5.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 356/15

—

poudarja, da je postopek priprave letnega proračuna EU za regionalne in lokalne oblasti političnega in strateškega pomena, zato o proračunih prihodnjih let predlaga formalno posvetovanje z Odborom;

—

pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, da zagotovi informacije o tem, kdo prejema sredstva EU, vendar meni, da so javno dostopne informacije neustrezne in preveč površne, da bi lahko dobili natančno splošno sliko o evropskih sredstvih, ki jih prejemajo in upravljajo regionalne in lokalne oblasti;

—

poudarja, da bo pozorno spremljal, ali bosta počasen začetek programov in počasno črpanje sredstev negativno vplivala na vmesni pregled večletnega finančnega okvira, ki se načrtuje za leto 2016;

—

ugotavlja, da bo približno tretjina vseh neporavnanih obveznosti (70,7 milijard EUR) izplačanih v letu 2014, vendar tako kot Evropska komisija izraža zaskrbljenost v zvezi s proračunskima letoma 2015 in 2016;

—

meni, da so zamude pri izplačilih nesprejemljive, in poziva, naj 60-dnevni plačilni rok za programe v okviru deljenega upravljanja postane zavezujoč in naj se v primeru nespoštovanja tega roka predpiše pravna ali denarna kazen;

—

obžaluje, da v politični predstavitvi prednostnih nalog proračuna EU za leto 2014 ni omenjen evropski semester;

—

predlaga, da se hkrati z zagotovitvijo celotnega zneska za pobudo za zaposlovanje mladih na začetku programskega obdobja v letih 2014 in 2015 sprejmejo ustrezni ukrepi (npr. krepitev zmogljivosti) za hitro izvajanje;

—

poziva, naj se v letih 2014 in 2015 predhodno zagotovijo dodatne odobritve za prevzem obveznosti v višini do 200 milijonov EUR za Obzorje 2020, 150 milijonov EUR za Erasmus in 50 milijonov EUR za COSME;

—

izraža zadovoljstvo, da je predviden prenos sredstev v višini 351,9 milijona EUR s prvega v drugi steber skupne kmetijske politike (SKP), in znova poudarja, da odločno nasprotuje vsem prenosom v obratno smer;

—

priporoča, da se dodatna prožnost, ki jo zagotavlja „skupna razlika za rast in zaposlovanje“, uporabi za razdelek 1b.

Poročevalec

Luc VAN DEN BRANDE (BE/EPP), predsednik urada za stike med Flandrijo in Evropo

Referenčna dokumenta

Evropska komisija, Statement of estimates of the European Commission for the financial year 2014 (Preparation of the 2014 Draft Budget),

SEC(2013) 370, junij 2013

Svet Evropske unije, Osnutek uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020,

11655/13, 27. junij 2013

1.

opozarja, da prvič pripravlja mnenje o letnem proračunskem postopku EU, ker želi predstaviti stališča lokalnih in regionalnih oblasti o proračunskih razdelkih, v okviru katerih so te oblasti glavne upravičenke in ki jih neposredno zadevajo;

2.

poudarja, da je postopek priprave letnega proračuna EU za regionalne in lokalne oblasti političnega in strateškega pomena, zato predlaga, da se Komisija, Svet ali Parlament o proračunih prihodnjih let z Odborom formalno posvetujejo, tako da bi lahko OR podal svoje stališče o predlogu proračuna potem, ko ga Evropska komisija objavi, in po možnosti še preden ga Svet posreduje Parlamentu;

3.

poudarja, da to mnenje ne obravnava upravnih odhodkov v zvezi z razdelkom V;

4.

se v tem mnenju osredotoča na proračunske razdelke, ki so najpomembnejši za Odbor regij ter lokalne in regionalne oblasti, vključno s strukturnimi skladi, programoma Obzorje 2020 in COSME, Kohezijskim skladom in drugimi programi deljenega upravljanja, npr. ESPR in EKSRP, ter instrumentom LIFE+.

