15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 114/18

1.

je zadovoljen s poročilom Komisije z dne 27. junija 2013 in ocenami v njem, ki temeljijo na dveh sedanjih makroregionalnih strategijah (za Podonavje in regijo Baltskega morja). Odbor pozdravlja tudi predloge Komisije za pojasnitev koncepta, ki je osnova makroregionalnih strategij, in tudi njena priporočila za naknadne ukrepe, ob upoštevanju nadaljevanja dela v zvezi z obstoječima makroregionalnima strategijama in akcijskim načrtom za Atlantik, strategije, ki se ravno pripravlja za jadransko-jonsko regijo, makroregionalne strategije za Alpe ter drugih strategij, ki bodo morda razvite v prihodnosti;

2.

izraža zadovoljstvo s sklepi Sveta z dne 22. oktobra 2013 o dodani vrednosti makroregionalnih strategij, v katerih je poudarjena velika vloga teh strategij v obstoječih makroregijah in v katerih se Komisiji in državam članicam priporoča, naj prilagodijo, če je to ustrezno, najboljše prakse makroregionalnega pristopa tudi za uporabo na manjših in manj intenzivnih področjih sodelovanja;

3.

soglaša s Komisijo, da so prizadevanja makroregionalnih strategij in strategij morskih bazenov podobna, saj oba pristopa dejansko temeljita na isti filozofiji, zasledujeta iste cilje, zajemata enak spekter ukrepov na zadevnih področjih in sodita v isti evropski politični okvir. Oba tipa strategij omogočata večsektorsko sodelovanje in upravljanje na več ravneh. OR prosi Komisijo, naj pojasni, kakšne so možnosti za vzajemno učenje med prihodnjim izvajanjem obeh pristopov;

4.

je zadovoljen s časom objave poročila Komisije glede na novo programsko obdobje 2014–2020 in spominja, da je OR že v mnenju o strategiji za območje Severno morje – Rokavski preliv (CdR 99/2010 fin) pozval k pripravi zelene knjige, v kateri bi Komisija podrobneje preučila in določila vlogo in naloge makroregij;

5.

ponovno opozarja, da podpira razvoj in izvajanje makroregionalnih strategij, ter poudarja politični in strateški pomen dosedanjega dela v zvezi s strategijama za Baltsko morje in Podonavje za spodbujanje sodelovanja teh makroregij tako znotraj EU kot z državami zunaj EU. Ti strategiji orjeta ledino, saj uporabljata nove pristope k sodelovanju in pospešujeta evropsko povezovanje;

6.

ugotavlja, da so med osnovnimi načeli dela v okviru makroregionalnih strategij sinergije, ki jih ustvari sodelovanje pri iskanju rešitev za probleme, ki zadevajo geografsko območje, ali zamisli za udejanjenje potenciala tega območja. Ključnega pomena je tudi izboljšanje usklajevanja razpoložljivih sredstev in krepitev sodelovanja med obstoječimi institucijami, zlasti z vidika vloge lokalnih in regionalnih oblasti, ne da bi pri tem ustvarili dodatno upravno raven;

7.

poudarja dodano vrednost EU pri razvoju in izvajanju makroregionalnih strategij ter ugotavlja, kako pomembno je, da Evropska komisija ostane ključni akter strateškega usklajevanja pri sodelovanju med državami članicami za razvoj in izvajanje makroregionalnih strategij;

8.

opozarja na pomen predloga Komisije, da je treba o zadevah, povezanih z makroregionalnimi strategijami, redno razpravljati v ustreznih sestavah Sveta. Evropska komisija in Evropski parlament imata pomembno vlogo pri odobritvi in spodbujanju strategije;

9.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj podprejo ustvarjanje inovativnih sistemov upravljanja ter regije, občine in evropske strukture, na primer EZTS in druge instrumente teritorialnega sodelovanja, kot so delovne skupnosti, vključijo v resnični postopek soodločanja, še posebej pri pripravi in izvajanju makroregionalnih strategij. Odbor regij poudarja, da bi bilo mogoče z vključevanjem EZTS in drugih instrumentov teritorialnega sodelovanja v makroregionalne strategije še povečati dodano vrednost teh združenj;

10.

meni, da je treba okrepiti sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter ga razširiti, da bo obsegalo različna področja politike Unije ter različne sektorje. Makroregionalne strategije bi morale biti orodje za sodelovanje med lokalno in regionalno ravnjo, državami članicami in EU pri spodbujanju teh ciljev;

11.

opozarja na ključne ugotovitve v poročilu Komisije o dosedanjem delu v makroregijah v zvezi s strategijo; to izboljšuje usmerjenost razpoložljivih sredstev v doseganje skupnih ciljev, spodbuja medsektorski pristop, npr. k okoljskim vprašanjem in izboljševanju konkurenčnosti regij, ter krepi sodelovanje med udeleženimi državami in med različnimi nacionalnimi akterji;

