajo in podaljšanje dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signaliziranja ob progi, dovoljenj za dajanje vozil in tipov vozil na trg ter varnostnih spričeval. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni.           Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(38)     Za zagotovitev izvajanja členov 21 in 22 te uredbe glede pregleda osnutka nacionalnih predpisov in veljavnih predpisov bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila.

(39)     Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja členov 29, 30, 31 in 51 te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(40)     Treba je uveljaviti določena načela glede upravljanja Agencije zaradi skladnosti s skupno izjavo in enotnim pristopom, ki sta bila julija 2012 dogovorjena z Medinstitucionalno delovno skupino o decentraliziranih agencijah EU, katere namen je racionalizirati dejavnosti agencij in povečati njihovo učinkovitost.

(41)     Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

NAČELA

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. S to uredbo se ustanavlja Agencija Evropske unije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

2. Ta uredba določa:

(a) vzpostavitev in naloge Agencije,

(b) naloge držav članic.

3. Ta uredba se uporablja za:

(a) interoperabilnost železniškega sistema v Uniji, kot določa Direktiva ../../.EU [Direktiva o interoperabilnosti];

(b) varnost železniškega sistema v Uniji, kot določa Direktiva ../../.EU [Direktiva o varnosti na železnici];

(c) izdajanje spričeval strojevodjem, kot določa Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti [Direktiva o strojevodjih].

Člen 2

Pravni status

1. Agencija je organ Unije, ki ima status pravne osebe.

2. Agencija ima v posameznih državah članicah najširšo možno pravno sposobnost, dodeljeno pravnim osebam v skladu z njihovimi zakoni. Zlasti lahko pridobi ali razpolaga s premičninami in nepremičninami in je lahko stranka v sodnih postopkih.

3. Agencijo zastopa njen direktor.

Člen 3

Vrste aktov Agencije

Agencija lahko:

(a)          naslovi priporočila na Komisijo v zvezi z uporabo členov 11, 13, 14, 15, 23, 24, 26, 30, 32, 31, 33 in 41;

(b)          naslovi priporočila na države članice v zvezi z uporabo členov 21, 22 in 30;

(c)          izdaja mnenja Komisiji v skladu s členi 9, 21, 22 in 38 ter zadevnim organom v državah članicah v skladu s členom 9;

(d)          izdaja sklepe v skladu s členi 12, 16, 17 in 18;

(e)          izdaja mnenja, ki predstavljajo sprejemljive načine usklajevanja v skladu s členom 15;

(f)           izdaja tehnične dokumente v skladu s členom 15;

(g)          izdaja revizijska poročila v skladu s členoma 29 in 30;

(h)          izdaja smernice in druge nezavezujoče dokumente, ki olajšajo uporabo zakonodaje o interoperabilnosti in varnosti na železnici, v skladu s členi 11, 15 in 24.

POGLAVJE 2

METODE DELA

Člen 4

Ustanovitev in sestava delovnih skupin

1. Agencija ustanovi omejeno število delovnih skupin za pripravo poročil, povezanih zlasti s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost (TSI), skupnimi varnostnimi cilji (SVC) in skupnimi varnostnimi metodami (SVM).

Agencija lahko v drugih upravičenih primerih na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo ustanovi delovne skupine po posvetovanju s Komisijo.

2. Agencija v delovne skupine imenuje strokovnjake.

Agencija v delovne skupine imenuje predstavnike, ki so jih pristojni nacionalni organi imenovali za delovne skupine, v katerih želijo sodelovati.

Agencija v delovne skupine imenuje poklicne strokovnjake iz železniškega sektorja, ki so navedeni na seznamu iz odstavka 3. Zagotovi ustrezno zastopanje tistih sektorjev industrije in tistih uporabnikov, na katere bi lahko vplivali ukrepi, ki jih Komisija lahko predlaga na podlagi priporočil, ki jih nanjo naslovi Agencija.

Agencija lahko, če je potrebno, v delovne skupine imenuje neodvisne strokovnjake in predstavnike mednarodnih organizacij, priznane kot pristojne na zadevnem področju. Osebje Agencije se ne sme imenovati v delovne skupine.

3. Vsak predstavniški organ iz člena 34 pošlje Agenciji seznam najbolj usposobljenih strokovnjakov, pooblaščenih za njegovo zastopanje v vsaki delovni skupini.

4. Kadar koli delo teh delovnih skupin neposredno vpliva na delovne pogoje, zdravje in varnost delavcev v industriji, predstavniki delavskih organizacij sodelujejo v ustreznih delovnih skupinah kot polnopravni člani.

5. Potne stroške in dnevnice članov delovnih skupin, ki temeljijo na predpisih in merilih, ki jih je sprejel upravni odbor, krije Agencija.

6. Delovnim skupinam predseduje predstavnik Agencije.

7. Delo delovnih skupin je pregledno. Upravni odbor opredeli poslovnik delovnih skupin.

Člen 5

Posvetovanje socialnih partnerjev

Kadar koli delo, določeno v členih 11, 12, 15 in 32 , neposredno vpliva na družbeno okolje ali na delovne pogoje delavcev v industriji, se Agencija posvetuje s socialnimi partnerji v okviru Odbora za sektorski dialog, ustanovljenega v skladu s Sklepom 98/500/ES[11].

Ta posvetovanja se organizirajo, preden Agencija predloži Komisiji svoja priporočila. Agencija ustrezno upošteva ta posvetovanja in je v vsakem času pripravljena razložiti svoja priporočila. Agencija pošlje Komisiji mnenja, izražena v Odboru za sektorski dialog, Komisija pa odboru, navedenemu v členu 75.

Člen 6

Posvetovanje z uporabniki železniškega prevoza blaga in potniki

Kadar koli delo, določeno v členih 11 in 15, neposredno vpliva na uporabnike železniškega prevoza blaga in potnike, se Agencija posvetuje z organizacijami, ki jih zastopajo. Seznam organizacij, s katerimi se je treba posvetovati, pripravi Komisija s pomočjo odbora, navedenega v členu 75.

Ta posvetovanja se organizirajo, preden Agencija predloži svoje predloge Komisiji. Agencija ustrezno upošteva ta posvetovanja in je vedno pripravljena razložiti svoje predloge. Agencija pošlje Komisiji mnenja, ki jih izrazijo zadevne organizacije, Komisija pa odboru, navedenemu v členu 75.

Člen 7

Ocena učinka

1. Agencija opravi oceno učinka svojih priporočil in mnenj. Upravni odbor sprejme metodologijo ocene učinka na podlagi metodologije Komisije. Agencija se poveže s Komisijo, da zagotovi ustrezno upoštevanje zadevnega dela pri Komisiji.

2. Pred uvedbo dejavnosti, ki je vključena v delovni program, Agencija opravi z njo povezano zgodnjo oceno učinka, v kateri navede:

(a) vprašanje, ki ga je treba rešiti, in verjetne rešitve;

(b) potrebni obseg določenega ukrepa, vključno z izdajo priporočila ali mnenja Agencije;

(c) pričakovani prispevek Agencije k rešitvi težave.

Poleg tega se za vsako dejavnost in projekt v delovnem programu pripravi analiza učinkovitosti za posamezno dejavnost in v povezavi z drugimi dejavnostmi, tako da se lahko najbolje uporabi proračun in vire Agencije.

3. Agencija lahko opravi naknadno oceno zakonodaje, ki izhaja iz njenih priporočil.

4. Države članice Agenciji predložijo podatke, ki so potrebni za oceno učinka.

Člen 8

Študije

Kadar je to potrebno za izvajanje njenih nalog, Agencija naroči študije, ki jih financira iz lastnega proračuna.

Člen 9

Mnenja

1. Agencija na zahtevo nacionalnih regulatornih organov, navedenih v členu 55 Direktive 2012/34/EU [Direktiva o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (prenovitev)], izda mnenje, ki zadeva varnostne in interoperabilne vidike vprašanj, ki so pritegnila njihovo pozornost.

2. Agencija na zahtevo Komisije izdaja mnenja o spremembah katerega koli akta, sprejetega na podlagi Direktive …[Direktiva o interoperabilnosti] ali … [Direktiva o varnosti na železnici], zlasti kadar se sporoči kakršna koli domnevna pomanjkljivost.

3. V zvezi z mnenji, navedenimi v prejšnjih odstavkih in drugih členih te uredbe, Agencija posreduje svoja mnenja v dveh mesecih, če ni dogovorjeno drugače. Agencija mnenja objavi v dveh mesecih v različici, iz katere se odstrani vse komercialno zaupno gradivo.

Člen 10

Obiski v državah članicah

1. Da bi opravljala svoje naloge, zlasti naloge iz členov 12, 21, 22, 16, 17, 27, 29, 30, 31 in 38, lahko Agencija izvede obiske držav članic v skladu z usmeritvijo, ki jo opredeli upravni odbor.

2. Agencija obvesti zadevno državo članico o načrtovanem obisku, imenih pooblaščenih uradnikov Agencije in datumu, ko naj bi se obisk začel. Uradniki Agencije, pooblaščeni za izvedbo takšnih obiskov, to storijo na podlagi predložitve sklepa izvršnega direktorja, v katerem so navedeni namen in cilji njihovega obiska.

3. Nacionalni organi držav članic olajšajo delo osebja Agencije.

4. Agencija pripravi poročilo o vsakem obisku in ga pošlje Komisiji ter zadevni državi članici.

5. Zgornji odstavki ne vplivajo na inšpekcijske preglede iz členov 29(6) in 30(6), ki se izvajajo v skladu s tam predpisanim postopkom.

POGLAVJE 3

NALOGE, POVEZANE Z VARNOSTJO NA ŽELEZNICI

Člen 11

Tehnična podpora – priporočila o varnosti na železnici

1. Agencija izda Komisiji priporočila o skupnih varnostnih metodah (SVM) in skupnih varnostnih ciljih (SVC), določenih v členih 6 in 7 Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah]. Agencija izda Komisiji tudi priporočila o občasnem preverjanju SVM in SVC.

2. Agencija Komisiji na njeno zahtevo ali na lastno pobudo izda priporočila o drugih ukrepih na področju varnosti.

3. Agencija lahko izdaja smernice in druge nezavezujoče dokumente, ki olajšajo izvajanje zakonodaje o varnosti na železnici.

Člen 12

Varnostna spričevala

Agencija izdaja posamezna varnostna spričevala v skladu s členoma 10 in 11 Direktive … [Direktiva o varnosti].

Člen 13

Vzdrževanje vozil

1. Agencija pomaga Komisiji v zvezi s sistemom certificiranja subjektov, zadolženih za vzdrževanje v skladu s členom 14(6) Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah].

2. Agencija izda priporočilo Komisiji glede na člen 14(7) Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah].

3. Agencija v poročilu iz člena 30(2) te uredbe analizira druge možne ukrepe, ki se sprejmejo v skladu s členom 15 Direktive ... [Direktiva o varnosti na železnicah].

Člen 14

Prevoz nevarnega blaga po železnici

Agencija spremlja razvoj zakonodaje, ki zadeva prevoz nevarnega blaga po železnici v smislu Direktive 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta[12], ter ga primerja z zakonodajo, ki zadeva železniško interoperabilnost in varnost, zlasti bistvene zahteve. V ta namen Agencija pomaga Komisiji in lahko na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo izda priporočila.

POGLAVJE 4

NALOGE, POVEZANE Z INTEROPERABILNOSTJO

Člen 15

Tehnična podpora na področju železniške interoperabilnosti

1. Agencija:

(a) izda Komisiji priporočila o TSI in njihovi spremembi v skladu s členom 5 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti];

(b) izda Komisiji priporočila o predlogah za EU-izjavo o verifikaciji in dokumente tehnične dokumentacije, ki ji morajo biti priloženi, v skladu s členom 15 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti];

(c) izda Komisiji priporočila o specifikacijah za registre in njihovi spremembi v skladu s členi 43, 44 in 45 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti];

(d) izda mnenja, ki predstavljajo sprejemljive načine usklajevanja v zvezi s pomanjkljivostmi TSI v skladu s členom 6(2) Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti], in jih posreduje Komisiji;

(e) izda Komisiji mnenja o prošnjah držav članic za neuporabo TSI v skladu s členom 7 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti];

(f) izda tehnične dokumente v skladu s členom 4(9) Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti];

(g) izda Komisiji priporočila v zvezi z delovnimi pogoji celotnega osebja, ki opravlja za varnost pomembne naloge.

2. Agencija za pripravo priporočil iz točk (a) in (b) odstavka 1:

(a) zagotovi, da so TSI in specifikacije za registre prilagojene tehničnemu napredku in tržnim trendom ter družbenim zahtevam;

(b) zagotovi usklajenost med razvojem in posodabljanjem TSI na eni strani ter razvojem vseh evropskih standardov, ki se izkažejo kot potrebni za interoperabilnost, na drugi strani ter ohranja ustrezne stike z evropskimi organi za standarde.

3. Agencija lahko izdaja smernice in druge nezavezujoče dokumente, ki olajšajo izvajanje zakonodaje o interoperabilnosti železnic.

Člen 16

Dovoljenja za dajanje vozil na trg

Agencija izdaja dovoljenja za dajanje železniških vozil na trg v skladu s členom 20 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti].

Člen 17

Dovoljenja za dajanje tipov vozil na trg

Agencija izdaja dovoljenja za dajanje tipov vozil na trg v skladu s členom 22 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti].