5.

ugotavlja, da je evropski proračun posebnega pomena za regionalne in lokalne oblasti, saj v okviru deljenega upravljanja nekatere programe EU neposredno upravljajo. Zato jih obseg odobritev za prevzem obveznosti kot tudi odobritev plačil na teh področjih neposredno zadeva, še zlasti zaradi zamud pri izplačilih, ki izhajajo iz kopičenja neporavnanih terjatev iz preteklih let, kar neposredno vpliva na javne finance mnogih regionalnih in lokalnih oblasti po vsej EU;

6.

nadalje ugotavlja, da so številne regionalne in lokalne oblasti, ki prejemajo sredstva iz evropskih skladov, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad (ESS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), pri doseganju svojih političnih ciljev močno odvisne od teh sredstev;

7.

želi prav tako ponovno opozoriti, da proračun EU predstavlja le majhen delež (okoli 2 %) celotne javne porabe v Evropski uniji in sam po sebi ne zadošča za izvedbo daljnosežnih neposrednih naložb v vrednosti 1 800 milijard EUR, ki so potrebne za pobude strategije Evropa 2020. Odbor regij zato meni, da je večja udeležba regionalnih in lokalnih oblasti v novem okviru evropskega gospodarskega upravljanja ključnega pomena, in poudarja pomen njihovega sodelovanja pri sporazumih o partnerstvu;

8.

poudarja, da imajo naložbe iz evropskega proračuna multiplikacijski učinek in učinek finančnega vzvoda prek javnega in zasebnega sofinanciranja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Javne naložbe v številnih državah članicah so močno odvisne od strukturnih skladov, ki predstavljajo prek 30 % javnih naložb v 13 državah, v šestih državah članicah pa celo več kot 60 %;

9.

ugotavlja, da ni jasne slike o deležu regionalnih in lokalnih oblasti, čeprav se domneva, da velik del proračuna EU porabijo nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, javni organi, nevladne organizacije, neprofitne organizacije, zasebne organizacije, podjetja, univerze in druge izobraževalne ustanove, posamezniki itd., ter da se na splošno tretjina javne porabe in dve tretjini javnih naložb izvede na regionalni in lokalni ravni;

10.

meni, da imajo regionalne in lokalne oblasti ključno in nenadomestljivo vlogo pri uresničevanju ciljev evropskih politik. Te oblasti denimo neposredno ali posredno sodelujejo pri:

11.

ugotavlja, da regionalne in lokalne oblasti neposredno in/ali posredno sodelujejo pri upravljanju ali porabi več kot 75 % proračuna EU (1);

12.

pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, da zagotovi informacije o tem, kdo prejema sredstva EU, bodisi neposredno od Evropske komisije bodisi prek nacionalnih in regionalnih oblasti, da bi se tako z večjo preglednostjo povečala tudi odgovornost, vendar meni, da so javno dostopne informacije neustrezne in preveč površne, da bi lahko dobili natančno splošno sliko o evropskih sredstvih, ki jih prejemajo in upravljajo regionalne in lokalne oblasti;

13.

z obžalovanjem ugotavlja, da ni statističnih podatkov, ki bi Odboru regij omogočili opravljati njegovo posvetovalno vlogo, in poziva Evropsko komisijo, naj od leta 2014 zagotovi

14.

poziva Evropsko komisijo, Evropski parlament in Evropski svet, naj poenostavijo in uskladijo način predlaganja sprememb k predlogu proračuna, da bi olajšali postopek demokratičnega nadzora;

15.

v zvezi s tem poudarja, da je učinkovitost evropske politike odvisna od pravilnega izvajanja načela upravljanja na več ravneh, ki velja za splošno načelo, ki ureja strukturne sklade (3) in pomeni, da vse ravni upravljanja, vsaka v skladu s svojimi pristojnostmi, med seboj učinkovito sodelujejo pri uresničevanju političnih ciljev. Regionalne in lokalne oblasti se kot upravičenke ne morejo obravnavati na enak način kot nevladne organizacije, zasebne organizacije, podjetja, izobraževalne ustanove itd.;

16.

