19.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 271/45

Poročevalka

Kadri TILLEMANN (EE/EPP), predsednica sveta podeželske občine Keila

Referenčni dokument

Dopis podpredsednika Evropske komisije z dne 13. decembra 2013

1.

priznava, da so se marca 2011 voditelji EU zavezali k izpolnitvi krovnega cilja strategije EU za leto 2020, ki je „zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev v EU do leta 2020 in jih, kolikor je mogoče, obnoviti ter obenem povečati prispevek EU k preprečevanju svetovne izgube biotske raznovrstnosti“. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ki jo je sprejela Evropska komisija maja 2011 (1) in ki jo je Svet podprl (2), zajema 6 glavnih ciljev in 20 ukrepov, da bi EU do leta 2020 dosegla svoje cilje na področju biotske raznovrstnosti;

2.

priznava, da ima strategija EU mandat na svetovni ravni. Strategija odraža globalne cilje in zaveze, ki jih je EU sprejela na 10. konferenci podpisnic (KP10) Konvencije OZN o biotski raznovrstnosti (KBR) leta 2010, med katere spada strateški načrt za biotsko raznovrstnost 2011–2020 (sklep X/2), ki vključuje 20 ciljev iz Aičija glede biotske raznovrstnosti do leta 2020 (3);

3.

opozarja, da je izguba biotske raznovrstnosti globalen problem, ki ima resne okoljske, zdravstvene in socialno-gospodarske posledice, s čimer vpliva na kakovost življenja oseb. Gre za pojav, ki je posledica številnih dejavnikov, med drugim tudi človeške dejavnosti;

4.

opozarja, da morajo lokalne in regionalne oblasti (LRO) (4) imeti bistveno vlogo pri izvajanju ciljev EU in mednarodnih ciljev glede biotske raznovrstnosti na terenu ter nacionalnim vladam pomagati pri preprečevanju nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti. Zaradi procesa decentralizacije imajo LRO v mnogih državah članicah vedno večjo odgovornost za izvajanje politik, ki so povezane z biotsko raznovrstnostjo;

5.

poudarja pomen izvajanja načel Bele knjige OR o upravljanju na več ravneh in Listine o upravljanju na več ravneh v Evropi, ki jo je OR sprejel aprila 2014 (5), pri uresničevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost in ciljev iz Aičija. OR pojmuje upravljanje na več ravneh kot usklajeno ukrepanje EU, držav članic ter LRO, ki temelji na partnerstvu v vseh fazah političnega cikla, od priprave do izvajanja politik EU. Za upravljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev so potrebna politična orodja in mandati, usklajeni na vseh ravneh upravljanja;

6.

poziva Evropsko komisijo, naj pripravi oceno držav članic z vidika upravljanja biotske raznovrstnosti na več ravneh in prepoznavanja dejavne vloge LRO pri takšnem upravljanju. V tem dokumentu naj tudi določi področja, na katerih je biotska raznovrstnost lahko ogrožena zaradi pomanjkanja modela upravljanja, ki bi povezoval države članice, LRO ter ustrezne gospodarske in družbene zainteresirane strani, ter predstavi predloge, kako bi se lahko s to grožnjo spopadli;

7.

zato pozdravlja ugotovitev iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, da je „skupne cilje EU in KBR treba dosegati z mešanico ukrepov na podnacionalni in nacionalni ravni ter ravni EU“, ter prizadevanja Komisije za učinkovita in dolgotrajna partnerstva z „zainteresiranimi stranmi, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem in upravljanjem rabe zemljišč, pri izvajanju strategij za biotsko raznovrstnost na vseh ravneh“;

8.

poudarja pomen sklepa KBR X/22 (6), ki vključuje „Akcijski načrt za biotsko raznovrstnost, namenjen podnacionalnim oblastem, mestom in drugim lokalnim oblastem (2011–2020)“, ter sklep XI/8 (A) (7). OR meni, da je sklep KBR X/22 edinstven, saj je najnaprednejši sklep o „upravljanju na več ravneh“ v okviru večstranskih okoljskih sporazumov;