Člen 18

Dovoljenja za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi

Agencija izdaja dovoljenja za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, ki se nahajajo ali obratujejo v celotni Uniji, v skladu s členom 18 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti].

Člen 19

Telematske aplikacije

1. Agencija deluje kot sistemski organ, odgovoren za vzdrževanje tehničnih specifikacij za telematske aplikacije, v skladu z zadevnimi TSI.

2. Agencija opredeli, objavi in uporablja postopke za upravljanje zahtev za spremembe navedenih specifikacij. V ta namen Agencija vzpostavi in vodi register zahtev za spremembe specifikacij telematskih aplikacij in njihovega statusa.

3. Agencija razvije in vzdržuje tehnična orodja za upravljanje različic specifikacij telematskih aplikacij.

4. Agencija pomaga Komisiji pri spremljanju uvajanja telematskih aplikacij v skladu z zadevnimi TSI.

Člen 20

Podpora priglašenim organom za ugotavljanje skladnosti

1. Agencija podpira dejavnosti priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 27 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti]. Ta podpora zajema predvsem pripravo smernic za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti iz člena 9 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti] in smernic za postopek ES-verifikacije iz člena 10 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti].

2. Agencija olajša sodelovanje priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti, pri čemer deluje zlasti kot tehnični sekretariat za njihovo usklajevalno skupino.

POGLAVJE 5

NALOGE, POVEZANE Z NACIONALNIMI PREDPISI

Člen 21

Pregled osnutka nacionalnih predpisov

1. Agencija v dveh mesecih po prejemu pregleda osnutek nacionalnih predpisov, ki se ji predloži v skladu s:

(a) členom 8(2) Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah],

(b) členom 14 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti].

2. Če Agencija po pregledu iz odstavka 1 meni, da nacionalni predpisi omogočajo izpolnitev bistvenih zahtev za interoperabilnost, upoštevanje SVM in doseganje SVC ter da ne bi povzročili samovoljne diskriminacije ali prikrite omejitve delovanja železniškega prometa med državami članicami, o pozitivni oceni obvesti Komisijo in zadevno državo članico. Komisija lahko potrdi predpis v sistemu IT iz člena 23.

3. Če pregled iz odstavka 1 privede do negativne ocene, Agencija:

(a) izda priporočilo, ki ga naslovi na zadevno državo članico, v katerem navede razloge, zakaj zadevni predpis ne bi smel postati veljaven in/ali se uporabljati;

(b) obvesti Komisijo o negativni oceni.

4. Če država članica v dveh mesecih od prejema priporočila Agencije iz točke (a) odstavka 3 ne ukrepa, lahko Komisija po prejemu informacij iz točke (b) odstavka 3 in po tem, ko ji zadevna država članica sporoči razloge, sprejme odločitev, ki jo naslovi na zadevno državo članico in s katero od nje zahteva, da spremeni zadevni osnutek predpisa, začasno ustavi njegovo sprejetje, začetek veljavnosti ali izvajanje.

Člen 22

Pregled veljavnih nacionalnih predpisov

1. Agencija v dveh mesecih po prejemu pregleda nacionalne predpise, ki se ji predložijo v skladu s členom 14(3) Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti].

2. Če Agencija po pregledu iz odstavka 1 meni, da nacionalni predpisi omogočajo izpolnitev bistvenih zahtev za interoperabilnost, upoštevanje SVM in doseganje SVC ter da ne bi povzročili samovoljne diskriminacije ali prikrite omejitve delovanja železniškega prometa med državami članicami, o pozitivni oceni obvesti Komisijo in zadevno državo članico. Komisija lahko potrdi predpis v sistemu IT iz člena 23.

3. Če pregled iz odstavka 1 privede do negativne ocene, Agencija:

(a) izda priporočilo, ki ga naslovi na zadevno državo članico, v katerem navede razloge, zakaj bi bilo treba zadevni predpis spremeniti ali razveljaviti;

(b) obvesti Komisijo o negativni oceni.

4. Če država članica v dveh mesecih od prejema priporočila Agencije iz točke (a) odstavka 3 ne ukrepa, lahko Komisija po prejemu informacij iz točke (b) odstavka 3 in po tem, ko ji zadevna država članica sporoči razloge, sprejme odločitev, ki jo naslovi na zadevno državo članico in s katero od nje zahteva, da spremeni ali razveljavi zadevni predpis.

5. Postopek, opisan v odstavkih 2 in 3, se smiselno uporablja v primerih, ko Agencija ugotovi, da je kateri koli nacionalni predpis, priglašen ali ne, odvečen ali v nasprotju s SVM, SVC, TSI ali katero koli drugo zakonodajo Unije na področju železnic.

Člen 23

Sistem IT, ki se uporablja za namene priglasitve in razvrstitev nacionalnih predpisov

1. Agencija vzpostavi in upravlja namenski sistem IT, ki vsebuje nacionalne predpise iz členov 21(1) in 22(1), ter dostop do njega zagotovi zainteresiranim stranem in javnosti.

2. Države članice priglasijo Agenciji in Komisiji nacionalne predpise iz členov 21(1) in 22(1) prek sistema IT iz odstavka 1. Agencija objavi pravila v tem sistemu in jih uporabi za obveščanje Komisije v skladu s členoma 21 in 22.

3. Agencija razvrsti priglašene nacionalne predpise v skladu s členom 14(8) Direktive …. [Direktiva o interoperabilnosti]. V ta namen uporabi sistem iz prvega odstavka tega člena.

4. Agencija razvrsti priglašene nacionalne predpise v skladu s členom 8(2) Direktive … [Direktiva o varnosti na železnici], pri čemer upošteva razvoj zakonodaje EU. V ta namen razvije instrument za upravljanje pravil, ki ga države članice uporabljajo za poenostavitev svojih sistemov nacionalnih pravil. Agencija za objavo instrumenta za upravljanje pravil uporabi sistem iz prvega odstavka tega člena.

POGLAVJE 6

Naloge, povezane z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)

Člen 24

Sistemski organ za ERTMS

1. Agencija deluje kot sistemski organ, odgovoren za vzdrževanje tehničnih specifikacij za ERTMS.

2. Agencija opredeli, objavi in uporablja postopke za upravljanje zahtev za spremembe teh specifikacij. V ta namen Agencija vzpostavi in vodi register zahtev za spremembe specifikacij ERTMS in njihovega statusa.

3. Agencija priporoči sprejetje nove različice tehničnih specifikacij ERTMS. Vendar to stori le, kadar je predhodna različica dovolj izrabljena. Oblikovanje novih različic ne sme ogrožati stopnje uporabe ERTMS, stabilnosti specifikacij, ki je potrebna za optimizacijo proizvodnje opreme ERTMS, donosa naložb prevoznikov v železniškem prometu in učinkovitega načrtovanja uporabe ERTMS.

4. Agencija razvije in vzdržuje tehnična orodja za upravljanje različic ERTMS za zagotovitev tehnične in operativne združljivosti med omrežji in vozili, ki so opremljena z različnimi različicami, ter za zagotovitev pobud za hitro izvajanje veljavnih različic.

5. Agencija v skladu s členom 5(10) Direktive … [Direktive o interoperabilnosti železniškega sistema] zagotovi, da so poznejše različice opreme ERTMS tehnično združljive s predhodnimi različicami.

6. Agencija pripravi in razširja zadevne smernice o uporabi za zainteresirane strani in dokumentacijo s pojasnili, povezano s tehničnimi specifikacijami za ERTMS.

Člen 25

Ad hoc delovna skupina priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti za ERTMS

1. Agencija oblikuje in predseduje ad hoc delovni skupini priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti za ERTMS iz člena 27 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti].

Delovna skupina preverja skladnost uporabe postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti iz člena 9 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti] in postopkov ES-verifikacije iz člena 10 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti], ki jih izvajajo priglašeni organi za ugotavljanje skladnosti.

2. Agencija Komisiji vsaki dve leti poroča o dejavnostih delovne skupine iz odstavka 1, vključno s statističnimi podatki o udeležbi predstavnikov priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti v delovni skupini.

3. Agencija oceni uporabo postopka za ugotavljanje skladnosti komponent interoperabilnosti in postopka ES-verifikacije za opremo ERTMS ter vsaki dve leti Komisiji predloži poročilo, v katerem predlaga izboljšave, kjer je to primerno.

Člen 26

Podpiranje tehnične in operativne združljivosti med podsistemi ERTMS na vozilu in ob progi

1. Agencija lahko prevoznikom v železniškem prometu na njihovo zahtevo pomaga pri preverjanju tehnične in operativne združljivosti med podsistemi ERTMS na vozilu in ob progi pred začetkom obratovanja vozil.

2. Če Agencija ugotovi, da obstaja tveganje za pomanjkljivo tehnično in operativno združljivost med omrežji in vozili, opremljenimi z opremo ERTMS, v smislu posebnih projektov ERTMS, lahko od zadevnih udeležencev, zlasti proizvajalcev, priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti, prevoznikov v železniškem prometu, upravljavcev infrastrukture in nacionalnih varnostnih organov zahteva, da zagotovijo vse ustrezne informacije o uporabljenih postopkih za ES-verifikacijo in začetek obratovanja ter o operativnih pogojih. Agencija obvesti Komisijo o takšnem tveganju in ji po potrebi priporoči ustrezne ukrepe.

Člen 27

Podpiranje uvajanja ERTMS in projektov ERTMS

1. Agencija spremlja uvajanje ERTMS v skladu z načrtom za uvedbo, opredeljenim v Sklepu 2012/88/EU[13], ter spremlja usklajevanje namestitve ERTMS na vseevropskih prometnih koridorjih in železniških tovornih koridorjih, kot določa Uredba (EU) št. 913/2010[14].

2. Agencija zagotovi tehnično spremljanje projektov za uvedbo ERTMS, ki jih financira Unija, vključno z analizo razpisne dokumentacije v času javnih razpisov, kjer je to primerno. Agencija po potrebi tudi pomaga upravičencem do sredstev Unije za zagotovitev, da so tehnične rešitve, izvedene v projektih, povsem skladne s TSI, kar zadeva vodenje-upravljanje in signalizacijo, in torej v celoti interoperabilne.

Člen 28

Akreditiranje laboratorijev

1. Agencija podpira usklajeno akreditiranje laboratorijev za ERTMS v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[15], predvsem s posredovanjem ustreznih smernic akreditacijskim organom.

2. Agencija lahko kot opazovalka sodeluje v medsebojnih pregledih, ki se zahtevajo z Uredbo (ES) št. 765/2008.

POGLAVJE 7

NALOGE, POVEZANE S SPREMLJANJEM ENOTNEGA EVROPSKEGA ŽELEZNIŠKEGA OBMOČJA

Člen 29

Spremljanje nacionalnih varnostnih organov

1. Agencija spremlja delovanje in odločanje nacionalnih varnostnih organov prek revizij in inšpekcijskih pregledov.

2. Agencija ima pravico revidirati:

(a) sposobnost nacionalnih varnostnih organov, da izvedejo naloge, povezane z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu;

(b) učinkovitost spremljanja sistemov varnega upravljanja udeležencev iz člena 16 Direktive […] [Direktiva o varnosti na železnicah], ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi.

Postopek za izvajanje revizij sprejme upravni odbor.

3. Agencija izda revizijska poročila ter jih pošlje zadevnim nacionalnim varnostnim organom in Komisiji. Vsako revizijsko poročilo vključuje predvsem seznam vseh pomanjkljivosti, ki jih ugotovi Agencija, in priporočila za izboljšanje.

4. Če Agencija meni, da pomanjkljivosti iz odstavka 3 zadevnemu nacionalnemu varnostnemu organu preprečujejo učinkovito izvajanje njegovih nalog, povezanih z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu, nacionalnemu varnostnemu organu priporoči, da sprejme ustrezne ukrepe v roku, ki se določi glede na pomembnost pomanjkljivosti.

5. Če se nacionalni varnostni organ ne strinja s priporočilom Agencije iz odstavka 4 ali če nacionalni varnostni organ ne ukrepa na podlagi priporočila Agencije v treh mesecih od njegovega prejema, lahko Komisija v šestih mesecih sprejme odločitev v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 75.

6. Agencija ima tudi pravico izvajati napovedane ali nenapovedane inšpekcijske preglede v nacionalnih varnostnih organih, da preveri določena področja njihovih dejavnosti in delovanja, zlasti da pregleda dokumente, postopke in evidence, povezane z njihovimi nalogami iz člena 16 Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah]. Inšpekcijski pregledi se lahko izvedejo priložnostno ali v skladu z načrtom, ki ga pripravi Agencija. Inšpekcijski pregled lahko traja največ dva dneva. Nacionalni organi držav članic olajšajo delo osebja Agencije. Agencija posreduje Komisiji poročilo o vsakem inšpekcijskem pregledu.

Člen 30

Spremljanje priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti

1. Agencija spremlja priglašene organe za ugotavljanje skladnosti s pomočjo akreditacijskih organov, revizije in inšpekcijskih pregledov iz odstavkov 2–5.

2. Agencija podpira usklajeno akreditiranje priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti, predvsem s pripravo ustreznih smernic o ocenjevalnih merilih in postopkih, s katerimi se oceni, ali priglašeni organi izpolnjujejo zahteve iz člena 27 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti] za akreditacijske organe prek evropske akreditacijske infrastrukture, priznane s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93.