podpira pobudo Evropske komisije o evropskem kodeksu ravnanja glede partnerstva kot dopolnilo k uredbi o skupnih določbah; ta kodeks natančneje pojasnjuje in razširja partnerstvo pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju programov in skladov skupnega strateškega okvira (SSO). Odbor meni, da je takšno partnerstvo najboljše jamstvo za učinkovito porabo sredstev in za uskladitev s potrebami regij ali lokalnih skupnosti, ter obžaluje, da Svet kodeksa ni vključil v pogajalski okvir, čeprav je pomembno upravljavsko orodje za programsko obdobje 2014–2020;

17.

poziva Komisijo, naj pripravi poročilo, ki jasno navaja, kako so bile regionalne in lokalne oblasti pravočasno in na strukturiran način vključene v pripravo sporazumov o partnerstvu in operativnih programov za obdobje 2014–2020;

18.

ponovno poudarja, da je treba zmanjšati upravno breme za regionalne in lokalne oblasti, ter poziva Komisijo, Svet in Parlament, da to upoštevajo z oblikovanjem novih pravil, ki se nanašajo na te oblasti;

19.

znova poziva Evropsko komisijo, naj pripravi predloge, kako bi v makroekonomskem računovodstvu Evropske unije in držav članic upoštevali kakovost javne porabe. V teh predlogih bi bilo treba obravnavati predvsem možnost, da se pri izračunih proračunskega primanjkljaja ločijo tekoči izdatki in naložbe, da se prepreči, da se naložbe z dolgoročnim neto donosom prikažejo kot izdatki;

20.

pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za spremljanje javne porabe v zvezi z ukrepi na področju podnebne politike.

21.

pozdravlja politični dogovor o večletnem finančnem okviru 2014–2020, ki so ga 27. junija 2013 dosegli Parlament, predsedstvo Sveta in Komisija;

22.

je zaskrbljen, da Komisija nima ustrezne strategije za obvladovanje tveganja glede vprašanja, v kolikšni meri lahko kohezijska politika deluje brez večletnega finančnega okvira na podlagi letnih proračunov;

23.

je zlasti zaskrbljen, da splošna raven prihodnjega večletnega finančnega okvira, ki ga je sprejel Evropski svet, morda ne bo zadostovala za izpolnitev ciljev EU, določenih v strategiji Evropa 2020 ter Paktu za rast in delovna mesta;

24.

izraža obžalovanje, da je zgornja meja odobritev za prevzem obveznosti večletnega finančnega okvira (960 milijard EUR) za 34 milijard EUR nižja kot v obdobju 2007–2013, in to v času, ko mora imeti Evropa na voljo potrebna sredstva, da bi si lahko na usklajen način opomogla od sedanje krize; obžaluje tudi, da je ta skupen obseg večletnega finančnega okvira (960 milijard EUR) prek 80 milijard EUR nižji, kot ga je prvotno predlagala Komisija;

25.

podpira stališče Parlamenta, da uredba o večletnem finančnem okviru ne more biti zakonito sprejeta, če ne bo dosežen politični dogovor o ustreznih pravnih podlagah;

26.

obžaluje, da ni bilo bistvenega napredka pri reformi sistema virov lastnih sredstev, s katero naj bi zmanjšali neposredne prispevke držav članic v proračun EU. Zato Svet, Komisijo in Evropski parlament poziva, naj čim prej odločijo glede mandata in sestave delovne skupine za lastne vire, kot je bilo določeno v sporazumu z dne 27. junija, da se izpolni rok za izvedbo prve ocene leta 2014. Delovna skupina bi se morala sestati, ko se bo formalno sprejemala uredba o večletnem finančnem okviru;

27.

pozdravlja dogovor glede večje prožnosti, ki naj bi zagotovil, da se zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira v celoti izkoristijo, in omogočil avtomatski prenos neporabljenih sredstev iz enega proračunskega leta v drugo. Pozdravlja tudi dogovor o obveznem pregledu in naknadni reviziji večletnega finančnega okvira do konca leta 2016;

28.

ponovno poudarja, da jasno in odločno nasprotuje kakršni koli obliki makroekonomskega pogojevanja, in meni, da možnost njegove razširitve na vse proračunske razdelke, kot so jo predlagale nekatere države članice, ni zaželena, saj bi lahko bile s tem strogo kaznovane regionalne in lokalne oblasti, ki niso odgovorne za to, da njihove države članice ne spoštujejo teh zahtev. Odbor obžaluje dejstvo, da je makroekonomsko pogojevanje še vedno navedeno v členu 6 osnutka uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

