27.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 280/44

—

poudarja, da bi lahko z učinkovitejšim preprečevanjem nastajanja odpadkov in doslednim izvajanjem načela "plača povzročitelj obremenitve" zmanjšali finančno in organizacijsko breme lokalnih in regionalnih oblasti, ki so odgovorne za ravnanje z odpadki; poziva, da se na podlagi najboljših sedanjih rezultatov sprejmejo ambiciozni in zavezujoči cilji. Do leta 2020 bi bilo treba količino komunalnih odpadkov na osebo zmanjšati za 10 % v primerjavi s količino odpadkov v letu 2010;

—

poziva, naj se za države članice določijo zavezujoči minimalni kvantitativni cilji za posamezne kategorije odpadkov, ki so opredeljeni kot ponovno uporabni, pri čemer je treba upoštevati raven izpolnjevanja ciljev v celotni EU;

—

podpira, da se preuči možnost, da se obstoječi obvezni cilj glede recikliranja komunalnih trdnih odpadkov do leta 2025 poveča na 70 %, pri čemer je treba upoštevati raven izpolnjevanja obstoječih ciljev v celotni EU, medtem ko se je treba o vmesnih ciljih in prehodnih obdobjih dogovoriti;

—

se zavzema za sprejetje ciljev glede recikliranja industrijskih odpadkov. Te cilje bi lahko določili glede na vrste snovi, ne pa na vrste odpadkov, in bi morali biti enako ambiciozni kot cilji glede gospodinjskih odpadkov;

—

poudarja, da je treba sprejeti najstrožje skupne predpise na področju sortiranja in čiščenja odpadkov. Do leta 2020 bi morali za vse odpadke uporabiti postopek sortiranja;

—

poziva, naj se do leta 2020 prepove odlaganje na odlagališčih za vse organske in biološko razgradljive odpadke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, v celoti ali delno reciklirati ali energetsko predelati. Splošni cilj bi lahko bil, da se na odlagališča odloži 5 % ali manj odpadkov ne glede na njihov izvor ali vrsto;

—

se zavzema za preučitev možnosti dviga ciljnih vrednosti za recikliranje odpadne embalaže iz vseh plastičnih mas na 70 % in ciljnih vrednosti za recikliranje odpadne embalaže iz stekla, kovine, papirja, kartona in lesa na 80 %, pri čemer je treba upoštevati raven izpolnjevanja obstoječih ciljev v celotni EU, medtem ko se je treba o vmesnih ciljih in prehodnih obdobjih dogovoriti.

Poročevalec

Michel LEBRUN (BE/EPP), član parlamenta francoske skupnosti

Referenčni dokument

Zaprosilo Evropske komisije z dne 14. decembra 2012

1.

meni, da si je treba v okviru odgovorne in trajnostne politike na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi prizadevati, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje ljudi in okolje ter ohranijo naravni viri, pa tudi, da se materiali ponovno uvedejo v gospodarski krogotok, preden postanejo odpadki;

2.

ugotavlja, da je bil z evropskim regulativnim okvirom na prostovoljni podlagi dosežen napredek na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in njihove obdelave. Z zadovoljstvom ugotavlja, da so nekatere države članice ter lokalne in regionalne oblasti presegle cilje, ki jih je Evropska unija določila na tem področju. V prihodnji zakonodaji bi bilo treba manj uspešne države članice ter lokalne in regionalne oblasti spodbuditi k nadaljnjim prizadevanjem, da še izboljšajo svojo raven uspešnosti;

3.

se zaveda, da med državami članicami obstajajo velike razlike na področju ravnanja z odpadki. S sredstvi EU je treba podpreti infrastrukture, metode in zmogljivosti za učinkovito ravnanje z odpadki, ki ga zagotavljajo manj uspešne države članice ter lokalne in regionalne oblasti, ter razvoj, ki se zagotavlja zanje;

4.