3. Pri priglašenih organih za ugotavljanje skladnosti, ki niso akreditirani v skladu s členom 24 Direktive… [Direktiva o interoperabilnosti], lahko Agencija revidira njihove zmogljivosti, da izpolnijo zahteve iz člena 27 navedene direktive. Postopek za izvajanje revizij sprejme upravni odbor.

4. Agencija izdaja revizijska poročila o dejavnostih iz odstavka 3 ter jih pošlje zadevnim priglašenim organom za ugotavljanje skladnosti in Komisiji. Vsako revizijsko poročilo vključuje predvsem vse pomanjkljivosti, ki jih ugotovi Agencija, in priporočila za izboljšanje. Če Agencija meni, da te pomanjkljivosti zadevnemu priglašenemu organu preprečujejo učinkovito izvajanje njegovih nalog, povezanih z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu, sprejme priporočilo, s katerim od države članice, kjer ima tak priglašeni organ sedež, zahteva, da izvede ustrezne ukrepe v določenem roku.

5. Če se država članica ne strinja s priporočilom iz odstavka 4 ali če priglašeni organ ne ukrepa na podlagi priporočila Agencije v treh mesecih od njegovega prejema, lahko Komisija v šestih mesecih sprejme mnenje v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 75.

6. Agencija lahko, tudi s sodelovanjem z ustreznimi nacionalnimi akreditacijskimi organi, izvaja napovedane ali nenapovedane inšpekcijske preglede v priglašenih organih za ugotavljanje skladnosti, da preveri določena področja njihovih dejavnosti in delovanja, zlasti da pregleda dokumente, certifikate in evidence, povezane z njihovimi nalogami iz člena 27 Direktive […] [Direktiva o interoperabilnosti]. Inšpekcijski pregledi se lahko izvedejo priložnostno ali v skladu z načrtom, ki ga pripravi Agencija. Inšpekcijski pregled lahko traja največ dva dneva. Priglašeni organi za ugotavljanje skladnosti olajšajo delo osebja Agencije. Agencija posreduje Komisiji poročilo o vsakem inšpekcijskem pregledu.

Člen 31

Spremljanje napredka interoperabilnosti in varnosti

1. Agencija skupaj z mrežo nacionalnih preiskovalnih organov zbere ustrezne podatke o nesrečah in incidentih ter spremlja prispevek nacionalnih preiskovalnih organov k varnosti v celotnem železniškem sistemu.

2. Agencija spremlja skupno učinkovitost varnosti železniškega sistema. Agencija lahko predvsem zaprosi za pomoč mrež iz člena 34, vključno z zbiranjem podatkov. Agencija uporabi tudi podatke, ki jih je zbral Eurostat, in sodeluje z Eurostatom z namenom, da se izogne kakršnemu koli podvajanju dela ter da zagotovi metodološko doslednost med skupnimi varnostnimi kazalniki in kazalniki, uporabljenimi pri drugih načinih prevoza.

3. Agencija na zahtevo Komisije izda priporočila za izboljšanje interoperabilnosti železniških sistemov predvsem s tem, da omogoča usklajenost med prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture ali med upravljavci infrastrukture.

4. Agencija spremlja napredek interoperabilnosti in varnosti železniških sistemov. Vsaki dve leti predloži Komisiji in objavi poročilo o napredku interoperabilnosti in varnosti na enotnem evropskem železniškem območju.

5. Agencija na zahtevo Komisije pripravi poročila o stanju izvajanja ter uporabi zakonodaje Unije o varnosti in interoperabilnosti v določeni državi članici.

POGLAVJE 8

DRUGE NALOGE

Člen 32

Vlakovno osebje

1. Agencija opravi ustrezne naloge, povezane z vlakovnim osebjem, določene v členih 4, 20, 22, 23, 25, 28, 33, 34, 35 in 37 Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta[16].

2. Komisija lahko od Agencije zahteva, da opravi druge naloge, povezane z vlakovnim osebjem, v skladu z Direktivo 2007/59/ES.

3. Agencija se posvetuje z organi, ki so pristojni za vprašanja vlakovnega osebja, o nalogah iz odstavkov 1 in 2. Agencija lahko spodbuja sodelovanje med temi organi, vključno z organiziranjem ustreznih srečanj z njihovimi predstavniki.

Člen 33

Registri in njihova dostopnost

1. Agencija vzpostavi in vodi evropske registre, kot določajo členi 43, 44 in 45 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti]. Agencija deluje kot sistemski organ za vse registre in zbirke podatkov iz Direktiv o varnosti, interoperabilnosti in strojevodjih. To vključuje zlasti naslednje:

(a) razvijanje in vodenje specifikacij registrov;

(b) usklajevanje razvoja v državah članicah v zvezi z registri;

(c) zagotavljanje smernic o registrih zadevnim zainteresiranim stranem;

(d) izdajanje priporočil Komisiji o izboljšavah specifikacij obstoječih registrov in morebitni potrebi po vzpostavitvi novih.

2. Agencija zagotovi, da so javnosti na voljo naslednje listine in registri iz Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti] in Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah]:

(a) ES-izjave o verifikaciji podsistemov;

(b) ES-izjave o skladnosti komponent interoperabilnosti in ES-izjave o primernosti komponent interoperabilnosti za uporabo;

(c) dovoljenja, izdana v skladu z Direktivo … [Direktiva o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (prenovitev)];

(d) varnostna spričevala, izdana v skladu s členom 10 Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah];

(e) poročila o preiskavah, ki se pošljejo Agenciji v skladu s členom 24 Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah];

(f) nacionalni predpisi, o katerih se Komisijo obvesti v skladu s členom 8 Direktive … [Direktiva o varnosti na železnicah] ter členom 14 Direktive … [Direktiva o interoperabilnosti];

(g) registri vozil, tudi prek povezav z zadevnimi nacionalnimi registri;

(h) registri infrastrukture, tudi prek povezav z zadevnimi nacionalnimi registri;

(i) evropski register dovoljenih tipov vozil;

(j) register zahtev po spremembah in načrtovanih sprememb specifikacij ERTMS;

(k) register zahtev po spremembah in načrtovanih sprememb TSI telematskih aplikacij za potniški promet (TAP) / TSI telematskih aplikacij za tovorni promet (TAF);

(l) register oznak imetnikov vozil, ki ga hrani Agencija v skladu s TSI o delovanju in upravljanju prometa;

(m) poročila o kakovosti, izdana v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 1371/2007.

3. Države članice in Komisija na podlagi osnutka, ki ga pripravi Agencija, razpravljajo o praktičnih načinih pošiljanja listin iz odstavka 2 in v zvezi z njimi dosežejo dogovor.

4. Pri pošiljanju listin iz odstavka 2 lahko zadevni organi navedejo, katere listine se javnosti ne smejo razkriti iz varnostnih razlogov.

5. Nacionalni organi, odgovorni za izdajo dovoljenj in spričeval, navedenih v točkah (c) in (d) odstavka 2, obvestijo Agencijo v roku enega meseca od vsake posamezne odločitve o izdaji, podaljšanju, spremembi ali razveljavitvi dovoljenj in spričeval.

6. Agencija lahko v javno zbirko podatkov vključi kateri koli javni dokument ali povezavo v zvezi s cilji te uredbe, ob upoštevanju veljavne zakonodaje Unije o varstvu podatkov.

Člen 34

Mreže nacionalnih varnostnih organov, preiskovalnih organov in predstavniških organov

1. Agencija vzpostavi mrežo nacionalnih varnostnih organov in mrežo preiskovalnih organov iz člena 21 Direktive…/… [Direktiva o varnosti na železnicah]. Agencija jim zagotovi sekretariat. Naloge mrež so predvsem:

(a) izmenjava informacij, povezanih z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu;

(b) spodbujanje dobrih praks;

(c) zagotavljanje podatkov Agenciji o varnosti v železniškem prometu, zlasti podatkov v zvezi s skupnimi varnostnimi kazalniki.

Agencija pospešuje sodelovanje med tema mrežama, predvsem se lahko odloči za skupna srečanja obeh mrež.

2. Agencija vzpostavi mrežo predstavniških organov iz železniškega sektorja, ki delujejo na ravni Unije. Seznam teh organov se opredeli v izvedbenem aktu, ki ga sprejme Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 75. Agencija mreži zagotovi sekretariat. Naloge mreže so predvsem:

(a) izmenjava informacij, povezanih z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu;

(b) spodbujanje dobrih praks;

(c) zagotavljanje podatkov Agenciji o varnosti in interoperabilnosti v železniškem prometu.

3. Mreže iz odstavkov 1 in 2 lahko izdajajo nezavezujoča mnenja o osnutku priporočil iz člena 9(2).

4. Agencija lahko vzpostavi druge mreže teles ali organov, ki so odgovorni za del železniškega sistema.

5. Komisija lahko sodeluje v srečanjih mrež iz tega člena.

Člen 35

Sporočanje in razširjanje

Agencija zadevnim zainteresiranim stranem sporoča in razširja evropski okvir železniške zakonodaje, standarde in smernice v skladu z ustreznimi načrti sporočanja in razširjanja, ki jih je sprejel upravni odbor. Upravni odbor redno posodablja te načrte na podlagi analize potreb.

Člen 36

Raziskave in spodbujanje inovativnosti

1. Agencija na zahtevo Komisije prispeva k raziskovalnim dejavnostim na področju železnice na ravni Unije, med drugim tudi s podporo ustreznim službam Komisije in predstavniškim organom. Prispevek ne vpliva na druge raziskovalne dejavnosti na ravni Unije.

2. Komisija lahko Agenciji poveri nalogo spodbujanja inovativnosti, namenjene izboljšanju interoperabilnosti in varnosti v železniškem prometu, zlasti uporabo novih informacijskih tehnologij ter sistemov za sledenje.

Člen 37

Pomoč Komisiji

1. Agencija Komisiji na njeno zahtevo pomaga pri izvajanju zakonodaje Unije, ki ima za cilj povečevanje stopnje interoperabilnosti železniških sistemov in razvijanje skupnega pristopa k varnosti evropskega železniškega sistema.

2. Ta pomoč lahko zajema:

(a) strokovno svetovanje o zadevah, za katere so potrebni specifično znanje in izkušnje;

(b) zbiranje informacij prek mrež iz člena 34.

Člen 38

Pomoč pri ocenjevanju železniških projektov

Brez poseganja v izjeme, določene v členu 9 Direktive […] [Direktiva o interoperabilnosti železniškega sistema], Agencija na zahtevo Komisije s stališča interoperabilnosti in varnosti preveri vsak projekt načrtovanja, gradnje, obnove ali dograditve podsistema, za katerega je bila vložena prošnja za finančno podporo Unije.

Agencija predloži mnenje o skladnosti projekta z ustrezno zakonodajo o interoperabilnosti in varnosti v roku, dogovorjenem s Komisijo glede na pomembnost projekta in razpoložljive vire, ki pa ne sme biti daljši kot dva meseca.

Člen 39

Pomoč državam članicam, državam kandidatkam in zainteresiranim stranem

1. Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije, držav članic, držav kandidatk ali mrež iz člena 34 izvaja dejavnosti usposabljanja ali druge ustrezne dejavnosti v zvezi z uporabo in pojasnitvijo zakonodaje o interoperabilnosti in varnosti v železniškem prometu ter s tem povezanih proizvodov Agencije, kot so registri, vodniki o izvajanju ali priporočila.

2. Naravo in obseg dejavnosti iz odstavka 1 določi odbor in te dejavnosti se vključi v delovni program.

Člen 40

Mednarodni odnosi

1. Če je to potrebno za dosego ciljev, določenih v tej uredbi, ter brez poseganja v ustrezne pristojnosti držav članic in institucij Unije, vključno z Evropsko službo za zunanje delovanje, lahko Agencija vzpostavi stike in sklene upravne dogovore z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav, pristojnimi za zadeve, ki jih zajemajo dejavnosti Agencije, da bi bila na tekočem s tehničnim razvojem ter zagotovila spodbujanje zakonodaje in standardov Evropske unije o železnicah.

2. Ti dogovori za Unijo in njene države članice ne ustvarijo pravne obveznosti, niti državam članicam in njihovim pristojnim organom ne preprečujejo sklenitve dvostranskih ali večstranskih dogovorov s temi nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. O teh dogovorih in sodelovanju se je treba predhodno pogovoriti s Komisijo in ji redno poročati.

3. Upravni odbor sprejme strategijo o odnosih s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami glede zadev, ki so v pristojnosti Agencije. Strategija se vključi v letni in večletni delovni program Agencije s specifikacijo povezanih virov.

Člen 41

Usklajevanje glede rezervnih delov

Agencija prispeva k opredelitvi možnih železniških rezervnih delov, ki jih je treba standardizirati. V ta namen lahko Agencija ustanovi delovno skupino za usklajevanje dejavnosti zainteresiranih strani in vzpostavi stike z evropskimi organi za standarde. Agencija predloži Komisiji ustrezna priporočila.

POGLAVJE 9

ORGANIZACIJA AGENCIJE

Člen 42

Upravna in vodstvena struktura

Upravna in vodstvena struktura Agencije vključuje:

(a) upravni odbor, ki izvaja funkcije iz člena 47;

(b) izvršni odbor, ki izvaja funkcije iz člena 49;

(c) izvršnega direktorja, ki izvaja pristojnosti iz člena 50;

(d) komisijo za pritožbe, ki izvaja pristojnosti iz členov 54–56.