9.

opozarja, da je v svojem mnenju o pripravi na 10. konferenco podpisnic KBR (8) in z delegacijo na 10. konferenci močno podprl sprejetje sklepa X/22 KBR; poleg tega se je OR v memorandum o soglasju, ki ga je leta 2012 podpisal z UNEP, zavezal k spodbujanju izvajanja tega sklepa KBR;

10.

poziva države članice k izvajanju zavez iz sklepa KBR X/22, da bi izboljšale svoje mehanizme upravljanja ter zakonsko predpisane in izbirne instrumente, namenjene sodelovanju z LRO ter podpiranju lokalnih in regionalnih ukrepov na področju biotske raznovrstnosti, pri čemer naj upoštevajo poslanstvo, cilje in okvirni seznam ukrepov iz sklepa KBR X/22 ter cilje in ukrepe strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020;

11.

odobrava, da je Svet v svojih sklepih z dne 12. junija 2014 o konferenci pogodbenic (COP 12) Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki bo oktobra 2014 (9), omenil vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri nadaljnjem izvajanju strateškega načrta za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in pri doseganju ciljev iz Aičija na področju biotske raznovrstnosti; poziva Svet, naj v prihodnjih sklepih o konferenci pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti upošteva pristop upravljanja na več ravneh in v okviru procesa Konvencije o biotski raznovrstnosti v primerjavi z nevladnimi zainteresiranimi stranmi bolj upošteva lokalne in regionalne oblasti kot vladne zainteresirane strani;

12.

si želi deliti svoje izkušnje z upravljanjem na več ravneh na področju biotske raznovrstnosti ter izvajanjem sklepa KBR X/22 z LRO z drugih območij sveta, zato bi želel spremljati delegacijo EU na KBR KP12 oktobra 2014 v vlogi opazovalca, ki bi temeljila na udeležbi OR na KP10 ter memorandumu o soglasju, ki ga je podpisal z UNEP, s ciljem zagotoviti, da bi bil glas LRO EU ustrezno zastopan;

13.

opozarja, da je naročil študijo o „upravljanju našega naravnega kapitala na več ravneh“ (10), ki naj bi podprla to mnenje in analizirala sodelovanje med državami članicami in njihovimi LRO, inovativne ukrepe LRO in aktualne primere dobre prakse ter podala natančnejše praktične predloge za izboljšanje upravljanja na več ravneh;

14.

spodbuja LRO, naj dajejo zgled, in močno pozdravlja strategije, ukrepe in inovativne pristope, ki jih je sprejelo več lokalnih in regionalnih oblasti za trajnostno varstvo svoje biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje z njima; pozdravlja tudi dobre pobude, ki jih nekatere države članice že izvajajo v podporo svojim LRO. Vsi ti ukrepi so spodbudili naslednja politična priporočila;

15.

poziva države članice, naj zagotovijo ali izboljšajo sodelovanje LRO pri pripravi, reviziji in izvajanju nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost, na primer tako, da vključijo nacionalna združenja LRO v nacionalne komisije/usmerjevalne odbore za biotsko raznovrstnost;

16.

spodbuja države članice, naj v sodelovanju z nacionalnimi združenji LRO še naprej razvijajo smernice, pobude za krepitev zmogljivosti ter praktične nasvete za regionalne in lokalne strategije, akcijske načrte in ukrepe na področju biotske raznovrstnosti;

17.

močno spodbuja regionalne oblasti k razvijanju regionalnih strategij in akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost ter mesta in občine k pripravi lokalnih strategij in akcijskih načrtov ter priznava, da so bile na tem področju že sprejete pobude. Te so lahko tako celovita vizija kot praktični okvir za trajnostno upravljanje biotske raznovrstnosti na podnacionalnih ravneh, če upoštevajo cilje glede biotske raznovrstnosti, ki so bili opredeljeni na nacionalni in evropski ravni ter na ravni KBR;