poudarja pomen evropske statistike o odpadkih za nadaljnje pridobivanje podatkov tudi za regionalno raven. V zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da podatkovna zbirka Eurostata že vključuje podatke o recikliranju komunalnih odpadkov za regije v več državah. Koristno je analizirati regionalne razlike v ravnanju z odpadki, saj bistvene razlike znotraj držav kažejo na pomen in relativno uspešnost regionalnih politik (1);

5.

se zaveda, da je bilo to mnenje pripravljeno pred izvedbo ocene in revizije trenutno veljavne zakonodaje. Novi cilji na podlagi tega procesa bi morali prispevati k uresničevanju ambicioznih ciljev, zastavljenih v časovnem okviru za gospodarnost z viri (2), in biti v skladu s 7. okoljskim akcijskim programom (3), ki bo prispeval k uresničitvi ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, hkrati pa podpirati ukrepe, sprejete v okviru pobude EU za ohranjanje surovin (4);

6.

pozdravlja poziv Evropske komisije Odboru regij, naj se v okviru revizije okvirne direktive o odpadkih (5), direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih (6) ter direktive o embalaži in odpadni embalaži (7) opredeli glede pregleda ciljev EU na področju ravnanja z odpadki;

7.

meni, da je treba tudi v primeru, ko se določijo prehodna obdobja in vmesni cilji za manj uspešne države članice ter lokalne in regionalne oblasti, pred predložitvijo ambicioznejših ciljev na ravni celotne EU preučiti razloge za to, da na posameznem ozemlju obstoječi cilji niso bili izpolnjeni;

8.

izpostavlja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju evropske zakonodaje na tem področju, vzpostavljanju in financiranju infrastrukture za obdelavo in skladiščenju odpadkov ter operativnem upravljanju tokov odpadkov. Trenutno je eden največjih izzivov, s katerim se soočajo lokalne in regionalne oblasti, zagotoviti čim učinkovitejše ravnanje z odpadki. OR v tem okviru poziva, naj se ga vključi v vse faze priprave politik, ki bodo sprejete na tem področju;

9.

poudarja, da je OR z umestitvijo ocene evropske politike v zvezi z odpadki med pet prednostnih nalog svojega programa dela na področju subsidiarnosti za leto 2013 pokazal pripravljenost, da okrepi sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri pripravi novih ciljev, ki jih bodo morale izpolnjevati. OR v tem okviru poziva, naj EU lokalnim in regionalnim oblastem zagotovi možnost sodelovanja ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti. OR se je s svojo skupino strokovnjakov za subsidiarnost in partnerji mreže za nadzor subsidiarnosti posvetoval o subsidiarnosti pri pregledu zakonodaje EU o odpadkih;

10.

opozarja, da je treba nove cilje sprejeti ob upoštevanju načela sorazmernosti. OR poziva EU, naj v skladu s previdnostnim načelom upošteva možne posledice novih ukrepov za lokalne in regionalne oblasti, njihove proračune ter njihove upravne in operativne zmogljivosti. Posebno pozornost bo treba nameniti temu, da bo prihodnje politike mogoče izvajati v najmanj uspešnih državah članicah ter na ravni lokalnih in regionalnih oblasti. Za uresničitev končnih ciljev bo nujno treba določiti ločene vmesne cilje ter lokalnim in regionalnim oblastem zagotoviti določeno mero operativne prožnosti. Pri tem bi bilo treba upoštevati geografske, demografske in socialno-ekonomske posebnosti;

11.

poziva, naj revizija ciljev temelji na načelu bližine. To načelo je treba razumeti tako v lokalnem kot tudi v mednarodnem smislu: prihodnja zakonodaja se bo morala prednostno osredotočati na ohranjanje in razvoj dejavnosti ravnanja z odpadki na evropskem ozemlju. OR poziva, naj se pri reviziji ciljev ne ogroža konkurenčnosti in enakih možnosti evropskih javnih in zasebnih akterjev, dejavnih v tem sektorju, in naj se podpira gospodarska dejavnost tega sektorja v EU.