Člen 43

Sestava upravnega odbora

1. Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in štirih predstavnikov Komisije, od katerih imajo vsi pravico do glasovanja.

Upravni odbor zajema tudi šest predstavnikov, ki nimajo pravice do glasovanja in na evropski ravni zastopajo naslednje skupine:

(a) prevoznike v železniškem prometu,

(b) upravljavce infrastrukture,

(c) železniško industrijo,

(d) sindikate,

(e) potnike,

(f) uporabnike železniškega prevoza blaga.

Za vsako o teh skupin Komisija imenuje predstavnika in namestnika na podlagi ožjega izbora štirih imen, ki jih predložijo njihove ustrezne evropske organizacije.

2. Člani odbora in njihovi namestniki se imenujejo glede na njihovo poznavanje osnovne dejavnosti Agencije, upoštevajoč ustrezne vodstvene, upravne in proračunske veščine in znanja. Vse strani si prizadevajo, da omejijo fluktuacijo predstavnikov v odboru in s tem zagotovijo stalnost njegovega dela. Vse strani si prizadevajo, da dosežejo usklajeno zastopanje moških in žensk v upravnem odboru.

3. Države članice in Komisija imenujejo svoje člane upravnega odbora in namestnike, ki zastopajo člane v primeru njihove odsotnosti.

4. Mandat članov traja štiri leta in se lahko podaljša.

5. Po potrebi se udeležba predstavnikov tretjih držav ter pogoji zanjo opredelijo v dogovorih, ki jih določa člen 68.

Člen 44

Predsednik upravnega odbora

1. Upravni odbor z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, izmed predstavnikov držav članic izvoli predsedujočega in izmed svojih članov njegovega namestnika.

Namestnik predsedujočega nadomesti predsedujočega v primeru, ko predsedujoči ne more izpolniti svojih nalog.

2. Mandat predsedujočega in njegovega namestnika traja štiri leta in se lahko podaljša. Vendar, če njuno članstvo v upravnem odboru preneha kadar koli v času trajanja njunega mandata, na ta datum samodejno preneha tudi mandat.

Člen 45

Sestanki

1. Sestanke upravnega odbora sklicuje njegov predsedujoči. Izvršni direktor Agencije je navzoč na sestankih.

2. Upravni odbor se sestane najmanj dvakrat letno. Sestane se tudi na pobudo predsedujočega, na zahtevo Komisije, na zahtevo večine svojih članov ali ene tretjine predstavnikov držav članic v odboru.

Člen 46

Glasovanje

Razen če je drugače določeno v tej uredbi, upravni odbor sprejme svoje odločitve z absolutno večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Vsak član, ki ima pravico glasovanja, ima po en glas.

Člen 47

Naloge upravnega odbora

1. Da bi zagotovil, da so naloge Agencije opravljene, upravni odbor:

(a) sprejme letno poročilo o dejavnostih Agencije za prejšnje leto ter ga do 1. julija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter objavi;

(b) vsako leto z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme letni delovni program Agencije za naslednje leto in strateški večletni delovni program, zatem ko prejme mnenje Komisije in v skladu s členom 48;

(c) z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme letni proračun Agencije in izvaja druge funkcije, povezane s proračunom Agencije, v skladu s poglavjem 10;

(d) določi postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja;

(e) sprejme politiko o obiskih v skladu s členom 10;

(f) sestavi svoj poslovnik;

(g) sprejme in posodablja načrte za sporočanje in razširjanje iz člena 35;

(h) sprejme postopke za izvajanje revizij iz členov 29 in 30;

(i) v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem Agencije izvaja pooblastila, ki jih kadrovski predpisi podeljujejo pristojnem organu za imenovanja ter ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podeljujejo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi („pooblastila pristojnega organa za imenovanja“);

(j) sprejme ustrezna izvedbena pravila za kadrovske predpise in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s postopkom, določenim v členu 110 kadrovskih predpisov;

(k) z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, imenuje izvršnega direktorja in lahko podaljša njegov mandat ali ga odstavi v skladu s členom 62;

(l) sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji za goljufije, ob upoštevanju razmerja med stroški in koristmi ukrepov, ki jih je treba izvesti;

(m) zagotovi ustrezno spremljanje ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ter raznih poročil o notranjih ali zunanjih revizijah in ocen;

(n) sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje navzkrižij interesov za člane upravnega odbora in komisije za pritožbe.

2. Upravni odbor v skladu s postopkom iz člena 110 kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o dodelitvi ustreznih pooblastil pristojnega organa za imenovanja izvršnemu direktorju in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta dodelitev pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Ob uporabi predhodnega pododstavka lahko, kadar tako zahtevajo izjemne okoliščine, upravni odbor s sprejetjem odločitve začasno prekine dodelitev pooblastil pristojnega organa za imenovanja izvršnemu direktorju in pooblastil, ki jih je ta prenesel naprej ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.

Člen 48

Letni in večletni delovni programi

1. Odbor in Agencija do 30. novembra vsako leto sprejmeta delovni program, upoštevajoč mnenje Komisije, ter ga posredujeta državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in mrežam iz člena 34.

2. Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek Unije. Če Komisija v 15 dneh po datumu sprejetja delovnega programa izrazi nestrinjanje s programom, upravni odbor program ponovno preuči in ga sprejme, po potrebi v spremenjeni obliki, v dveh mesecih v drugi obravnavi bodisi z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, vključno s predstavniki Komisije, bodisi s soglasjem vseh predstavnikov držav članic.

3. V delovnem programu Agencije so za vsako dejavnost navedeni njeni cilji. Na splošno velja, da sta vsaka dejavnost in projekt tesno povezana z viri, ki so potrebni za njuno izvajanje, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih in postopkom za zgodnjo oceno učinka iz odstavka 2 člena 7.

4. Upravni odbor po potrebi spremeni sprejeti delovni program, ko se Agenciji dodeli nova naloga. Za vključitev takšne nove naloge je treba pripraviti analizo posledic za človeške vire in proračun ter morda izdati sklep o preložitvi drugih nalog.

5. Upravni odbor vsako leto do 30. novembra sprejme in posodobi strateški večletni delovni program. Upoštevati je treba mnenje Komisije. O osnutku se posvetuje z Evropskim parlamentom in mrežami iz člena 34. Sprejeti večletni delovni program se posreduje državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in mrežam iz člena 34.

Člen 49

Izvršni odbor

1. Upravnemu odboru pomaga izvršni odbor.

2. Izvršni odbor pripravlja sklepe, ki naj bi jih sprejel upravni odbor. Če je to potrebno zaradi nujnega primera, lahko sprejme določene začasne sklepe v imenu upravnega odbora, zlasti o upravnih in proračunskih zadevah.

Skupaj z upravnim odborom zagotovi ustrezno spremljanje ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz preiskav OLAF ter raznih poročil o notranji ali zunanji reviziji in ocen.

Brez poseganja v pristojnosti izvršnega direktorja, ki so določene v členu 30, mu pomaga in svetuje pri izvajanju sklepov upravnega odbora s ciljem okrepitve nadzora upravnega poslovodenja in proračunskega upravljanja.

3. Izvršni odbor sestavljajo predsedujoči upravnega odbora, en predstavnik Komisije in [štirje] drugi člani upravnega odbora. Člane izvršnega odbora in njegovega predsednika imenuje upravni odbor.

4. Mandat članov izvršnega odbora traja enako dolgo kot mandat članov upravnega odbora.

5. Izvršni odbor se sestane vsaj vsake tri mesece. Predsedujoči izvršnega odbora skliče dodatne sestanke na zahtevo članov odbora.

6. Upravni odbor opredeli poslovnik izvršnega odbora.

Člen 50

Naloge izvršnega direktorja

1. Agencijo vodi njen izvršni direktor, ki je popolnoma neodvisen pri opravljanju svojih nalog. Izvršni direktor je za svoje ravnanje odgovoren upravnemu odboru.

2. Brez poseganja v pristojnosti Komisije, upravnega odbora ali izvršnega odbora izvršni direktor ne sme zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od posameznih vlad ali drugih organov.

3. Izvršni direktor na povabilo poroča Evropskemu parlamentu o izvajanju svojih nalog. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, da poroča o izvajanju svojih nalog.

4. Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije. Sprejema sklepe, priporočila, mnenja in druge formalne akte Agencije.

5. Izvršni direktor je odgovoren za upravno poslovanje Agencije in izvajanje njenih nalog, dodeljenih s to uredbo. Zlasti je odgovoren za:

(a) tekoče upravljanje Agencije;

(b) izvajanje sklepov upravnega odbora;

(c) pripravo letnega delovnega programa in strateškega večletnega delovnega programa ter njuno predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(d) izvajanje letnega delovnega programa in strateškega večletnega delovnega programa ter, kolikor je le mogoče, odzivanje na zahteve Komisije po pomoči v zvezi z nalogami Agencije v skladu s to uredbo;

(e) poročanje upravnemu odboru o izvajanju strateškega večletnega delovnega programa;

(f) izvedbo vsega potrebnega, zlasti v zvezi s sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo odredb, da zagotovi, da Agencija deluje v skladu s to uredbo;

(g) vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja, ki omogoča primerjavo rezultatov Agencije z njenimi operativnimi cilji ter vzpostavitev sistema rednega ocenjevanja, ki ustreza priznanim strokovnim standardom;

(h) vsakoletno pripravo osnutka splošnega poročila na podlagi sistemov spremljanja in ocenjevanja iz točke (g) in za njegovo predložitev upravnemu odboru;

(i) pripravo osnutka poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih Agencije v skladu s členom 58 in izvajanje proračuna v skladu s členom 59;

(j) pripravo letnega poročila o dejavnostih Agencije in njegovo predložitev v oceno upravnemu odboru;

(k) pripravo akcijskega načrta na podlagi zaključkov retrospektivnih ocen in dvoletnega poročila o napredku za Komisijo;

(l) zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim ravnanjem, z učinkovitimi preverjanji in, če odkrije nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kjer je to primerno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi;

(m) pripravo strategije Agencije za boj proti goljufijam in njeno predložitev v odobritev upravnemu odboru;

(n) pripravo osnutka finančnega pravilnika Agencije, ki ga v skladu s členom 60 sprejme upravni odbor, in pravil za njegovo izvajanje.

Člen 51

Oblikovanje in sestava komisij za pritožbe

1. Agencija ustanovi eno ali več komisij za pritožbe.

2. Komisijo za pritožbe sestavljajo predsedujoči in dva druga člana. V njihovi odsotnosti jih zastopajo namestniki.

3. Predsedujočega, druge člane ter njihove namestnike imenuje upravni odbor s seznama usposobljenih kandidatov, ki ga pripravi Komisija.

4. Kadar komisija za pritožbe oceni, da narava pritožbe tako zahteva, lahko od upravnega odbora zahteva, da imenuje dva dodatna člana in njuna namestnika s seznama iz odstavka 3.

5. Komisija na predlog Agencije pripravi poslovnik komisije za pritožbe po posvetovanju z upravnim odborom in v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 75.

Člen 52

Člani komisije za pritožbe

1. Mandat članov komisije za pritožbe in njihovih namestnikov traja štiri leta in se lahko podaljša.

2. Člani komisije za pritožbe so neodvisni in ne smejo opravljati nobenih drugih nalog znotraj Agencije. Pri sprejemanju odločitev niso vezani na nikakršna navodila.

3. Članov komisij za pritožbe med njihovim mandatom ni mogoče odstaviti niti z njihove funkcije niti s seznama kvalificiranih kandidatov, razen če za takšno odstavitev obstajajo utemeljeni razlogi ali če tako odloči Komisija na podlagi mnenja upravnega odbora.

Člen 53

Izločitev in ugovor

1. Člani komisij za pritožbe ne smejo sodelovati v pritožbenih postopkih, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so pred tem kot predstavniki ene od strank sodelovali v postopku ali pa so sodelovali pri odločbi, ki je predmet pritožbe.

2. Člani komisije za pritožbe, ki menijo, da ne bi smeli sodelovati v pritožbenem postopku zaradi enega izmed razlogov, ki so navedeni v odstavku 1, ali zaradi drugega razloga, o tem obvestijo komisijo za pritožbe, ki ustrezno odloči o izključitvi.

Člen 54

Odločbe, zoper katere se lahko vloži pritožba

1. Pritožba se lahko vloži pri komisiji za pritožbe zoper odločbe, ki jih Agencija sprejme v skladu s členi 12, 16, 17 in 18.

2. Pritožba, vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka. Agencija lahko začasno ustavi uporabo odločbe, proti kateri je vložena pritožba, če meni, da okoliščine to dovoljujejo.

Člen 55

Osebe s pravico do pritožbe, roki in oblika

1. Vse fizične in pravne osebe lahko vložijo pritožbo proti odločbi, ki jo je nanje naslovila Agencija, v skladu s členi 12, 16, 17 in 18.

2. Pritožba se skupaj z obrazložitvijo vloži pri Agenciji v pisni obliki v dveh mesecih potem, ko je bila zadevna oseba o ukrepu uradno obveščena, ali, če takšnega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je bila seznanjena z ukrepom.