18.

spodbuja države članice, naj na primer v sodelovanju z nacionalnimi združenji LRO podprejo navezovanje stikov med njihovimi LRO, da se okrepi gospodarjenje z biotsko raznovrstnostjo, in naj oblikujejo ali finančno podprejo nacionalne nagrade/sisteme priznavanja, ki spodbujajo ukrepe biotske raznovrstnosti, ki jih sprejemajo LRO;

19.

spodbuja LRO, naj zavzamejo celostni pristop k biotski raznovrstnosti v svojih upravnih oddelkih in okrepijo zmogljivosti svoje uprave, hkrati pa čim bolj uporabijo projekte za krepitev upravne zmogljivosti, možnosti usposabljanja ali usmerjanja, ki jih imajo LRO na voljo na nacionalni, evropski ali mednarodni ravni; prav tako spodbuja LRO, da krepijo sodelovanje na področju biotske raznovrstnosti v združenjih, mrežah ali platformah LRO na nacionalni, evropski ali mednarodni ravni kot pomembno sredstvo za združevanje virov in izkušenj za obvladovanje skupnih izzivov in nudenje skupnih političnih nasvetov državam članicam, EU in KBR;

20.

poziva države članice, naj se pri pripravi nacionalnih stališč in ukrepov za spremljanje skupnega okvira za izvajanje strategije EU za biotsko raznovrstnost ter pri nacionalnih dejavnostih (poročanja), povezanih s KBR, bolj usklajujejo z LRO;

21.

poziva države članice, da skupaj oblikujejo združljive kazalnike, s katerimi bodo soglašale tudi LRO in s pomočjo katerih bo mogoče primerjati razmere in trende na področjih, ki jih pokrivajo strategije za biotsko raznovrstnost na različnih ravneh;

22.

znova poudarja potrebo po čim hitrejši vzpostavitvi učinkovitega sodelovanja med državami članicami ter LRO, da se dokončno vzpostavijo načrti upravljanja v okviru Nature 2000 ali enakovredni instrumenti, ki določajo ukrepe za ohranjanje in obnavljanje, potrebne za izpolnitev cilja 1 iz strategije EU o biotski raznovrstnosti;

23.

pričakuje skupno ukrepanje držav članic ter LRO za dosego drugega cilja strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ki je: obnoviti vsaj 15 % prizadetih ekosistemov do leta 2020, zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in obnoviti ekosisteme na celotnem evropskem ozemlju in ne samo na območjih Natura 2000;

24.

ponavlja poziv (11) lokalnim in regionalnim oblastem, naj pri mestnem in regionalnem načrtovanju, gradbenih dovoljenjih za stanovanja, v industriji, kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu, rekreaciji, turizmu, pri energetski in transportni infrastrukturi ter finančni pomoči izvajajo načelo „nič neto izgub biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev“, tako da zagotavljajo nadomestne/izravnalne ukrepe za vse preostale neizbežne negativne učinke na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve;

25.

opozarja, da morata biti preprečevanje propadanja ekosistemov in obnova funkcionalnosti načetih ekosistemov najpomembnejši prednostni nalogi, saj so ukrepi za obvladovanje posledic ekoloških neravnovesij, ki jih povzročijo človekove dejavnosti, vedno dražji in dolgotrajnejši, njihovi rezultati pa so negotovi;

26.

poudarja pomen nacionalnih, regionalnih in lokalnih študij o „ekonomiji ekosistemov in biotske raznovrstnosti“, ki preučujejo vrednost ekosistemskih storitev, ter potrebo po uporabi takšnega pristopa pri lokalnih projektih, da bi prikazali npr. družbeno-gospodarske koristi zaščitenih območij na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ter potrebo po vključitvi vrednosti naravnega kapitala v nacionalne, regionalne in lokalne prakse načrtovanja, računovodenja/poročanja in vodenja proračuna v podporo ukrepu 5 strategije EU za biotsko raznovrstnost;

27.