12.

poziva, naj se v Uniji sprejme enotna, učinkovita in pregledna metoda izračunavanja količine odpadkov, da bo mogoče racionalizirati cilje ter primerjati stanje in doseženi napredek. Pri sprejetju te metode je treba upoštevati lokalne razmere v posameznih državah članicah. Odbor zlasti poziva, naj se sedanje štiri metode izračuna glede ciljev na področju gospodinjskih in podobnih odpadkov iz okvirne direktive o odpadkih (8) nadomestijo z eno samo pregledno, verodostojno in ambiciozno metodo izračuna;

13.

poziva k oblikovanju evropskega slovarja z natančno in izčrpno terminologijo v zvezi z odpadki, metodami obdelave, ponovne uporabe, recikliranja in predelave odpadkov, strukturami in infrastrukturo, pa tudi akterji, ki delujejo v tem sektorju;

14.

spodbuja pripravo evropske klasifikacije odpadkov, ki bi zajemala vse tokove odpadkov, da se jasno določijo kategorije v hierarhiji ravnanja z odpadki.

15.

se zavzema za to, da bi bili cilji ločeni in da se v okviru skupnih ciljev za posamezno kategorijo odpadkov določijo različni cilji glede na vrsto tokov odpadkov in snovi, ki jih je treba obdelati;

16.

poziva k določitvi specifičnih ciljev za nujno potrebne snovi, ki so pomembne za gospodarstvo, vendar njihove predelave ne bo mogoče zagotoviti le s posebnimi cilji za tokove odpadkov;

17.

poziva, naj se sprejme načelo, v skladu s katerim bi se različne vrste odpadkov samodejno uvrščale v najvišjo možno kategorijo v hierarhiji. Pri določanju kategorije tokov odpadkov v hierarhiji mora imeti vrsta snovi, ki jo vsebujejo tokovi odpadkov, prednost pred vrsto odpadkov;

18.

želi, da bi EU pri financiranju prednost namenjala dejavnostim, povezanim z najvišjimi kategorijami v hierarhiji. Pogoj za dodelitev sredstev za projekte, povezane z nižjimi kategorijami, bi moral biti, da so predhodno izvedeni vsi ukrepi, potrebni za izpolnitev ciljev, določenih za višje kategorije.

19.

ugotavlja, da ima dejavnost na področju ravnanja z odpadki zgolj omejen vpliv na okolje, zato je treba spodbujati njihovo trajnostno upravljanje, kar bo prispevalo k zamenjavi naravnih virov s snovmi, proizvedenimi iz odpadkov. Preprečevanje nastajanja odpadkov ostaja prednostno in glavno sredstvo za zmanjšanje obremenitve okolja;

20.

poudarja, da bi lahko z učinkovitejšim preprečevanjem nastajanja odpadkov in doslednim izvajanjem načela "plača povzročitelj obremenitve" zmanjšali finančno in organizacijsko breme lokalnih in regionalnih oblasti, ki so odgovorne za ravnanje z odpadki;

21.

poziva k strožjim zahtevam na področju preprečevanja nastajanja odpadkov. Na podlagi najboljših sedanjih rezultatov bi bilo treba sprejeti ambiciozne in zavezujoče cilje. S tega vidika bi bilo treba do leta 2020 količino komunalnih odpadkov na osebo zmanjšati za 10 % v primerjavi s količino odpadkov v letu 2010. Če pa se splošni cilj glede zmanjšanja odpadkov iz nove direktive in cilj na osebo razlikujeta, ima prednost prvi cilj;

22.

poziva k sprejetju ukrepov za zmanjšanje količine živilskih odpadkov in odpadne embalaže ter k temu, da se poiščejo nove možnosti za oskrbo pomoči potrebnih in revnejših družin s še uporabnimi živili. S temi ukrepi bi morali spodbujati boljše obveščanje potrošnikov o roku trajanja in izteku roka trajanja proizvodov, njihovem ogljičnem odtisu in okoljskih prednostih povratne embalaže. Treba bi si bilo prizadevati za povečanje ozaveščenosti državljanov o tem, da morajo živila kupovati v skladu s svojimi dejanskimi potrebami ter pri odločitvi o nakupu upoštevati vrsto embalaže. Izobraževanje o tem, kako zmanjšati živilske odpadke, bi bilo treba vključiti v programe usposabljanja na področju pridelave, obdelave, gastronomije in trgovine.