Člen 56

Preučitev pritožb in odločitev

1. Komisija za pritožbe mora pritožbo čim prej preučiti. Kadar je potrebno, povabi stranke v pritožbenem postopku, da v določenih rokih predložijo pripombe na uradna obvestila, ki jih je izdala komisija za pritožbe sama, ali na sporočila drugih strank v pritožbenem postopku. Stranke v pritožbenem postopku imajo pravico do ustnega dajanja izjav.

2. Komisija za pritožbe lahko izvaja ustrezna pooblastila v okviru pristojnosti Agencije ali zadevo predloži pristojnemu organu Agencije. Slednjega zavezuje odločitev komisije za pritožbe.

Člen 57

Tožbe pred Sodiščem Evropske unije

1. Tožbe za razveljavitev odločb Agencije, sprejetih na podlagi členov 12, 16, 17 in 18, se lahko vložijo na Sodišču Evropske unije šele, ko so izčrpani vsi postopki za pritožbe v okviru Agencije.

2. Agencija mora sprejeti vse potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije.

POGLAVJE 10

FINANČNE DOLOČBE

Člen 58

Proračun

1. Načrti vseh prihodkov in odhodkov Agencije se pripravljajo za vsako finančno leto, ki ustreza koledarskemu letu, in se določijo v proračunu Agencije. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

2. Prihodke Agencije sestavljajo:

(a) prispevek Unije,

(b) kateri koli prispevek iz tretjih držav, ki sodelujejo pri delu Agencije, kakor je določeno v členu 68,

(c) pristojbine, ki jih plačajo prosilci in imetniki spričeval in dovoljenj, ki jih izda Agencija v skladu s členi 12, 16, 17 in 18;

(d) stroški za objavo, usposabljanje in vse druge storitve, ki jih zagotavlja Agencija;

(e) vsi prostovoljni finančni prispevki držav članic, tretjih držav ali drugih subjektov, če takšni prispevki ne ogrožajo neodvisnosti in nepristranskosti Agencije.

3. Odhodki Agencije vključujejo stroške ter stroške za poslovanje in infrastrukturo.

4. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

5. Upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga pripravi izvršni direktor na podlagi oblikovanja proračuna po dejavnostih, vsako leto pripravi poročilo o načrtovanih prihodkih in odhodkih Agencije za naslednje finančno leto. To poročilo o načrtu, ki vključuje osnutek organizacijske sheme, upravni odbor pošlje Komisiji najpozneje do 31. januarja.

6. Komisija pošlje to poročilo o načrtovanih prihodkih in odhodkih Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ) skupaj s predhodnim osnutkom splošnega proračuna Unije.

7. Na podlagi poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih Komisija vključi v predhodni osnutek splošnega proračuna Unije finančni načrt, ki se ji zdi potreben glede na organizacijsko shemo, in znesek subvencije, ki naj bi bremenil splošni proračun, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 314 Pogodbe, skupaj z opisom in utemeljitvijo morebitnih razlik med oceno prihodkov in odhodkov Agencije ter zneskom subvencije, ki bo bremenila splošni proračun.

8. Proračunski organ Agenciji odobri proračunska sredstva za subvencijo. Proračunski organ sprejme organizacijsko shemo za Agencijo.

9. Proračun sprejme upravni odbor z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Proračun Agencije postane dokončen po končnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

10. Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o svoji nameri za izvedbo katerega koli projekta, ki bi lahko imel pomembne finančne posledice za proračunska sredstva, zlasti katerih koli projektov, ki se nanašajo na lastnino, kakor na primer najem ali nakup zgradb. O tem obvesti Komisijo. Kadar izpostava proračunskega organa sporoči svojo namero o izdaji mnenja o projektu, pošlje svoje mnenje upravnemu odboru v roku šestih tednov od datuma obvestila o projektu.

Člen 59

Izvedba in nadzor proračuna

1. Izvršni direktor izvaja proračun Agencije.

2. Računovodja Agencije najpozneje do 1. marca, ki sledi vsakemu finančnem letu, pošlje računovodji Komisije začasne obračune skupaj s poročilom o proračunskem in finančnem poslovanju za to finančno leto. Računovodja Komisije združi začasne obračune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 147 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (v nadaljnjem besedilu: splošna finančna uredba).

3. Računovodja Komisije najpozneje do 31. marca, ki sledi vsakemu finančnemu letu, pošlje Računskemu sodišču začasne obračune Agencije skupaj s poročilom o proračunskem in finančnem poslovanju za to finančno leto. Poročilo o proračunskem in finančnem poslovanju za finančno leto se pošlje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

Računsko sodišče preveri te obračune v skladu s členom 287 Pogodbe. Vsako leto objavi poročilo o dejavnostih Agencije.

4. Po prejemu pripomb Računskega sodišča k začasnim obračunom Agencije v skladu s členom 148 splošne finančne uredbe izvršni direktor pripravi končne obračune Agencije na svojo odgovornost in jih predloži upravnemu odboru v mnenje.

5. Upravni odbor izda mnenje o končnih obračunih Agencije.

6. Izvršni direktor najpozneje do 1. julija, ki sledi vsakem finančnemu letu, pošlje končne obračune Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, skupaj z mnenjem upravnega odbora.

7. Končni obračuni se objavijo.

8. Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra, ki sledi vsakemu finančnemu letu. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

9. Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse podatke, potrebne za nemoteno izvajanje postopka potrditve zaključnega računa za zadevno finančno leto, v skladu s členom 165(3) splošne finančne uredbe.

10. Evropski parlament na priporočilo Sveta, pri čemer odloča s kvalificirano večino, da razrešnico izvršnemu direktorju v zvezi z izvajanjem proračuna za leto N, in sicer do 30. aprila v letu N + 2.

Člen 60

Finančna uredba

Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančne predpise, ki se uporablja za Agencijo. Ti se ne smejo razlikovati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002[17], razen če je takšno razlikovanje posebej potrebno za poslovanje Agencije in če je Komisija dala predhodno soglasje.

POGLAVJE 11

OSEBJE

Člen 61

Splošne določbe

1. Kadrovski predpisi Evropskih unije in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije ter predpisi, ki so jih institucije Evropske unije skupno sprejele za namen uporabe teh kadrovskih predpisov, se uporabljajo za osebje Agencije.

2. V interesu službe Agencija zaposli:

(a) osebje, ki izpolnjuje pogoje za pogodbo za nedoločen čas, in

(b) osebje, ki ne izpolnjuje pogojev za pogodbo za nedoločen čas.

Ustrezna izvedbena pravila se sprejmejo za ta odstavek v skladu s postopkom, določenim v členu 110 kadrovskih predpisov.

3. Agencija sprejme ustrezne upravne ukrepe za organizacijo svojih služb, da bi se izognila navzkrižju interesov.

Člen 62

Izvršni direktor

1. Izvršni direktor deluje kot začasni uradnik Agencije v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor izmed kandidatov s seznama, ki jih predlaga Komisija, po odprtem in preglednem izbirnem postopku.

Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Agencijo zastopa predsedujoči upravnemu odboru.

Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pred njegovim imenovanjem pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov.

3. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Do konca tega obdobja Komisija opravi presojo, ki upošteva oceno delovanja izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

4. Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva presojo iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ pet let.

5. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Direktorja lahko v mesecu pred podaljšanjem mandata pristojni odbor Evropskega parlamenta pozove, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov.

6. Izvršni direktor, čigar mandat se je podaljšal, ob koncu zadnjega mandata ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7. Izvršnega direktorja se lahko odstavi samo na podlagi sklepa upravnega odbora, sprejetega na predlog Komisije.

Člen 63

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

Agencija lahko uporabi tudi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v Agenciji, v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

Upravni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Agencijo.

POGLAVJE 12

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 64

Privilegiji in imunitete

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije se uporablja za Agencijo in njeno osebje.

Člen 65

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

1. Potrebne določbe glede nastanitve Agencije v državi članici gostiteljici ter opreme, ki jo da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici Agencije uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, so določeni v sporazumu o sedežu med Agencijo in državo članico gostiteljico, sprejetem po odobritvi upravnega odbora in najpozneje leta 2015.

2. Država članica gostiteljica zagotovi najboljše možne pogoje za uspešno delovanje Agencije, vključno s ponudbo večjezičnega šolanja z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 66

Odgovornost

1. Pogodbena odgovornost Agencije se ureja z zakonom, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2. Sodišče Evropske unije je pristojno za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Agencija.

3. V primeru nepogodbene odgovornosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonom držav članic, povrne vso škodo, ki jo povzročijo njeni oddelki ali njeno osebje pri opravljanju svojih nalog.

4. Sodišče Evropske unije je pristojno za reševanje odškodninskih sporov zaradi povrnitve škode iz odstavka 3.

Člen 67

Ureditev glede jezika

1. Za Agencijo se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti[18].

2. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotovi Prevajalski center organov Evropske Unije.

Člen 68

Sodelovanje tretjih držav pri delu Agencije

1. Brez poseganja v člen 40 je Agencija odprta za sodelovanje tretjih držav, predvsem držav, ki jih zadevata evropska sosedska politika in politika širitve, ter držav EFTA, ki so sklenile sporazume z Unijo, na podlagi katerih so zadevne države sprejele zakonodajo Unije ali enakovredne nacionalne ukrepe na področju, ki ga ureja ta uredba, in to zakonodajo ali ukrepe uporabljajo.

2. V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavka 1 se sprejmejo dogovori med Agencijo in tretjimi državami, ki določijo podrobna pravila za sodelovanje teh držav pri delu Agencije, zlasti vrsto in obseg takšnega sodelovanja. Ti dogovori vključujejo določbe o finančnih prispevkih in osebju. Predvidijo lahko zastopanje v upravnem odboru brez pravice glasovanja.

Agencija dogovore podpiše po prejemu soglasja Komisije in po posvetovanju z upravnim odborom.

Člen 69

Sodelovanje z nacionalnimi organi in telesi

1. Agencija lahko v zvezi z izvajanjem členov 12, 16, 17 in 18 sklene dogovore z zadevnimi nacionalnimi organi, zlasti z nacionalnimi varnostnimi organi, in drugimi pristojnimi organi.

2. Dogovori lahko zajemajo dodeljevanje nekaterih nalog Agencije nacionalnim organom, kot so preverjanje in pripravljanje dokumentacije, preverjanje tehnične združljivosti, opravljanje obiskov in priprava tehničnih študij.

3. Agencija zagotovi, da dogovori zajemajo vsaj opredeljeni opis nalog in pogojev za rezultate, časovne roke, ki veljajo za njihovo predložitev, ter višino in načrt plačil.

4. Dogovori, opisani v odstavkih 1, 2 in 3, ne vplivajo na splošno odgovornost Agencije za opravljanje njenih nalog, kot določajo členi 12, 16, 17 in 18.

Člen 70

Preglednost

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001[19] se uporablja za dokumente Agencije.

Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvedbo Uredbe (ES) št. 1049/2001 do […].

Zoper sklepe, ki jih Agencija sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je v skladu s členoma 228 in 263 Pogodbe možna pritožba pri varuhu človekovih pravic oziroma Sodišču Evropske unije.

Agencija obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 71

Varnostni predpisi za varovanje tajnih podatkov

Agencija uporablja varnostna načela, ki jih vsebujejo varnostni predpisi Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in podatkov občutljive narave, ki niso tajni, kot opredeljuje Priloga k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika. To med drugim zajema določbe o izmenjavi, obdelavi in shranjevanju takšnih podatkov.

Člen 72

Boj proti goljufijam

1. Da bi olajšala boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem skladno z Uredbo (ES) št. 1073/1999, Agencija v šestih mesecih od dne, ko začne veljati ta uredba, pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejme ustrezne določbe, ki veljajo za vse uslužbence Agencije, z uporabo predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.

2. Računsko sodišče lahko opravi revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Agencije.

3. OLAF lahko na podlagi določb in postopkov iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta[20] ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[21] opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbo, ki jo financira Agencija, ugotovil morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 vsebujejo sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, pogodbe o nepovratnih sredstvih in odločbe Agencije o nepovratnih sredstvih določbe, ki Računskemu sodišču in OLAF dodeljujejo izrecno pooblastilo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

POGLAVJE 13

KONČNE DOLOČBE

Člen 73

Delegirani akti v zvezi s členi 12, 16, 17 in 18

1. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 74 glede pristojbin in stroškov pri uporabi členov 12, 16, 17 in 18.

2. Ukrepi iz odstavka 1 določajo zlasti zadeve, za katere se na podlagi členov 12, 16, 17 in 18 plačajo pristojbine in stroški, višino pristojbin in stroškov ter način njihovega plačila.

3. Pristojbine in stroški se zaračunajo za:

(a) izdajo in podaljšanje dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, dovoljenj za dajanje vozil in tipov vozil na trg, vključno z možno navedbo združljivosti z omrežji ali linijami;

(b) izdajo in podaljšanje varnostnih spričeval;

(c) zagotavljanje storitev; s prikazom dejanskih stroškov za posamezno storitev;

(d) obdelavo pritožb.

Vse pristojbine in stroški so izraženi in plačljivi v eurih.

4. Pristojbine in stroški se določijo v takšni višini, da z njimi povezani prihodki zadostujejo za pokritje celotnih stroškov opravljenih storitev. V teh stroških se prikažejo zlasti vsi izdatki Agencije, ki se pripisujejo osebju, vključenemu v dejavnosti iz odstavka 3, vključno s sorazmernimi prispevki delodajalca v pokojninsko shemo. Če se znatna neravnovesja, ki izhajajo iz zagotavljanja storitev, kritih s pristojbinami in stroški, začnejo ponavljati, mora revizija pristojbin in stroškov postati obvezna.