meni, da je ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev sicer lahko koristno pri odločanju med nasprotujočimi si cilji v okviru nekaterih analiz stroškov in koristi, vendar ima določene metodološke in etične slabosti. OR zato podpira alternativne in prožne načine ocenjevanja stroškov izgube biotske raznovrstnosti, vključno s tistimi, ki jih navaja v mnenju OR 4577/2013 fin;

28.

zaznava potrebo po podpori prizadevanjem LRO za izboljšanje znanja o biotski raznovrstnosti, ekosistemih in ekosistemskih storitvah ter njihovemu kartiranju z geografskimi informacijskimi sistemi, z uporabo lestvic, ki so primerne za lokalno/regionalno načrtovanje ter spremljanje stanja ekosistema, hkrati pa je treba te potrebe upoštevati pri kartiranju in ocenjevanju ekosistemskih storitev v Evropi; LRO je treba poleg tega podpreti pri upravljanju prostorskih okoljskih podatkov v skladu z okvirom INSPIRE, da se olajša izmenjava podatkov in vzpostavijo čezmejne povezave med zeleno infrastrukturo;

29.

poudarja, da je treba uvesti portale za zagotavljanje posodobljenih spletnih informacij o biotski raznovrstnosti, ki bodo ključna referenčna točka za LRO ter zainteresirano javnost in se bodo redno pregledovali in vzdrževali, ter pozdravlja vzpostavitev vseevropskega digitalnega atlasa v okviru kartiranja in ocenjevanja ekosistemskih storitev v Evropi;

30.

poudarja, da je urbanizacija izziv in priložnost za ohranjanje in upravljanje ekosistemskih storitev. Očitno je treba upoštevati medsebojno povezanost gonilnih sil in učinkov kakor tudi vhodnih in izhodnih tokov, ki mesta povezujejo z ekosistemi na njihovih ozemljih in zunaj njih. Mestne regije je treba pozvati, naj prevzamejo več odgovornosti pri spodbujanju in razvijanju metod za povezovanje naravnega okolja, človekovih potreb in dobrega počutja, ter jih pri tem podpreti. Poudariti je treba tudi pomen krajine kot pokazatelja odnosa med človekom in njegovim okoljem ter odgovornost za ohranjanje krajine, kar bo močno vplivalo na biotsko raznovrstnost. Odbor opozarja na pomen Evropske konvencije o krajini iz leta 2000 ter poudarja možnost iskanja sinergij s strategijo za biotsko raznovrstnost;

31.

opozarja na gospodarsko perspektivo razvoja ekosistemskih storitev – življenje v mejah zdravih ekosistemov ter krepitev njihove vloge bo samodejno podprlo najpomembnejše vidike zelenega gospodarstva: trajnostni gospodarski razvoj, manjše onesnaževanje in učinkovito rabo virov. Za izkoristek ugodnosti upravljanja ekosistema v zelenem gospodarstvu je treba njegov proces vtkati v proces sprejemanja odločitev na vseh ravneh upravljanja (lokalni, regionalni, nacionalni in globalni), da bi podprli racionalno rabo sredstev;

32.

poudarja potencial „zelene infrastrukture“ kot integriranega in večfunkcionalnega teritorialnega pripomočka za izvajanje načel upravljanja na več ravneh pri upravljanju in zaščiti biotske raznovrstnosti ter za izboljšanje ekosistemskih storitev, ki s krepitvijo teritorialne kohezije in identitete prispeva k teritorialni agendi strategije Evropa 2020;

33.

ponavlja poziv (12) lokalnim in regionalnim oblastem, naj širijo, vzdržujejo in spremljajo podeželsko in mestno zeleno infrastrukturo, zlasti z izvajanjem svojih pristojnosti na področju urbanizma ter ozemeljskega in prostorskega načrtovanja, predpisov o rabi zemljišč, postopkov odobritve načrtov, gradbenih standardov, predpisov in zakonikov;

34.