23.

ugotavlja, da je načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev in uvoznikov v nekaterih primerih učinkovit vzvod politike na področju preprečevanja nastajanja odpadkov. To načelo je učinkovita spodbuda za proizvajalce in uvoznike, da poleg sistematičnega zbiranja rabljenih proizvodov spremenijo zasnovo proizvodov ter tako izboljšajo njihovo ekološko učinkovitost in okolju primerno zasnovo;

24.

priznava, da se stroški te razširjene odgovornosti proizvajalcev in uvoznikov prenašajo na končne uporabnike, medtem ko se dobički ne vlagajo v postopek ravnanja z odpadki. OR poziva, naj se sredstva, dodeljena za izvajanje in preverjanje sprejetih ukrepov v okviru tega načela, namenijo financiranju infrastrukture za sortiranje, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov;

25.

poziva, naj se načelo spremljanja proizvoda v njegovem celotnem ciklu (angl. product stewardship) vključi v zakonodajo EU na področju odpadkov, da bi imeli trgovci večjo odgovornost za spodbujanje zbiranja in vračanja proizvodov proizvajalcem;

26.

poziva, naj se od držav članic zahteva, da ovrednotijo običajne proizvode, za katere je značilno načrtovano zastaranje, tako da ocenijo njihovo življenjsko dobo, popravljivost in ponovno uporabnost. Te podatke bi bilo nato treba uporabiti za določitev minimalnih standardov v obdobju petih let. Proizvajalci bi morali prodajati izdelke s podaljšano garancijo in zagotoviti rezervne dele za popravila. Podpirati je treba podjetja, ki izdelke, kot so večji gospodinjski aparati, potrošnikom ponujajo kot storitev in ne kot nakup, saj bo to povečalo povpraševanje po popravljivih proizvodih z dolgo življenjsko dobo;

27.

želi, da bi okrepili zakonodajo na področju okolju primerne zasnove, da se že pri zasnovi proizvodov optimizirajo postopki razgradnje, čiščenja, recikliranja in predelave odpadkov. Sprejetje najvišjih standardov na tem področju bi bilo spodbuda za zvišanje kategorije nekaterih vrst odpadkov v hierarhiji;

28.

pozdravlja povečanje podpore EU v okviru strukturnih skladov, Kohezijskega sklada in Evropske investicijske banke za sektor raziskav in razvoja na področju okolju primerne zasnove. Ta prizadevanja mora dopolnjevati pozornejše spremljanje morebitnega izkrivljanja konkurence, ki bi lahko izhajalo iz novih standardov.

29.

poziva, naj se za države članice določijo zavezujoči minimalni kvantitativni cilji za posamezne kategorije odpadkov, ki so opredeljeni kot ponovno uporabni, pri čemer je treba upoštevati raven izpolnjevanja ciljev v celotni EU;

30.

poudarja potencial ponovne uporabe odpadkov in priprave za njihovo ponovno uporabo pri razvoju krožnega gospodarstva. Ukrepi podpore za akterje, ki razvijajo dejavnost v tem sektorju, bi morali biti sprejeti v obliki zagotavljanja lažjega dostopa do tokov odpadkov, finančne pomoči ali pomoči pri pripravi njihovega poslovnega in tržnega projekta;

31.

poziva, naj se akterje s področja socialnega gospodarstva pritegne k pripravi prihodnje evropske zakonodaje o ponovni uporabi odpadkov in pripravi na njihovo ponovno uporabo.