Člen 74

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo iz člena 73 se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3. Pooblastilo iz člena 73 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 73, začne veljati le, če Evropski parlament ali Svet v [dveh mesecih] po prejemu obvestila o navedenem aktu ne izrazita nasprotovanja, ali če pred iztekom navedenega obdobja oba Komisijo obvestita, da se z aktom strinjata. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za [dva meseca].

Člen 75

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 21 Direktive 96/48/ES. Odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta člen se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 76

Ocena in pregled

1. Komisija najkasneje v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe in vsakih pet let zatem naroči ocenjevanje, da se presodijo predvsem vpliv, učinkovitost in uspešnost Agencije in njenih delovnih praks. Ocenjevanje mora obravnavati predvsem vse potrebe po spremembi pooblastil Agencije in finančne posledice vsake takšne spremembe.

2. Komisija posreduje poročilo o ocenjevanju skupaj s svojimi zaključki o njem Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve ocenjevanja se objavijo.

3. Ob vsakem drugem ocenjevanju se ocenijo tudi rezultati, ki jih je dosegla Agencija glede na svoje cilje, pooblastila in naloge.

Člen 77

Prehodne določbe

1. Agencija prevzema položaj in je pravna naslednica Evropske železniške agencije, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 881/2004, kar zadeva lastništvo, pogodbe, pravne obveznosti, pogodbe o zaposlitvi, finančne obveznosti in odgovornosti.

2. Z odstopanjem od člena 43 ostanejo člani upravnega odbora, ki so bili imenovani na podlagi Uredbe (ES) št. 881/2004 pred začetkom veljavnosti te uredbe, na položaju, dokler jim ne poteče mandat kot članom upravnega odbora.

Z odstopanjem od člena 49 ostane izvršni direktor, ki je bil imenovan v skladu z Uredbo (ES) št. 881/2004, na položaju, dokler mu ne poteče mandat.

3. Z odstopanjem od člena 61 se vse pogodbe o zaposlitvi, ki so veljavne na dan začetka veljavnosti te uredbe, spoštujejo do poteka njihove veljavnosti.

Člen 78

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 881/2004 se razveljavi.

Člen 79

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za železniški promet in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004

1.2. Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[22]

06: Mobilnost in promet

0602: Politika notranjega, zračnega in pomorskega prometa

060208: Evropska agencija za železniški promet

06020801: Evropska agencija za železniški promet – prispevek k naslovoma 1 in 2

06020802: Evropska agencija za železniški promet – prispevek k naslovu 3

1.3. Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa.[23]

ý Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Cilji/dodana vrednost EU v skladu s strategijo Evropa 2020:

Agencija prispeva k interoperabilnemu, varnemu in trajnostnemu železniškemu prometu za gospodarstvo in državljane EU. To je popolnoma skladno s tremi prednostnimi nalogami iz strategije Evropa 2020:

– pametna rast: razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah. Agencija prispeva k razvoju najvišjih možnih tehničnih standardov za železniška vozila in infrastrukturo ter s tem spodbuja znanje in inovacije;

– trajnostna rast: spodbujanje bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire. Agencija prispeva k bolj trajnostnemu in okolju prijaznemu prometnem sektorju EU z omejitvijo skupne ravni emisij in porabe energije. Železniški promet bo prispeval k doseganju podnebno-energetskih ciljev 20/20/20 in vodilni pobudi „Evropa, gospodarna z viri“. Agencija bo imela določeno vlogo pri izvajanju na zadevnem področju;

– vključujoča rast: utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo. Kar zadeva obrobne regije in njihovo povezavo s središčem, je železniški promet ključen element za zagotavljanje teritorialne kohezije. Predstavlja cenovno dostopno in trajnostno prevozno sredstvo za velik del prebivalstva, s čimer prispeva k večji socialni mobilnosti in boljšim možnostim zaposlitve ter pomaga zapolnjevati vrzel med revnejšimi in bogatejšimi regijami in državami v EU.

1.4.2. Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Proračunsko področje: 06 02

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB: 060208 Evropska agencija za železniški promet:

– Proračunska postavka 06 02 08 01 – Evropska agencija za železniški promet – subvencija iz naslovov I in II (upravni odhodki)

– Proračunska postavka 06 02 08 02 – Evropska agencija za železniški promet – subvencija iz naslova III (odhodki iz poslovanja)

Posamezni cilji:

Posamezni cilj št. 1: Povečanje učinkovitosti postopkov za izdajo varnostnih spričeval in dovoljenj v železniškem prometu z izdajo enotnih varnostnih spričeval, dovoljenj za dajanje vozil na trg ter dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, ki veljajo v celotni EU, ter zagotovitev nediskriminacije.

Posamezni cilj št. 2: Povečanje skladnosti železniškega okvira EU s spremljanjem nacionalnih železniških organov in zmanjšanjem števila nacionalnih železniških predpisov.

Posamezni cilj št. 3: Izboljšanje izvajanja in uporabe železniške zakonodaje EU z večjo pomočjo Komisiji, državam članicam in zainteresiranim stranem.

Posamezni cilj št. 4: Pomoč Komisiji pri ustvarjanju in posodabljanju sekundarne zakonodaje o interoperabilnosti in varnosti na železnici, vključno z razvojem skupnega pristopa k varnosti.

Posamezni cilj št. 5: Zagotavljanje skladnega razvoja ERTMS v EU in spodbujanje ERTMS zunaj EU.

Posamezni cilj št. 6: Zagotavljanje ustreznega izdajanja spričeval strojevodjem in drugih povezanih nalog v skladu z Direktivo 2007/59/ES.

Posamezni cilj št. 7: Vodenje in posodabljanje javnih registrov in zbirk podatkov, povezanih z interoperabilnostjo in varnostjo na železnici.

1.4.3. Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine.

Rezultati, povezani s posameznimi cilji:

Rezultat posameznega cilja št. 1: nižji stroški za prosilce in hitrejša izdaja varnostnih spričeval, dovoljenj za dajanje vozil na trg ter dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi; enaki pogoji za vse prosilce v EU; zagotovljena nediskriminacija izvajalcev.

Rezultat posameznega cilja št. 2: uskladitev uporabe zakonodaje EU o železnicah in praks nacionalnih organov; jasnejše in preglednejše pravne zahteve in pogoji delovanja v EU zaradi zmanjšanja števila nepotrebnih predpisov, kar omejuje možnosti diskriminatornega ravnanja do izvajalcev.

Rezultat posameznega cilja št. 3: večje razumevanje zakonodaje o železnicah s strani zainteresiranih strani in držav članic, ki vodi v bolj tekoče delovanje enotnega evropskega železniškega območja; zagotavljanje učinkovitejšega in uspešnejšega dela različnih služb Komisije.

Rezultat posameznega cilja št. 4: Bolj interoperabilno enotno evropsko železniško območje z visoko stopnjo varnosti, s koristmi za prevoznike v železniškem prometu, uporabnike in potnike.

Rezultat posameznega cilja št. 5: ERTMS se dosledno izvede v EU z opremo, ki je skladna z veljavnimi specifikacijami; standardi ERTMS se spodbujajo zunaj EU.

Rezultat posameznega cilja št. 6: strojevodje se v EU obravnavajo skladno.

Rezultat posameznega cilja št. 7: preglednost na področju železnic za zainteresirane strani, države članice in širšo javnost v zvezi s pomembnimi podatki o interoperabilnosti in varnosti na železnici.

1.4.4. Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Kazalniki posameznega cilja št. 1:

– število izdanih varnostnih spričeval;

– število izdanih dovoljenj za dajanje vozil na trg;

– število izdanih dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi;

Kazalniki posameznega cilja št. 2:

– število izdanih revizijskih poročil nacionalnih organov;

– število odpravljenih nacionalnih predpisov;

– število nacionalnih predpisov, ki so razglašeni kot vzajemno odobreni;

– drugi rezultati v zvezi z nadzorom in spremljanjem.

Kazalniki posameznega cilja št. 3:

– število poročil o oceni izvajanja zakonodaje o železnicah;

– število ocenjenih železniških projektov;

– število organiziranih informativnih dogodkov in usposabljanj (delavnice, konference);

– število izdanih razlagalnih dokumentov;

– število opravljenih obiskov v pomoč;

– drugi rezultati v zvezi z večjo pomočjo.

Kazalniki posameznega cilja št. 4:

– število priporočil za nove tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI), poslanih Komisiji;

– število priporočil za spremembo tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI), poslanih Komisiji;

– število priporočil za nove skupne varnostne metode (SVM), poslanih Komisiji;

– število priporočil za spremembo skupnih varnostnih metod (SVM), poslanih Komisiji;

– število mnenj, posredovanih Komisiji, državam članicam in drugim zainteresiranim stranem;

– število izdanih ocen učinka ter analiz stroškov in koristi;

– drugi rezultati v zvezi s povečanjem interoperabilnosti in varnosti.

Kazalniki posameznega cilja št. 5:

– število izdanih priporočil, povezanih s spremembami in novimi različicami ERTMS;

– število poročil, posredovanih Komisiji z oceno izvajanja ugotavljanja skladnosti in postopka ES-verifikacije opreme ERTMS;

– število priporočil, povezanih s tehničnimi nezdružljivostmi projektov ERTMS, poslanih Komisiji;

– drugi rezultati, povezani z zagotavljanjem skladnega razvoja in uvajanja ERTMS.

Kazalniki posameznega cilja št. 6:

– število strojevodij s spričevalom v skladu z Direktivo o strojevodjih;

– drugi rezultati, povezani z usklajevanjem pogojev za strojevodje.

Kazalniki posameznega cilja št. 7:

– število ustanovljenih in upravljanih javnih zbirk podatkov ter registrov;

– drugi rezultati, povezani s preglednostjo podatkov v zvezi z železnico.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Omogočiti Evropski agenciji za železniški promet izvajanje novih dejavnosti in nadaljnje zadostno pokrivanje obstoječih nalog, ki so potrebne, da se doseže povsem interoperabilen in varen notranji trg storitev v železniškem prometu (enotno evropsko železniško območje).

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

Sedanje ukrepanje EU (naloge Evropske agencije za železniški promet) določa Uredba o ustanovitvi Evropske železniške agencije (ES) št. 881/2004. Poleg tega so Direktiva 2004/49/ES, Direktiva 2008/57/ES in Direktiva 2007/59/ES neposredno in posredno dodelile Agenciji druge naloge. Podobno so imeli številni sekundarni zakonodajni akti, ki jih je sprejela Komisija na podlagi zgoraj navedenih direktiv, zlasti TSI, SVM, SVC, vpliv na dejavnosti in delo Evropske agencije za železniški promet. Sedanja uredba ima za cilj združitev vseh obstoječih nalog Agencije v en pravni akt in razširitev vloge Evropske agencije za železniški promet na področja, kjer je to upravičeno.

V skladu z Belo knjigo o prometu iz leta 2011 (Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu) in rezultati ocene učinka, ki je priložena tej pobudi, bo ta predlog zagotovil dodatno dodano vrednost ukrepanja EU z odpravo obstoječih tehničnih in upravnih ovir v železniškem sektorju, predvsem na naslednje načine:

– z bolj učinkovitim (cenejšim in hitrejšim) in nepristranskim izdajanjem dovoljenj za železniška vozila in varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu s tem, ko se bo izdajanje preneslo na raven EU;

– s povečanjem skladnosti in uporabe pravnega reda EU na področju železnic s tem, ko se bo Agenciji omogočilo spremljanje delovanja nacionalnih organov, ki delujejo na področju interoperabilnosti in varnosti na železnici;

– s spodbujanjem hitrejšega napredka v smeri resnično enotnih železniških standardov EU tako, da se bo povečalo ukrepanje Evropske agencije za železniški promet za zmanjšanje števila nacionalnih železniških predpisov;

– z boljšo porabo sredstev EU za železnice (vseevropsko omrežje, Kohezijski sklad, strukturni skladi, raziskovalni programi itd.).

Ukrepanje EU prek Evropske agencije za železniški promet omogoča visoko dodano vrednost zaradi:

– uporabe namenske strukture in kvalificiranega osebja, ki ga je nekaj že na voljo;

– pozitivne izkušnje s preizkušenimi in preverjenimi metodami (na primer z uporabo vzpostavljenega in delujočega omrežja nacionalnih varnostnih organov);

– svoje objektivnosti in nepristranskosti, kar zainteresirane strani zelo cenijo.

1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Ocena Uredbe o Evropski agenciji za železniški promet in delovanju Agencije (2009–2010) in splošna ocena agencij EU v letu 2009 sta pokazali, da Agencija zagotavlja dodano vrednost.

Namen te pobude je uporabiti (s spremembo uredbe o Evropski železniški agenciji) priporočila iz ocenjevanja Evropske agencije za železniški promet, priporočila Računskega sodišča, službe za notranjo revizijo ter skupne izjave Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta o decentraliziranih agencijah, predvsem glede notranje strukture, upravljanja in delovanja.