poziva države članice, naj podprejo lokalno in regionalno upravljanje zelene infrastrukture ter načrtovanje pobud, tako da jim nudijo potrebna sredstva, jasno vodenje in usmeritev, vključno z določitvijo nacionalne zelene infrastrukture/ekoloških omrežij ter določbami v nacionalnih zakonih/politikah prostorskega načrtovanja za LRO, naj zeleno infrastrukturo vnesejo v svoje sisteme prostorskega, ozemeljskega in mestnega načrtovanja;

35.

poudarja, da je za učinkovito izvajanje zelene infrastrukture bistvenega pomena, da države članice ter lokalne in regionalne oblasti ohranijo in razvijajo obstoječe ter vzpostavljajo nove sheme čezmejnega sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti na makroregionalni in vseevropski ravni, da se okrepi decentralizirano razvojno sodelovanje ter se izkoristijo skupna in celovita prizadevanja za zaščito in upravljanje biotske raznovrstnosti;

36.

opozarja, da imajo lokalne skupnosti pogosto znanje, ki temelji na tradiciji ali osebnih izkušnjah, o tem, ali so naravni viri dovolj za to, da skupnosti od njih živijo. Če se jo ustrezno podpre in učinkovito vključi v oblikovanje in načrtovanje politik na področju biotske raznovrstnosti, lahko ta sposobnost lajša razvoj ekosistemskih storitev; spodbuja države članice, naj razvijejo nacionalne pobude, ki bodo podpirale samozadostna partnerstva lokalnih skupnosti, ki prispevajo k uresničevanju nacionalnih ciljev biotske raznovrstnosti;

37.

poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri obveščanju, vzgoji in ozaveščanju javnosti (ukrepi CEPA – Communication, Education and Public Awareness). Širša javnost relativno slabo pozna cilje politike na področju biotske raznovrstnosti. Vendar pa je izredno pomembno, da se državljani in večje zainteresirane skupine zavedajo, za kakšne izzive gre. OR meni, da je spodbujanje znanosti za državljane pomembna metoda za vključevanje in izobraževanje ljudi in učinkovito uporabo lokalnega znanja; prav tako spodbuja države članice, naj LRO pomagajo pri ukrepih CEPA, na primer z ustreznim nacionalnim mehanizmom za izmenjavo informacij.

38.

poudarja, da morajo LRO ohraniti in nadalje okrepiti prizadevanja za seznanitev vseh zainteresiranih strani in javnosti s cilji glede biotske raznovrstnosti ter zato izvajati ali pospešiti izvajanje ciljno usmerjenih programov ozaveščanja;

39.

spodbuja LRO, naj podprejo in formalizirajo novo večstransko partnerstvo med zasebnimi podjetji, civilno družbo, vključno z okoljskimi nevladnimi organizacijami in raziskovalnimi skupnostmi; s tem partnerji naj vzpostavljajo lokalno/regionalno sodelovanje, da bi lahko učinkovito črpala državna sredstva ter sredstva EU (npr. Obzorje 2020); prav tako jih poziva, naj spodbujajo prostovoljne zaveze pomembnih sektorjev, kot so kmetijstvo, turizem ter združenja ali podjetja za športne dejavnosti na prostem;

40.

poudarja, da bi morale vse zainteresirane ravni upravljanja zagotavljati učinkovito in celovito vključevanje zainteresiranih strani v načrtovanje politik na področju biotske raznovrstnosti ter v proces njihovega izvajanja, ker bi to verjetno prineslo dobre družbene rezultate, npr. boljše razumevanje vrednot udeleženih strani, večje zaupanje in učenje; k temu sodijo tudi uspešne participativne metode, na primer pri opredelitvi velikih zaščitenih območij;

41.