32.

izraža obžalovanje, da se kljub postopnemu povečevanju količin recikliranih odpadkov in obsega njihove energetske predelave velike količine snovi, ki jih je mogoče reciklirati ali predelati, še naprej odlagajo na odlagališča ali sežigajo v energetsko neučinkovitih obratih. Cilj prihodnje zakonodaje mora biti izboljšanje uporabe virov iz odpadkov;

33.

podpira, da se preuči možnost, da se obstoječi obvezni cilj glede recikliranja komunalnih trdnih odpadkov do leta 2025 poveča na 70 %, pri čemer je treba upoštevati raven izpolnjevanja obstoječih ciljev v celotni EU (9). V okviru splošnega povprečnega cilja EU bi se bilo treba z državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zlasti z manj uspešnimi, dogovoriti o vmesnih ciljih in prehodnih obdobjih;

34.

predvideva, da bo dvig splošnih ciljev privedel do preusmeritve dela tokov odpadkov, namenjenih sežigu ali odlaganju na odlagališča, v recikliranje. Zaradi večje količine odpadkov, ki se bodo reciklirali, bo treba vzpostaviti novo infrastrukturo in predvideti nove naložbe v tem sektorju. Lokalnim in regionalnim oblastem, ki so praviloma odgovorne za operativne vidike ravnanja z odpadki, bi morali po potrebi zagotoviti logistično in finančno podporo. Obenem bi bilo treba podpreti ohranjanje surovin in ponovno uporabo materialov;

35.

znova poziva, naj EU z revidirano okvirno direktivo o odpadkih zagotovi pravni okvir na področju recikliranja organskih odpadkov. Ta bi pomenil spodbudo za ta sektor in omogočil določitev kvantitativnih ciljev, hkrati pa državam članicam ter lokalnim in regionalnim oblastem puščal dovolj manevrskega prostora, da sodelujejo in recikliranje organizirajo glede na svoje zmožnosti;

36.

poziva, naj se posebna pozornost nameni uporabi organskih odpadkov. Lokalne in regionalne oblasti bi bilo treba spodbuditi, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje okolju prijaznega vrtnarjenja in kompostiranja v gospodinjstvih ter zagotovijo lastne zmogljivosti za skladiščenje in obdelavo organskih odpadkov;

37.

podpira optimizacijo recikliranja organskih odpadkov in poziva, naj se prepove odlaganje teh odpadkov na odlagališčih in omeji njihovo sežiganje; meni, da je treba uskladiti merila kakovosti komposta na evropski ravni in vzpostaviti sisteme zagotavljanja kakovosti za predelane proizvode, da se zagotovi visoko raven varstva okolja;

38.

se zavzema za sprejetje ciljev glede recikliranja industrijskih odpadkov. Te cilje bi lahko določili glede na vrste snovi, ne pa na vrste odpadkov, in bi morali biti enako ambiciozni kot cilji glede gospodinjskih odpadkov;

39.

opozarja, da se bo z vključitvijo industrijskih odpadkov v tok odpadkov, namenjenih recikliranju, znatno povečala obremenitev lokalnih in regionalnih oblasti. Treba si bo prizadevati, da se jim zagotovijo potrebna sredstva za izvajanje njihovih nalog. Zato je treba v vseh državah članicah dosledno izvajati načelo "plača povzročitelj obremenitve";

40.

poudarja, da je treba sprejeti najstrožje skupne predpise na področju sortiranja in čiščenja odpadkov ne samo za gospodinjstva in industrijo, ampak tudi za same sortirnice. Do leta 2020 bi morali za vse odpadke uporabiti učinkovit postopek sortiranja. Odbor tudi meni, da bi bilo za tiste države članice ter lokalne in regionalne oblasti, ki še niso dosegle zadostnega napredka na področju recikliranja odpadkov, sporazumno z njimi treba uvesti vmesne cilje in prehodna obdobja. Poziva, naj se ob strožjih ciljih na področju zbiranja in sortiranja odpadkov zagotovijo tudi ustrezna finančna sredstva in okrepljeni nadzorni ukrepi.