1.5.4. Skladnost in možnosti sinergij z drugimi zadevnimi instrumenti

Predlog je v skladu z Belo knjigo o prometu iz leta 2011, zlasti z njenima pobudama 1 in 19:

– „vzpostavitev enotne evropske homologacije za vozila in enotnega varnostnega spričevala za železniške prevoznike z okrepitvijo vloge Evropske železniške agencije (ERA)“;

– „okrepiti vlogo Evropske železniške agencije pri varnosti v železniškem prometu, zlasti glede nadzora varnostnih ukrepov, ki jih sprejmejo nacionalni varnostni organi, ter postopne uskladitve takih ukrepov“.

Predlog je skladen s politiko in zakonodajo EU o interoperabilnosti in varnosti na železnici, zlasti z Direktivama 2004/49 (Direktiva o varnosti na železnicah) in 2008/57 (Direktiva o interoperabilnosti železniškega sistema), ki bosta tudi spremenjeni v okviru te pobude. Vsi trije spremenjeni akti so medsebojno povezani ter namenjeni odpravi preostalih upravnih in tehničnih ovir, zlasti z vzpostavitvijo skupnega pristopa k predpisom o varnosti in interoperabilnosti z namenom povečanja ekonomij obsega za prevoznike v železniškem prometu, ki delujejo po vsej EU, zmanjšanjem upravnih stroškov in pospeševanjem upravnih postopkov kot tudi izogibanjem prikriti diskriminaciji.

Poleg tega je ta pobuda del širšega četrtega železniškega paketa, katerega cilj bo – poleg zgoraj opisanega cilja – odpreti domači trg storitev v potniškem železniškem prometu in optimizirati vodenje infrastrukturnega upravljanja; sinergije se pričakujejo predvsem glede manjše diskriminacije v povezavi z dostopom do infrastrukture, s čimer se bodo zmanjšale ovire za dostop novih tekmecev.

Pomembna je tudi sinergija med spremenjenimi nalogami Evropske agencije za železniški promet in Izvajalsko agencijo za vseevropsko prometno omrežje v povezavi z ocenjevanjem železniških projektov, večjo stroškovno učinkovitostjo in učinkovitostjo projektov, ki se financirajo iz sredstev EU.

Poleg tega je ta pobuda skladna s priporočili Računskega sodišča, službe za notranjo revizijo ter skupne izjave Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta o decentraliziranih agencijah, in ta priporočila tudi izvaja, ter z oceno Evropske agencije za železniški promet.

Končno pa si ta pobuda prizadeva vključiti v Uredbo o Evropski agenciji za železniški promet številne naloge in dejavnosti, ki so bile dodeljene Agenciji z drugimi akti, zlasti Direktivo 2007/59/ES ter sklepi Komisije o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost (TSI) in skupnih varnostnih metodah (SVM).

1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

x Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma 2015 in 2020,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[24]

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

x Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨ izvajalske agencije,

– x organe, ki jih ustanovita Skupnosti[25]

– ¨ nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Vse agencije EU delujejo pod strogim sistemom spremljanja, ki zajema oddelek za notranjo revizijo, službo Komisije za notranjo revizijo, upravni odbor, Komisijo, Računsko sodišče in proračunski organ. Ta sistem, kot je opredeljen v Uredbi o ustanovitvi Evropske železniške agencije, se še naprej uporablja.

2.2. Upravljavski in kontrolni sistem 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Jih ni.

2.2.2. Načrtovani načini kontrole

Ni relevantno.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Ukrepi za boj proti goljufijam so vključeni v člen 41 Uredbe o ustanovitvi Evropske železniške agencije in se še naprej uporabljajo.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje] || dif./nedif. ([26]) || držav Efte[27] || držav kandidatk[28] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

1.1 || 06.02.08 [Proračunska vrstica ERA] || nedif. || DA || NE || NE || NE

3.2. Ocenjene posledice za odhodke

Pred podrobno predstavitvijo ocenjenih posledic tega predloga je pomembno poudariti, da so te ocenjene posledice na tej stopnji začasne, saj so odvisne od sprejetja novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 s strani proračunskega organa.

3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (trenutne cene, na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 1 || Pametna in vključujoča rast

GD: MOVE || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2015–2020

Ÿ Proračunska sredstva za upravo || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 06 02 08 [Proračunska vrstica ERA] Osnova: – začetna točka – PP 2013 v višini 25 mio. EUR, – 2 % obdavčenje osebja v obdobju 2014–2017, – 1 % povečanje letnega proračuna zaradi letne prilagoditve. Z letom 2017 nastanejo zunanji prihodki iz pristojbin in stroškov, zato se proračun EU ne bo uveljavljal v zvezi z novim osebjem. || obveznosti || (1) || 25,613 (vključno 0,113 za nove naloge) || 26  (vklj. 0,3 za nove naloge) || 26 (0 za nove naloge) || 26,25 (0 za nove naloge) || 26,5 (0 za nove naloge) || 26,75 (0 za nove naloge) || 157,113 (od tega 0,413 za izvajanje novih nalog v letih 2015–2016)

plačila || (2) || 25,613 || 26 || 26 || 26,25 || 26,5 || 26,75 || 157,113

Odobritve za GD MOVE SKUPAJ || obveznosti || (5)=1+3 || 25,613 || 26 || 26 || 26,25 || 26,5 || 26,75 || 157,113 (od tega 0,413 za izvajanje novih nalog v letih 2015–2016)

plačila || (6)=2+4 || 25,613 || 26 || 26 || 26,25 || 26,5 || 26,75 || 157,113

Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =5 || 25,613 || 26 || 26 || 26.25 || 26.5 || 26.75 || 157,113 (od tega 0,413 za izvajanje novih nalog v letih 2015–2016)

plačila || =6 || 25,613 || 26 || 26 || 26,25 || 26,5 || 26,75 || 157,113

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || Upravni odhodki

v mio. EUR (trenutne cene, na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2015–2020

GD: MOVE ||

Ÿ Človeški viri Osnova: sedanja raven proračuna za osebje pri GD MOVE, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi z ERA (0,655 mio. EUR – 5 uslužbencev), za vsako leto + 1 % letne prilagoditve || 0,655 || 0,66 || 0,665 || 0,67 || 0,675 || 0,68 || 4,005

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

GD MOVE SKUPAJ || odobritve || 0,655 || 0,66 || 0,665 || 0,67 || 0,675 || 0,68 || 4,005

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,655 || 0,66 || 0,665 || 0,67 || 0,675 || 0,68 || 4,005

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 26,268 || 26,66 || 26,665 || 26,92 || 27,175 || 27,43 || 161,118

plačila || 26,268 || 26,66 || 26,665 || 26,92 || 27,175 || 27,43 || 161,118

3.2.2. Predlog osnutka organizacijske sheme za ERA 2015–2020

VSE NOVO OSEBJE SE FINANCIRA IZ ZUNANJIH PRISTOJBIN IN STROŠKOV OD LETA 2017:

Predlog zaposlovanja za ERA 2015-2020 [Osnova: 143 osebja po kadrovskem načrtu v letu 2013 in 2 % obdavčenje do leta 2017 (-2-3 osebe na leto)] || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Razredi AD || || 101 || 100 || 99 || 99 || 99 || 99

Novi razredi AD || || 0 || 0 || 12 || 14 || 14 || 14

AD SKUPAJ || || 101 || 100 || 111 || 113 || 113 || 113

Razredi AST || || 37 || 36 || 34 || 34 || 34 || 34

Novi razredi AST || || 0 || 0 || 4 || 4 || 4 || 4

AST SKUPAJ || || 37 || 36 || 38 || 38 || 38 || 38

Vmesni seštevek mest v organizacijski shemi || || 138 || 136 || 149 || 151 || 151 || 151

NNS || || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6

Novi NNS || || 2 || 5 || 12 || 13 || 13 || 13

NNS SKUPAJ || || 8 || 11 || 18 || 19 || 19 || 19

Pogodbeno osebje || || 15 || 15 || 15 || 15 || 15 || 15

Novo pogodbeno osebje || || 1 || 3 || 7 || 9 || 10 || 12

Pogodbeno osebje SKUPAJ || || 16 || 18 || 22 || 24 || 25 || 27

Kumulativna nova mesta || || 5 || 10 || 35 || 40 || 41 || 43

Učinek na EPP || || 0 || 0 || 16 || 18 || 18 || 18

SKUPAJ || || 162 || 165 || 189 || 194 || 195 || 197

|| || || || || || ||

3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– x Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– Upoštevati je treba, da se spodnji rezultati nanašajo na skupni proračun ERA (naslovi 1+2+3).

– Upoštevati je treba, da bodo stroški rezultatov v posameznem cilju št. 1 predstavljali prihodek za ERA: Agencija bo zunanjim prosilcem zaračunala izdajo teh dokumentov. Zato so navedeni v oklepajih in niso dodani k skupni vsoti stroškov vseh rezultatov.

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ ||

||

vrsta realizacije[29] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj ||

POSAMEZNI CILJ št. 1[30]: Povečanje učinkovitosti postopkov za izdajo varnostnih spričeval in dovoljenj z izdajo enotnih varnostnih spričeval, dovoljenj za dajanje vozil na trg ter dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi, ki veljajo v celotni EU, ter zagotovitev nediskriminacije. || || || || || || || || || || || || || ||

Enotna varnostna spričevala || Število izdanih varnostnih spričeval || (0,01) – pokrije se s pristojbinami in stroški || 0 || || 0 || || 110 || (1,1) || 110 || (1,1) || 110 || (1,1) || 110 || (1,1) || 440 || (4,4) pokrije se s pristojbinami in stroški

Dovoljenja za dajanje vozil na trg || Število izdanih dovoljenj za dajanje vozil na trg || (0,017) – pokrije se s pristojbinami in stroški || 0 || || 0 || || 456 || (7,752) || 452 || (7,684) || 449 || (7,632) || 447 || (7,598) || 1804 || (30,67) pokrije se s pristojbinami in stroški

Sistemski pristojni organ za ERTMS || Število dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi || (0,05) pokrije se s pristojbinami in stroški || 0 || || 0 || || 30 || (1,5) || 32 || (1,6) || 35 || (1,75) || 40 || (2) || 137 || (6,85) pokrije se s pristojbinami in stroški

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || || (10,352) || || (10,384) || || (10,482) || || (10,698) || || (41,92)

POSAMEZNI CILJ št. 2: Povečanje skladnosti železniškega okvira EU s spremljanjem nacionalnih železniških organov in zmanjšanjem števila nacionalnih železniških predpisov || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

Spremljanje nacionalnih organov || Število izdanih revizijskih poročil || 0,2 || 2 || 0,4 || 3 || 0,6 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 5 || 1 || 25 || 5

Zmanjšanje števila različnih nacionalnih predpisov in povečanje vzajemne odobritve || Število odpravljenih nacionalnih predpisov || 0,0015 || 1000 || 1,5 || 1500 || 2,25 || 1500 || 2,25 || 2000 || 3 || 1500 || 2,25 || 1500 || 2,25 || 9000 || 13,5

Število nacionalnih predpisov, ki so razglašeni kot vzajemno odobreni || 0,001 || 1000 || 1,0 || 1000 || 1,0 || 1000 || 1,0 || 1000 || 1,0 || 1000 || 1,0 || 1000 || 1,0 || 8000 || 6,0

Ostalo || Drugi rezultati v zvezi z nadzorom in spremljanjem || 0,001 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 125 || 0,125 || 125 || 0,125 || 150 || 0,15 || 150 || 0,15 || 750 || 0,75

Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || 25,25

POSAMEZNI CILJ št. 3: Izboljšanje izvajanja in uporabe železniške zakonodaje EU z večjo pomočjo Komisiji, državam članicam in zainteresiranim stranem ter drugih nalog || || || || || || || || || || || || || ||

Pomoč Komisiji || Število poročil o oceni izvajanja zakonodaje o železnicah || 0,1 || 3 || 0,3 || 5 || 0,5 || 7 || 0,7 || 10 || 1 || 14 || 1 || 18 || 1 || 57 || 5,7

Število ocenjenih železniških projektov || 0,05 || 5 || 0,25 || 7 || 0,35 || 10 || 0,5 || 15 || 0,75 || 20 || 1 || 25 || 1,25 || 82 || 4,1

Pomoč državam članicam in zainteresiranim stranem || Število organiziranih informativnih dogodkov in usposabljanj (delavnice, konference) || 0,1 || 5 || 0,5 || 7 || 0,7 || 10 || 1 || 12 || 1,2 || 14 || 1,4 || 16 || 1,6 || 64 || 6,4

Število izdanih razlagalnih dokumentov || 0,1 || 2 || 0,2 || 2 || 0,2 || 4 || 0,4 || 8 || 0,8 || 10 || 1 || 10 || 1 || 36 || 3,6

Število opravljenih obiskov v pomoč || 0,1 || 2 || 0,2 || 4 || 0,4 || 8 || 0,8 || 10 || 1 || 10 || 1 || 12 || 1,2 || 46 || 4,6

Druge naloge || Drugi rezultati v zvezi z večjo pomočjo || 0,001 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 600 || 0,6

Seštevek za posamezni cilj št. 3 || || || || || || || || || || || || || || 25

POSAMEZNI CILJ št. 4: Pomoč Komisiji pri ustvarjanju in posodabljanju sekundarne zakonodaje o interoperabilnosti in varnosti na železnici, vključno z razvojem skupnega pristopa k varnosti || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

Povečanje interoperabilnosti || Število novih TSI, poslanih Komisiji || 1 || 0 || 0 || 0 || 0 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 4 || 4