pričakuje, da bo prihodnja uredba Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (13) lokalnim in regionalnim oblastem pomagala pri soočanju s to resno nevarnostjo za lokalno biotsko raznovrstnost, ekosistemske storitve, zdravje ljudi in gospodarstvo. Z vidika pravnega okvira EU o invazivnih tujerodnih vrstah so lokalne in regionalne oblasti, kadar jih usmerjajo nacionalne zakonodaje in programi ter čezmejne pobude, najprimernejše za učinkovite ukrepe spremljanja, preprečevanja, izkoreninjanja, zadrževanja in nadzorovanja teh vrst, saj lahko nudijo podporo in lokalno znanje, da se najde potrebno ravnovesje med socialno-ekonomskimi in okoljskimi interesi in izboljša poznavanje problematike v javnosti;

42.

ugotavlja, da je biotska raznovrstnost medsektorska tematika. Za učinkovito izvajanje politik je treba ohranjanje biotske raznovrstnosti vnesti na dnevni red raznih sektorjev nacionalnega, regionalnega in lokalnega upravljanja (prostorsko načrtovanje, urbanizem, krajina, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetika, podnebne spremembe, zdravstvo, promet, stanovanja, raba zemljišč itd.) v skladu s predlogi strateškega načrta EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ter cilji KBR iz Aičija;

43.

opozarja na posebno potrebo oblasti na vseh ravneh upravljanja, da priznajo in se soočijo z vprašanji biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, zaradi znatnega potenciala biotske raznovrstnosti vrst, pasem/sort in genetskih virov kmetijskega pomena, kakor tudi kmetijskih ekosistemov na splošno;

44.

poziva LRO in države članice naj, kot to zahteva strategija EU za biotsko raznovrstnost, bolje usmerijo finančna sredstva EKSRP za ohranjanje biotske raznovrstnosti, tudi z vključevanjem ciljev glede biotske raznovrstnosti v regionalne programe razvoja podeželja ter skladno lokalizacijo kmetijsko-okoljskih ukrepov in dodeljevanjem proračunskih sredstev zanje. Zato bi bilo še posebej koristno spodbujati lokalne razvojne pobude pod vodstvom skupnosti, ki sem nanašajo na biotsko raznovrstnost (npr. da bi kmetje in gozdarji dosegli stalnost krajinskih značilnosti in zaščito genskih virov);

45.

poziva države članice ter LRO, naj zagotovijo optimalno uporabo možnosti financiranja, ki jih ponuja Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), saj so biotska raznovrstnost in ekosistemi prvič vključeni med cilje, s čimer so na voljo dodatni viri financiranja uporabe zelene infrastrukture;

46.

poudarja pomen programa LIFE za projekte lokalnih in regionalnih oblasti na področju biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture ter poziva nacionalne kontaktne točke za LIFE, naj pri pripravi vlog za LIFE tesno sodelujejo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in z regionalnimi kontaktnimi točkami za LIFE; prav tako želi, da bi nova kategorija financiranja integriranih projektov LIFE okrepila podporo za projekte z regionalno razsežnostjo in pritegnila podporo drugih evropskih, nacionalnih in zasebnih sredstev (14);

47.

spodbuja LRO, naj ob podpori svojih držav raziskujejo inovativne načine financiranja, kot so na primer zasebno/poslovne fundacije ali fundacije javnega prava, regionalne/nacionalne loterije, javno-zasebna partnerstva, projekti za restavriranje gozdov in šotišč kot ponorov ogljika, davčne spodbude, plačevanje ekosistemskih storitev, prostovoljno označevanje in izdajanje certifikatov ali sklepanje lokalnih podjetniških partnerstev, prihodke, pridobljene z izdajanjem dovoljenj za prostorsko načrtovanje in gradbenih dovoljenj, pa bi bilo treba neposredno nameniti za lokalne in regionalne pobude, povezane biotsko raznovrstnostjo;

48.

poziva lokalne oblasti, naj na vseh ravneh financiranja sprejmejo učinkovite ukrepe za odpravo subvencij in davčnih olajšav, ki škodijo biotski raznovrstnosti;

49.

poudarja pomen nacionalnega sofinanciranja projektov EU, da bi LRO lahko zaprosile za sodelovanje v projektih na področju biotske raznovrstnosti, ki jih sofinancira EU, izboljšale svoje sposobnosti izkoriščanja možnosti financiranja krajem prilagojenih rešitev za biotsko raznovrstnost in zeleno infrastrukturo v okviru operativnih programov skladov EU ter vlagale v potrebno krepitev medpanožnih zmogljivosti, sofinanciranje in mreženje; prav tako priznava pomen nacionalnih programov financiranja za (pilotne) ukrepe lokalnih in regionalnih oblasti, ki prispevajo k nacionalnim ciljem biotske raznovrstnosti;

C.