41.

podpira poziv Evropskega parlamenta (10), naj Evropska komisija pripravi predlog, da se do leta 2020 prepove sežiganje odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, in bioloških odpadkov, pri čemer naj izključi obrate, ki dosegajo visoke ravni učinkovitosti s proizvodnjo in sočasno proizvodnjo toplote in električne energije ali soproizvodnjo, pri čemer je treba upoštevati fizikalno-kemijske lastnosti odpadkov;

42.

izraža zaskrbljenost, ker imajo trenutno delujoče sežigalnice v nekaterih državah EU večje zmogljivosti za sežiganje odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, kot je vseh odpadkov, ki nastajajo v teh državah. To bi lahko pomenilo nevarnost, da se v te sežigalnice usmerijo tokovi odpadkov, ki bi jih bilo mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti;

43.

obžaluje, da nekatere države članice niso dovolj vlagale v preprečevanje nastajanja odpadkov ter njihovo sortiranje in recikliranje, ker so želele zagotoviti nadaljnji obstoj preštevilnih sežigalnic ali sežigalnic s presežno zmogljivostjo;

44.

poziva, naj se posebna pozornost nameni pregledu vseh prihodnjih naložb ali financiranja za infrastrukturo sežigalnic ali energetske predelave odpadkov. Tem projektom se lahko sredstva iz strukturnih skladov in Kohezijska sklada dodelijo samo, če so v skladu s strategijo ravnanja z odpadki, ki zagotavlja zadostno infrastrukturo za predhodno izvajanje sortiranja, čiščenja in recikliranja zbranih odpadkov;

45.

želi, da bi bila infrastruktura za energetsko predelavo odpadkov v skladu z najvišjimi standardi na področju rekuperacije toplote, proizvodnje energije, omejevanja emisij CO2 ter predelave in uporabe žlindre. Te dinamične skupne standarde bi bilo treba določiti na evropski ravni.

46.

poziva, naj se do leta 2020 prepove odlaganje na odlagališčih za vse organske in biološko razgradljive odpadke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, v celoti ali delno reciklirati ali energetsko predelati. Splošni cilj bi lahko bil, da se na odlagališča odloži 5 % ali manj odpadkov ne glede na njihov izvor ali vrsto;

47.

ugotavlja, da bi bilo lahko povečanje dajatev na tono odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, učinkovit vzvod za omejitev količine odpadkov in spodbujanje preusmeritve tokov odpadkov k višjim kategorijam v hierarhiji. Višino dajatev bi bilo treba določiti glede na njihovo učinkovitost. EU bi lahko razmislila o tem, da uskladi dajatve in določi minimalne standarde, da bi preprečili izkrivljanje konkurence v tem sektorju.

48.

se zavzema za preučitev možnosti dviga ciljnih vrednosti za recikliranje odpadne embalaže iz vseh plastičnih mas na 70 % in ciljnih vrednosti za recikliranje odpadne embalaže iz stekla, kovine, papirja, kartona in lesa na 80 %, pri čemer je treba upoštevati raven izpolnjevanja obstoječih ciljev v celotni EU (11). V okviru teh splošnih povprečnih ciljnih vrednosti EU bi se bilo treba s posameznimi državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zlasti z manj uspešnimi, dogovoriti o vmesnih ciljih in prehodnih obdobjih ter jih nato uvesti;

49.

ugotavlja, da je načelo odgovornosti proizvajalcev ali uvoznikov učinkovit vzvod politike na področju preprečevanja nastajanja odpadne embalaže. Da bi proizvajalci ali uvozniki prevzeli odgovornost, bi bilo morda treba od njih nujno zahtevati, da sami ali pa prek organov za upravljanje zagotovijo zbiranje teh odpadkov.