Število spremenjenih TSI, poslanih Komisiji || 0,6 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 24 || 14,4

Povečanje ravni varnosti || Število novih SVM, poslanih Komisiji || 1 || 0 || 0 || 0 || 0 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 4 || 4

Število spremenjenih SVM, poslanih Komisiji || 0,6 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 4 || 2,4 || 24 || 14,4

Spodbujanje delovanja enotnega evropskega železniškega območja || Število mnenj, posredovanih Komisiji, državam članicam in zainteresiranim stranem || 0,2 || 6 || 1,2 || 6 || 1,2 || 8 || 1,6 || 8 || 1,6 || 8 || 1,6 || 8 || 1,6 || 44 || 8,8

Število izdanih ocen učinka ter analiz stroškov in koristi || 0,06 || 20 || 1,2 || 20 || 12 || 25 || 1,5 || 27 || 1,62 || 29 || 1,74 || 30 || 1,8 || 151 || 9,06

Ostalo || Drugi rezultati v zvezi s povečanjem interoperabilnosti in varnosti || 0,006 || 50 || 0,3 || 80 || 0,48 || 80 || 0,48 || 80 || 0,48 || 80 || 0,48 || 80 || 0,48 || 450 || 2,7

Seštevek za posamezni cilj št. 4 || || || || || || || || || || || || || || 57,36

POSAMEZNI CILJ št. 5: Zagotavljanje skladnega razvoja ERTMS v EU in spodbujanje ERTMS zunaj EU || || || || || || || || || || || || || ||

Sistemski pristojni organ za ERTMS || Število izdanih priporočil za spremembe in nove različice ERTMS || 0,7 || 2 || 1,4 || 2 || 1,4 || 4 || 2,8 || 5 || 3,5 || 6 || 4,2 || 8 || 5,6 || 27 || 18,9

Preverjanje izvajanja ERTMS || Število izdanih poročil z oceno izvajanja ugotavljanja skladnosti in postopka ES-verifikacije opreme ERTMS || 0,04 || 8 || 0,32 || 12 || 0,48 || 20 || 0,8           || 25 || 1 || 30 || 1,2 || 30 || 1,2 || 125 || 5

Število izdanih priporočil, povezanih s tehničnimi nezdružljivostmi projektov ERTMS || 0,1 || 3 || 0,3 || 3 || 0,3 || 5 || 0,5 || 8 || 0,8 || 10 || 1 || 12 || 1,2 || 41 || 4,1

Druge naloge || Drugi rezultati, povezani z zagotavljanjem skladnega razvoja in uvajanja ERTMS || 0,001 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 100 || 0,1 || 600 || 0,6

Seštevek za posamezni cilj št. 5 || || || || || || || || || || || || || || 28,6

POSAMEZNI CILJ št. 6: Zagotavljanje ustreznega izdajanja spričeval strojevodjem in drugih povezanih nalog v skladu z Direktivo 2007/59/ES || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

Uskladitev meril za strojevodje || Število izdanih ukrepov, ki usklajujejo pogoje za strojevodje, v skladu z Direktivo o strojevodjih || 0,6 || 2 || 1,2 || 2 || 1,2 || 2 || 1,2 || 2 || 1,2 || 2 || 1,2 || 2 || 1,2 || 12 || 7,2

Drugi rezultati || 0,001 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 60 || 0,6

Seštevek za posamezni cilj št. 6 || || || || || || || || || || || || || || 7,8

POSAMEZNI CILJ št. 7: Vodenje in posodabljanje javnih registrov in zbirk podatkov, povezanih z interoperabilnostjo in varnostjo na železnici || || || || || || || || || || || || || ||

Preglednost podatkov o interoperabilnosti in varnosti na železnici za zainteresirane strani in širšo javnost || Število ustanovljenih in upravljanih javnih zbirk podatkov ter registrov || 0,1 || 15 || 1,5 || 17 || 1,7 || 20 || 2 || 20 || 2 || 25 || 2,5 || 25 || 2,5 || 122 || 12,2

Drugi rezultati || 0,001 || 10 || 0,01 || 10 || 0,01 || 15 || 0,015 || 15 || 0,015 || 15 || 0,015 || 15 || 0,015 || 80 || 0,8

Seštevek za posamezni cilj št. 7 || || || || || || || || || || || || || || 13

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || 157,01

3.2.4. Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve 3.2.4.1. Povzetek

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– x Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Osnova za izračune: sedanje osebje pri GD MOVE, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi z ERA (5 oseb, 0,131 mio. EUR na osebo/leto in 1-odstotna letna prilagoditev), za vsako leto; ni povečanja zaradi večjih pristojnosti ERA

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2015–2020

Uradniki (razredi AD) || 0,655 || 0,66 || 0,665 || 0,67 || 0,675 || 0,68 || 4,005

Uradniki (razredi AST) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Pogodbeni uslužbenci || || || || || || ||

Začasni uslužbenci || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Napoteni nacionalni strokovnjaki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 0,655 || 0,66 || 0,665 || 0,67 || 0,675 || 0,68 || 4,005

3.2.4.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– x Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Osnova za izračune: sedanje osebje pri GD MOVE, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi z ERA (5 oseb, 0,131 mio. EUR na osebo/leto), za vsako leto; ni povečanja zaradi večjih pristojnosti ERA

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 5 || 5 || 5 || 5 || 5 || 5

XX 01 01 02 (delegacije) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[31]

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

XX 01 04 yy [32] || – na sedežu[33] || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

– na delegacijah || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Druge proračunske vrstice (navedite) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 5 || 5 || 5 || 5 || 5 || 5

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim znotraj GD, po potrebi z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Sedanje osebje GD MOVE se ukvarja z vprašanji, povezanimi za ERA, med drugim: – z upravljanjem izvedbenih ukrepov, sprejetih na podlagi priporočil Agencije (sklepov in uredb Komisije), na področju varnosti in interoperabilnosti na železnici; – z upravnim usklajevanjem in nadzorom nad ERA: delovni programi, večletni načrti za kadrovsko politiko, sestanki upravnega odbora in njegovega pododbora; – z usklajevanjem politike: sodelovanje v delovnih skupinah ERA, vsebina delovnega programa, pooblastila ERA s strani Komisije, srečanja na delovni ravni; – z upravljanjem mnenj ERA; – s finančnimi in računovodskimi odgovornostmi glede ERA na strani Komisije (proračun, razrešnica itd.).

Zunanji sodelavci ||

3.2.5. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ¨  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– x Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

Proračunsko vrstico ERA (06.02.08) bo treba prilagoditi znesku, ki je naveden v tej oceni finančnih posledic (skupaj 157,113 mio. EUR za obdobje 2015–2020).

Zaenkrat so v finančni okvir vključeni samo okvirni zneski za agencije. Okvirni znesek za Evropsko agencijo za železniški promet je bil ocenjen, preden so bili znani rezultati ocene učinka in drugih izračunov, povezanih s to pobudo.

Za obdobje 2015–2020 se bo status Evropske agencije za železniški promet spremenil iz „agencije s potovalno hitrostjo“ v „agencijo z novimi nalogami“.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[34].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.6. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Prispevek Efte (Norveška in Islandija), izračunan na 2 % proračunskih sredstev || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 3

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 0,5 || 3

3.3. Ocenjene posledice za prihodke

– ¨ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– x Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– x na lastna sredstva,

– ¨ na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[35]

2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Proračunska vrstica ERA 06.02.08 || || || || 10,352 || 10,384 || 10,482 || 10,698

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Nekatere nove naloge, predvidene za Evropsko agencijo za železniški promet (varnostna spričevala, dovoljenja za dajanje vozil na trg ter dovoljenja za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi), bo mogoče zaračunati zunanjim prosilcem.

V skladu z oceno učinka se bodo te nove naloge začele leta 2017, prihodki za Evropsko agencijo za železniški promet pa so se izračunali na naslednji način:

          – stroški izdaje varnostnih spričeval: 0,01 mio. EUR,

          – stroški izdaje dovoljenj za vozila: 0,017 mio. EUR,

          – stroški izdaje dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi; 0,05 mio. EUR,

          – število vseh vrst sklepov, ki se bodo izdajali vsako leto, je navedeno v razpredelnici 3.2.3.

Povzetek metode izračuna:

Pristojbine, določene v poročilu o oceni učinka, so bile izračunane na podlagi povprečja sedanjih pristojbin, ki jih plačujejo izvajalci, ki želijo pridobiti varnostno spričevalo ali dovoljenje za vozilo v EU; podoben pristop je bil uporabljen v primeru dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi. Plačane pristojbine so se precej razlikovale in do znatne razlike med njimi je prišlo tudi med državami članicami EU15 (okoli 20 000 EUR za varnostna spričevala in 28 000 EUR za dovoljenja) in državami članicami EU12 (okoli 3 000 EUR za varnostna spričevala in 17 000 EUR za dovoljenja). Prihodnja vrednost teh pristojbin je bila določena na podlagi predpostavke, da je glede na stroške osebja Agencije in bolj racionalizirane procese obravnave prošenj za naprej najprimernejša vrednost blizu vmesne vrednosti spodnjega povprečja in zgornjega povprečja.

Treba je upoštevati, da so izračuni, določeni za te pristojbine, povprečje vseh vrst varnostnih spričeval in dovoljenj za vozila; v podporni študiji ocene učinka so bile opredeljene 4 vrste varnostnih spričeval in 20 vrst dovoljenj za vozila. Čeprav bo proces „centralizacije“ z Agencijo privedel do upada števila vrst spričeval in dovoljenj, bo še vedno obstajalo več kategorij. Na primer, postopek za dovoljenje za lokomotivo in vagon bo še vedno različen. Zato bo treba razlikovati med pristojbinami za ti dve kategoriji. Predvsem bodo pristojbine za dovoljenja za vagone nižje od povprečja, pristojbine za dovoljenja za lokomotive in večvagonske enote pa bodo višje.

Število (cena na dovoljenje/spričevalo), ki je bilo izračunano v poročilu o oceni učinka, naj bi bilo povprečje, kajti Agencija bo opredelila točne pristojbine za različne kategorije s ciljem zagotovitve, da je povprečje zbranih pristojbin enako ali višje od tega povprečja. Cilj izračuna pa je zagotoviti realno, vendar ne konzervativno oceno prihodkov za Agencijo, in ni izključeno, da lahko zaračunane pristojbine dejansko predstavljajo višjo povprečno vrednost, če je to potrebno in upravičeno.

Kar zadeva število dovoljenj in spričeval, je bilo to izračunano glede na sedanjo raven dovoljenj in spričeval. Za prihodnja leta se je v zvezi z varnostnimi spričevali predvidevalo, da bo število novih tekmecev na trgu povzročilo povečanje števila varnostnih spričeval, ki se bodo izdala, medtem ko se lahko to število zmanjša zaradi morebitne spremembe vrst varnostnih spričeval. Zato je bilo na podlagi konzervativne ocene predvideno, da se skupno letno število varnostnih spričeval ne bo spremenilo.

Pri dovoljenjih za vozila je bil pristop nekoliko drugačen: model izhaja iz obstoječih ravni dovoljenj, ki so jih posredovale zainteresirane strani in različne študije. Čeprav bo verjetno več novih tekmecev in s tem v absolutnem smislu več vozil, ki bodo potrebovala dovoljenje, bodo novi tekmeci verjetneje ostali pri preizkušeni tehnologiji in s tem pri železniških vozilih, ki že imajo spričevala. Poleg tega bo s standardizacijo industrije v prihodnosti verjetno manj tipov vozil, ki bodo potrebovali dovoljenje, zato se bo število dovoljenj nekoliko zmanjšalo. Tudi tu model razlikuje med oceno za države članice EU15 in EU12.

GD MOVE meni, da so izračuni realni in ustrezno temeljijo na obstoječih in preverljivih podatkih, pridobljenih od zainteresiranih strani in Evropske agencije za železniški promet. Več informacij o metodologiji je na voljo v poročilu o oceni učinka, ki je priloženo temu predlogu, zlasti v njegovi Prilogi VII.        

[1]               http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/127599.pdf.

[2]               COM(2012) 299 final.

[3]               COM(2012) 259 final.

[4]               http://ec.europa.eu/transport/evaluations/doc/2011_era-evaluation-881-2004.pdf.

[5]               UL C … str. ….

[6]               UL C … str. ….

[7]               UL L 164, 30.4.2004, str. 1.

[8]               UL L 228, 9.9.1996, str. 1.

[9]               OJ L 136, 31.5.1999, str. 1.

[10]               OJ L 136, 31.5.1999, str. 15.

[11]               Sklep Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi Odborov sektorskega dialoga med socialnimi partnerji na evropski ravni (UL L 225, 12.8.1998, str. 27).

[12]               UL L 260, 30.9.2008, str. 13.

[13]               UL L 51, 23.2.2012, str. 1.

[14]             UL L 276, 20.10.2010, str. 22.

[15]             UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

[16]             UL L 315, 3.12.2007, str. 51.

[17]             Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 72).

[18]             UL 17, 6.10.1958, str. 385.

[19]             UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[20]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[21]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[22]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[23]             Po členu 49(6)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[24]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[25]             Po členu 185 finančne uredbe.

[26]               Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[27]               Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[28]               Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[29]               Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

[30]               Kakor je opisan v oddelku 1.4.2. „Posamezni cilji...“.

[31]               PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[32]               V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[33]               Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[34]               Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[35]               Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani za sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.