12.

na podlagi tega poročila ugotavlja, da je pristop na podlagi makroregionalnih strategij nedvomno zagotovil dodano vrednost pri spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne kohezije v Evropi;

13.

poudarja, da sedanji makroregionalni strategiji izčrpno in z različnih zornih kotov izpostavljata prednostne naloge, ki zahtevajo tesno sodelovanje. Revidirana strategija za Baltsko morje ima 17 prednostnih področij in pet horizontalnih ukrepov, strategija za Podonavje pa ima 11 prednostnih področij. Teme obsegajo potrebo po sodelovanju na področju prometa, okolja, podjetništva in gospodarstva, znanj in kulture ter dobrega počutja. Akcijski načrt za strategijo Baltskega morja ima več kot 100 vodilnih pobud, podonavski pa več kot 400 projektov sodelovanja, od katerih se jih 150 že izvaja;

14.

meni, da mora biti mogoče ponovno oceniti prednostne naloge makroregionalnih strategij, medtem ko se izvajajo, če pride do korenite spremembe okoliščin ali če to utemeljujejo zbrana spoznanja. To bo zagotovilo učinkovito usmerjanje virov v času izvajanja;

15.

ugotavlja, da je treba makroregionalne strategije osredotočiti na jasno opredeljene realistične cilje z makroregionalnimi vidiki, ki bi jih bilo treba stalno spremljati in ocenjevati v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi;

16.

poudarja ključno vlogo praktičnih projektov sodelovanja pri ustvarjanju resnične dodane vrednosti makroregionalnih strategij. Pri praktičnem izvajanju je treba več pozornosti posvetiti možnostim ustvarjanja novih in inovativnih projektnih dejavnosti, ki na usmerjen način uresničujejo cilje makroregionalnih strategij. Projektno sodelovanje trenutno bolj usmerjajo pravila finančnih instrumentov, kar omogoča le malo manevrskega prostora za inovativnost. Tak pristop ni najboljši za spodbujanje izvajanja makroregionalnih strategij. V prihodnosti bo potrebna prilagodljivost tako znotraj finančnih instrumentov kot med njimi in tudi možnost za izboljšanje usklajevanja različnih finančnih instrumentov. Poleg tega si je treba bolj prizadevati za poenostavitev pravil, ki urejajo finančne instrumente. V zvezi s tem poudarja poseben pomen programa INTERREG B, v okviru katerega naj bi se v obdobju 2014–2020 uresničevali projekti sodelovanja v makroregijah;

17.

poudarja, da bo treba v prihodnosti ubrati bolj strateški pristop k projektnemu delu, ki bo usklajen s strategijo Evropa 2020, splošnimi smernicami EU za programsko obdobje 2014–2020 ter z nacionalnimi in regionalnimi strategijami in programi. V okviru projektnega dela v podporo izvajanju makroregionalnih strategij je treba omogočiti sodelovanje med vsemi sektorji in prednostnimi področji ter dovolj prilagodljivosti in odzivnosti, da bo mogoče izkoristiti nove priložnosti in se soočati z novimi izzivi;

18.

opozarja, da je treba spodbujati nove oblike sodelovanja in nove pobude za projekte, in kot primer navaja pomen začetnega kapitala za razvoj novega sodelovanja. V prvem krogu prijav za začetni kapital za strategijo Baltskega morja so bila sredstva dodeljena 14 pripravljalnim projektom za razvoj projektov sodelovanja, ki bi spodbudili izvajanje strategije. Tudi pripravljalni projekti v okviru strategije za Podonavje so prejeli pomoč;

19.

spodbuja države članice, ki so del makroregionalne strategije, in Evropsko komisijo, naj pri načrtovanju večletnega finančnega okvira 2014–2020 skupaj razmislijo, kako bi lahko znotraj nacionalnega in regionalnega načrtovanja čim bolje podprle spodbujanje mednarodne projektne dejavnosti. Države članice bi s pomočjo smernic Evropske komisije morale jasno prikazati povezavo med različnimi programi financiranja EU in izvajanjem makroregionalnih strategij ter po možnosti opredeliti nacionalne instrumente financiranja, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v ta namen;

20.

poudarja, da je za pripravo novih naborov projektov za uresničevanje ciljev makroregionalnih strategij tako za strategijo Baltskega morja kot za strategijo Podonavja izjemno pomembno sodelovanje med koordinatorji prednostnih področij in horizontalnih ukrepov ter sodelovanje na regionalni in lokalni ravni. Tem akterjem je treba poleg tega zagotoviti ustrezne pogoje delovanja. Evropsko komisijo in vpletene akterje poziva, naj preučijo vse možnosti za enostavno in zanesljivo finančno pomoč koordinatorjem prednostnih področij in vodjem horizontalnih ukrepov;