50.

meni, da mora vmesna ocena Evropske komisije upoštevati vse spremembe, ki so se zgodile od uvedbe strategije leta 2011 do vmesne ocene leta 2015, zlasti novi finančni okvir ter sklade EU za obdobje 2014–2020, ter da je treba mnoge ukrepe strategije izvesti pred vmesno oceno. Zato OR odločno podpira stališče Sveta, da mora Evropska komisija predlagati nadaljnje ukrepe (15), s katerimi bi spodbudila učinkovitost druge faze izvajanja strategije, da bi zagotovila izpolnitev krovnega cilja strategije do leta 2020;

51.

se strinja z Evropskim parlamentom, da je ključni preskus zaveze EU, da doseže cilje glede biotske raznovrstnosti to, kolikšna bodo končna sredstva EU, ki bodo namenjena temu cilju v obdobju 2014–2020. Prva strategija EU iz leta 2010 ni uspela, ker zaščita biotske raznovrstnosti ni bila ustrezno vključena v druga področja politike EU (16). Zato je potrebna metodologija za sledenje porabi sredstev iz proračuna EU za biotsko raznovrstnost, podobna tisti, ki so jo razvili za porabo na področju podnebnih vprašanj;

52.

poudarja pomen ozelenitve glavnega stebra skupne kmetijske politike (SKP) za dosego ciljev glede biotske raznovrstnosti. Pomembno je, da vmesni pregled SKP jasneje prispeva k temu, da bi ozelenitev dejansko vodila k izboljšanju stanja okolja, vključno z biotsko raznovrstnostjo na podeželskih območjih po vsej Evropi;

53.

verjame v velik potencial zelene infrastrukture kot učinkovitega orodja za zaustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti in preprečevanje drobljenja habitata, zato pričakuje, da bodo v vmesnem pregledu strategije navedeni ključni elementi, ki jih mora Evropska komisija upoštevati v poročilu o napredku zelene infrastrukture, ki ga mora pripraviti do konca leta 2017, in zlasti da leta 2018 predvidi predlog zakonodaje EU o TEN-G, čezevropski zeleni infrastrukturi (ki se bo financirala iz proračuna EU po letu 2020), ter ponavlja svoja predhodna priporočila glede tega;

54.

ponavlja svoj poziv (17), naj Komisija v evropsko zakonodajo prenese cilj preprečiti kakršno koli neto izgubo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ob upoštevanju dela, ki ga je Evropska komisija opravila na področju ukrepa 7b iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020.

55.

poziva Evropsko komisijo, naj uvede shemo EU za zavezo/nagrado za dosežke mest in regij na področju biotske raznovrstnosti ter platformo za izmenjave, da bi evropskim lokalnim in regionalnim oblastem priznali zasluge za uspešen in znaten prispevek k izvajanju strategije EU za biotsko raznovrstnost. V tem okviru OR priznava novo nagrado Natura 2000, čeprav je ta namenjena širšemu spektru zainteresiranih strani;

56.

poziva k izboljšanju razpoložljivosti lokalnih podatkov visoke ločljivosti o ekosistemskih storitvah ter drugih podatkov, pridobljenih s spremljanjem, v okviru informacijskega sistema za biotsko raznovrstnost (BISE), z vključitvijo podatkov, zbranih v regionalnih opazovalnicah za biotsko raznovrstnost, ter agregiranih podatkov za mesta (kot so ocene mest EU na podlagi na primer kazalnika mestne biotske raznovrstnosti/singapurskega kazalnika), da se spodbudi izmenjava podatkov in informacij med mesti in regijami in uporaba bolj različnih smernic v politiki EU glede na posamezne regije ter olajša poročanje o izboljšavah na regionalni/lokalni ravni po vsej Evropi;