50.

poziva, naj prihodnja zakonodaja temelji na skupnih načelih, kot so upravljanje vseh tokov odpadkov, vzpostavitev hierarhije odpadkov, preglednost operativnega upravljanja, financiranja, stroškov, veljavnih fiskalnih ukrepov, nadzora in sledljivosti ter upoštevanje vloge lokalnih in regionalnih oblasti ter njihovih organov za sodelovanje. Pregledna struktura izvajanja evropske zakonodaje bo omogočila primerjavo stanja, ocenjevanje različnih praks in postopno oblikovanje skupnega sklopa dobrih praks;

51.

poziva, naj se poleg določitve ambicioznih ciljev za leto 2020 sprejmejo posebni načrti, o katerih se je treba dogovoriti s posameznimi državami članicami ter po potrebi s pristojnimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Ti načrti bi morali vsebovati predviden časovni razpored in vmesne cilje glede na vrsto odpadkov in kategorijo v hierarhiji, ki bi jih bilo mogoče v zadevni državi članici izpolniti v daljšem časovnem obdobju kot za splošen povprečen cilj EU. S tem bi zagotovili, da manj uspešne oblasti dohitijo ostale, hkrati pa bi podprli prizadevanja najbolj uspešnih oblasti;

52.

poziva, naj vse politike, ki jih EU sprejme na področju ravnanja z odpadki in njihove obdelave, temeljijo na splošnem načelu bližine. Na podlagi tega načela bi bilo treba v načrtih za ravnanje z odpadki spodbujati obdelavo odpadkov čim bližje kraju, kjer nastajajo, čeprav se pričakuje, da bi moralo pošiljanje odpadkov še naprej potekati v obstoječem okviru EU, če se lokalna ureditev izkaže za nepraktično. Zato bi bilo treba pri izdajanju dovoljenj za količino odpadkov, ki se lahko obdelajo in skladiščijo na leto, prednost dati odpadkom, ki nastajajo na lokalni in regionalni ravni. Hkrati predlaga, naj bodo morebitni javni in zasebni akterji, ki sodelujejo pri ravnanju z odpadki, lokalni akterji, s čimer se zmanjša obremenitev okolja zaradi prevoza in omogoči ustvarjanje delovnih mest na lokalni ravni. Za prehod na bolj krožno gospodarstvo bi bilo treba določiti bolj realistične roke, da bi omogočili razvoj infrastrukture in pripravo načrtov;

53.

poziva, naj se zagotovijo mehanizmi za posvetovanje in sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi na čezmejni ravni. EU bi morala spodbujati vzpostavljanje regionalnih centrov za ravnanje z odpadki in njihovo obdelavo ter sprejeti okvir zanje, da bi racionalizirali tokov odpadkov in zagotovili optimalno uporabo infrastrukture in sredstev, ki so na voljo v tem sektorju;

54.

poudarja, da se lahko evropska sredstva dodelijo samo pod pogojem, da EU potrdi načrte ravnanja z odpadki, ki jih predložijo države članice prosilke. Tako bi zagotovili skladnost politik in preprečili nekoristne ali celo škodljive naložbe. Te bi morale biti skladne s cilji, določenimi v načrtih ravnanja z odpadki;

55.

poziva, naj se akterji in infrastruktura, vključeni v čezmejne regionalne centre, upoštevajo, kadar se nacionalni načrti držav članic za ravnanje z odpadki izvajajo in ocenjujejo na območju, na katerem se nahaja del teh akterjev in infrastrukture;

56.

podpira vzpostavitev evropske platforme obveščanja, ki vključuje najboljše prakse, ki se na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi izvajajo v Uniji ali tudi zunaj nje. Ta platforma bi morala vključevati vidik regionalnega sodelovanja, kar bi lokalnim in regionalnim oblastem, ki to želijo, omogočilo sinergije z drugimi oblastmi, tudi z oblastmi onstran meja. S platformo bi se olajšala izmenjava informacij, pa tudi postopno uvajanje skupnih najboljših praks na ravni EU.