21.

opozarja, da se – kljub pojasnilom Komisije glede strukture upravljanja strategij za Baltsko morje in Podonavje ter navedbi nalog in pristojnosti različnih akterjev (nacionalne kontaktne točke, koordinatorji prednostnih področij, vodje horizontalnih ukrepov in vodje vodilnih projektov) – upravljanje še vedno dojema kot problematično, kar je pokazala njena anketa. Odbor regij poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo, kako bi bilo mogoče poenostaviti sedanje strukture upravljanja. Vlogo lokalne in regionalne ravni je treba dodatno okrepiti;

22.

poudarja, kako pomembno je čim več zainteresiranih strani obveščati o ciljih makroregionalnih strategij in tekočem sodelovanju, da se okrepi ozaveščenost o evropskem sodelovanju in spodbudi obsežna zavezanost izvajanju teh strategij. Odbor meni, da je treba na makroregionalni in nacionalni ravni pripraviti smernice za spodbujanje komuniciranja in dejavnosti zainteresiranih strani. Za seznanjanje z izkušnjami in primeri najboljše prakse, zbranimi v teh projektih, je treba bolje izkoristiti elektronske komunikacijske instrumente;

23.

meni, da morajo politični akterji na visoki ravni pokazati jasno zavezanost in prevzeti vodilno vlogo, če naj bi se dosegel napredek pri izvajanju strategije v vseh sodelujočih državah. Tudi na ravni držav članic je treba zagotoviti zavezanost, da se čim bolj podprejo lokalna in regionalna prizadevanja za izvajanje strategije;

24.

pozdravlja ločen pregled krepitve vodenja v sedanjih strategijah, ki bo opravljen v povezavi z letnimi forumi za strategije leta 2014;

25.

opozarja na prejšnja mnenja o revidirani strategiji za Baltsko morje (2012), strategiji za Podonavje (2011), teritorialnem sodelovanju v Sredozemlju prek jadransko-jonske makroregije (2011) in strategiji za območje Severno morje – Rokavski preliv (2010), v katerih je odločno poudaril pomen upravljanja na več ravneh pri izvajanju strategij. Za doseganje ciljev strategije in za njen uspeh je ključno, da so dosledno in neprekinjeno vključene vse vpletene strani;

26.

želi omeniti predlog Komisije, da bi razmislili o vključitvi javnih in drugih institucionalnih forumov EU v upravljanje strategij, in priporoča, da se zlasti preuči, kako bi lahko pritegnili organizacije. Različne organizacije in platforme za sodelovanje so lahko še učinkovitejše pri pridobivanju akterjev za izvajanje makroregionalnih strategij. Odbor sam je pripravljen sodelovati v različnih strokovnih forumih;

27.

ugotavlja, da je tretjina sodelujočih v anketi, ki jo je opravila Komisija za namen ocene, odgovorila, da načelo upravljanja na več ravneh ni bilo v celoti upoštevano v političnih smernicah na ravni držav članic ali projektov ter v sklepih o izvajanju projektov. Odbor meni, da je treba bolj poudarjati krepitev načel upravljanja na več ravneh, zlasti pri izvajanju strategij. Za to bodo potrebni ukrepi, še posebej držav članic, ki sodelujejo v strategiji, in sicer v sodelovanju s Komisijo;

28.

predlaga, da se v skladu z načeloma partnerstva in preglednosti izboljšajo priložnosti za vključevanje ne le lokalnih in regionalnih akterjev, temveč tudi akterjev civilne družbe, v izvajanje makroregionalnih strategij. Na vseh ravneh upravljanja je treba pri izvajanju makroregionalnih strategij uvesti redna posvetovanja s predstavniki lokalnih oblasti in civilne družbe;

29.

predlaga, da se pozitivne izkušnje s strategijama za Baltsko morje in Podonavje upoštevajo pri pripravi strategije za jadransko-jonsko regijo, in zlasti v zvezi s tem priporoča tesnejše sodelovanje med različnimi makroregionalnimi strategijami;

30.

spominja na svoje soglasno sprejeto mnenje o strategiji za območje Severno morje – Rokavski preliv (CdR 99/2010 fin), v katerem se je na podlagi velikih izzivov na tem območju izrecno zavzel za oblikovanje makroregionalne strategije za Severno morje – Rokavski preliv, in obžaluje, ker Komisija doslej še ni predložila napovedanega sporočila o izvajanju celostne pomorske politike v širšem Severnem morju;

31.

bi pozdravil tudi oceno učinkovitosti „strategij morskih bazenov“ in jo primerjal z izkušnjami s sedanjimi makroregionalnimi strategijami, preden se pripravijo nove strategije morskih bazenov;

32.