57.

poudarja, da je treba dejansko nadaljevati dialog in sodelovanje EU s ključnimi partnerji v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, da se jim pomaga pri pripravi ali prilagoditvi njihovih politik za doseganje ciljev glede biotske raznovrstnosti za leto 2020. Lokalne in regionalne oblasti EU lahko lokalnim in regionalnim oblastem zunaj EU nudijo pomoč pri njihovih prizadevanjih za doseganje ciljev EU in svetovnih ciljev glede biotske raznovrstnosti, tako da z njimi delijo znanje in primere dobre prakse v okviru ustreznih skupnih posvetovalnih odborov in delovnih skupin OR ter v okviru ARLEM in CORLEAP; OR v zvezi s tem Evropsko komisijo poziva, naj spodbuja decentralizirano razvojno sodelovanje med LRO EU ter LRO iz držav v razvoju v okviru nedavno vzpostavljenega instrumenta EU Biodiversity for Life (B4Life);

58.

poziva, naj se v strategiji EU prizna in zagotovi dodatno podporo prizadevanjem lokalnih oblasti kot pomembnih partnerjev v okviru sistema BEST (Prostovoljni sistem za storitve s področja biotske raznovrstnosti in ekosistema na ozemlju najbolj oddaljenih regij EU, v čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih), ki spodbuja ohranjanje in trajnostno izkoriščanje edinstvene biotske raznovrstnosti na teh območjih, kjer se direktiva o habitatih in Natura 2000 ne uporabljata;

D.

59.

poziva Evropsko komisijo, naj poudari, da daje velik pomen sklepu KBR X/22 ter njegovemu izvajanju v Evropi;

60.

poziva Evropsko komisijo, naj poudari, da je EU dosegla soglasje glede tega, da morajo institucije EU, države članice in LRO nujno zavzeti pristop na več ravneh, sodelovati in se povezovati za doseganje ciljev iz Aičija glede biotske raznovrstnosti ter z njimi povezanih ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost. Čeprav je bil na tem področju dosežen že znaten napredek in v različnih državah članicah obstaja več primerov dobrih praks, se zdi, da proces sodelovanja in upravljanja na več ravneh še vedno ni ustrezno uveljavljen po vsej EU in ga je treba še izboljšati;

61.

poziva Evropsko komisijo, naj v svojem poročilu prizna dejavno vključevanje mnogih LRO EU v dejavnosti in mreže za biotsko raznovrstnost na svetovni ravni, vključno s sodelovanjem v svetovalnih odborih, ki so bili ustanovljeni s sklepom KBR X/22, kot sta Svetovalni odbor za podnacionalne vlade ter Svetovalni odbor za mesta v globalnem zavezništvu za lokalne in regionalne ukrepe na področju biotske raznovrstnosti;

62.

priznava prispevek Evropske komisije k sklepu KBR X/22 v obliki tega predhodnega mnenja in njenega sodelovanja pri ustrezni študiji OR ter z vključitvijo OR v skupni okvir za izvajanje strategije EU, kakor tudi s podporo krepitvi zmogljivosti in izmenjavi dobre prakse preko programov LIFE in INTERREG ter novih priložnosti v novem biogeografskem procesu in njeni platformi Natura 2000;

63.

spodbuja Evropsko komisijo, naj v poročilu KBR o izvajanju sklepa X/22 navede posebno vlogo LRO v zunanjem delovanju EU – gre za ključno delovanje, ki ga namerava Komisija/EU v prihodnje dodatno okrepiti, s ciljem, da v sodelovanju z OR poišče dodatne načine podpore decentraliziranemu sodelovanju med LRO EU in LRO v razvijajočih se in sosednjih državah na področju trajnostnega upravljanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov, v povezavi z ukrepom (g) sklepa KBR X/22.