ponavlja stališče, ki ga je izrazil v prejšnjih mnenjih o tem, kako resnično pritegniti različne akterje v izvajanje makroregionalnih strategij: potrebni so pregledno sprejemanje odločitev, celovita izmenjava informacij in razvoj skupnega načina dela na vseh ravneh;

33.

poziva Evropsko komisijo in Svet, naj podpreta razvoj prihodnjih makroregionalnih strategij in s tem povezanih akcijskih načrtov v tesnem sodelovanju z vsemi vpletenimi stranmi. To bo omogočilo tudi inovativne sisteme upravljanja, ki dajejo lokalnim in regionalnim oblastem vlogo akterja, ki resnično soodloča pri načrtovanju in izvajanju strategij;

34.

poudarja, da morajo biti makroregionalne strategije še naprej usmerjene v regionalne izzive, ki jih same države članice v svoji regiji ne morejo rešiti oziroma jih rešujejo z velikimi težavami, ali ki so tako značilni za neko makroregijo, da jih je treba posebej obravnavati v širšem okviru politike EU. Zato makroregionalne strategije ne bi smele biti osredotočene le na skupne regionalne interese, temveč bi morale nuditi tudi prilagojene odzivne strategije za reševanje posebnih regionalnih izzivov. Učinkovite prometne povezave znotraj makroregije so med osnovnimi pogoji za sodelovanje in Odbor meni, da je to treba upoštevati pri pripravi novih strategij. Poleg tega je za prihodnost mnogih evropskih lokalnih in regionalnih skupnosti ključnega pomena vprašanje demografskega razvoja, z njim povezane posebne težave pa se skladajo z geografskimi dejavniki makroregij;

35.

se strinja s Komisijo, da je treba poiskati ustrezne metode za okrepitev sodelovanja in regionalnega povezovanja in še naprej podpirati že obstoječe oblike sodelovanja, ki so se izkazale koristne in učinkovite ter med katerimi bodo makroregionalne strategije le ena od možnosti;

36.

poziva države članice, naj ocenijo pripravo novih makroregionalnih strategij ob upoštevanju skupnih izzivov in priložnosti zadevnega geografskega območja, pa tudi načel socialne, ekonomske in teritorialne kohezije, ter posebno pozornost namenijo podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam. Lokalno in regionalno raven je treba vključiti v razpravo že v zgodnji fazi določanja ciljev posamezne strategije, kakor je to na primer potekalo pri pripravi strategije za Baltsko morje. Prav tako ne bi smeli pozabiti na vključitev civilne družbe v ta proces. Poznavanje potreb in potenciala regije, ki ga imajo lokalna in regionalna raven ter civilna družba, pa tudi obstoječe lokalne mreže sodelovanja tvorijo trden temelj za oblikovanje in izvajanje strategije;

37.

ugotavlja, da je Svet upošteval stališča, ki jih je Odbor izrazil v mnenju o revidirani strategiji EU za regijo Baltskega morja (CdR 1272/2012 fin), in sicer priporočilo, naj se ukrepanje nadaljuje, da se pri izvajanju strategije za Baltsko morje čim bolj izkoristijo severna dimenzija in njena partnerstva. Strategija za Podonavje je ključna za krepitev sodelovanja med 14 državami, med katerimi so države članice EU in tretje države;

38.

poudarja, da bi morale makroregionalne strategije okrepiti položaj EU in makroregij ter njihovo medsebojno delovanje in interakcijo z regijami zunaj EU. Gre sicer za strategije EU, vendar veliko njihovih ciljev ne bo mogoče uresničiti brez sodelovanja in uskladitve prednostnih nalog s partnerji zunaj EU. Sodelovanje z regijami zunaj EU je ključno za delovanje strategij za Baltsko morje in Podonavje, in sicer ne le za krepitev gospodarske konkurenčnosti in kohezije makroregij, temveč tudi za vzpostavljanje zunanjih odnosov EU. S tega vidika je vključevanje tretjih držav, skupaj z nastalimi posledicami za sosedsko in širitveno politiko, lahko od vsega začetka bistvenega pomena za uspeh prihodnjih makroregionalnih strategij;

39.

poudarja, da dosedanje delo, povezano s strategijami, še ne omogoča daljnosežnih sklepov o vplivu tega pristopa na doseganje horizontalnih in krovnih ciljev EU;

40.

opozarja, da nudi novo finančno obdobje EU od leta 2014 dobre možnosti za učinkovitejše in produktivnejše delo v zvezi s strategijami. Odbor poziva k ciljno usmerjenemu sodelovanju med državami članicami in organi financiranja tako na ravni EU kot v okviru nacionalnih razvojnih prizadevanj;

41.

priporoča, da Komisija še naprej dosledno spremlja izvajanje makroregionalnih strategij in tudi strategij morskih bazenov ter ocenjuje njihovo dodano vrednost za celo Evropo in ne le za posamezne makroregije.