29.

ponovno poudarja, da zavrača rezervo za uspešnost, saj bi lahko spodbujala pripravo neambicioznih projektov in odvračala od inovacij. Odbor obžaluje, da je ta rezerva omenjena v politični predstavitvi predloga proračuna za leto 2014;

30.

podpira stališče Parlamenta, ki je opozoril, da bo za uredbo o večletnem finančnem okviru glasoval le, če bo brezpogojno zagotovljeno, da bodo neporavnane terjatve za leto 2013 krite v celoti, in da zato pričakuje, ne samo da bo Svet sprejel uraden sklep o predlogu spremembe proračuna št. 2 za leto 2013 (v višini 7,3 milijarde EUR), temveč da bo tudi izpolnil svojo politično zavezo in brez odlašanja sprejel dodatno spremembo proračuna (v višini 3,9 milijarde EUR, da bi dosegli potrebnih 11,2 milijarde EUR (4)), in v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da se je Komisija pri svojem predlogu proračuna za leto 2014 odločila opreti na predpostavko, da bosta ta dva predloga spremembe proračuna za leto 2013 sprejeta;

31.

poudarja, da bo pozorno spremljal, ali bosta počasen začetek programov in počasno črpanje sredstev negativno vplivala na vmesni pregled večletnega finančnega okvira, ki se načrtuje za leto 2016.

32.

je zaskrbljen zaradi dejstva, da bo večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 privedel do dodatnega strukturnega primanjkljaja v evropskem proračunu v višini 52 milijard EUR. Regionalne in lokalne oblasti, ki so pri svojih naložbah močno odvisne od evropskih sredstev, menijo, da gre za zelo nevaren trend, saj Komisija zaradi nezadostnih sredstev za plačila ne bo uspela pravočasno izpolniti zavez. Odbor ugotavlja, da je nastanek takšnega strukturnega primanjkljaja v evropskem proračunu v nasprotju z določbami Pogodbe (člena 310 in 323 PDEU);

33.

je zelo presenečen, da se tudi ob predpostavki, da bosta predloga spremembe proračuna za leto 2013, ki skupaj zagotavljata 11,2 milijarde EUR dodatnih plačil za leto 2013, sprejeta, še vedno pričakuje, da bo ob koncu leta 2013 iz programov za obdobje 2007–2013 ostalo približno 225 milijard EUR (5) neporavnanih obveznosti, prenesenih v novo finančno obdobje, kar predstavlja približno 25 % celotne zgornje meje večletnega finančnega okvira za plačila za programe v obdobju 2014–2020 (908,4 milijarde EUR) in 1,6-kratni letni proračun EU;

34.

ugotavlja, da je ta znesek neporavnanih obveznosti v nasprotju s političnim ciljem, ki ga je v pogajanjih izrazil Evropski parlament in v skladu s katerim naj bi novo programsko obdobje začeli s čistimi računi, in opozarja, da bodo ob koncu leta neporavnane obveznosti znašale približno 277 milijard (6) EUR in da se bo ta vrzel, tj. strukturni primanjkljaj, z vsakim novim večletnim finančnim okvirom še povečevala;

35.

opozarja, da sta področji, ki najbolj prispevata k splošni ravni neporavnanih obveznosti, kohezijska politika (dve tretjini vseh neporavnanih obveznosti) in razvoj podeželja, ter priporoča, da se poiščejo rešitve, s katerimi bi preprečili kopičenje neporavnanih obveznosti iz enega leta v naslednje;

36.

podpira poziv Evropskega parlamenta, naj Evropska komisija „(…) posreduje mesečna poročila o obdelavi zahtevkov držav članic (razvrščena po državi članici in skladu) za izplačila iz strukturnih skladov, kohezijskega sklada, skladov za razvoj podeželja in sklada za ribištvo“;

37.

ugotavlja, da bo približno tretjina vseh neporavnanih obveznosti (70,7 milijard EUR) izplačanih v letu 2014, vendar tako kot Evropska komisija izraža zaskrbljenost v zvezi s proračunskima letoma 2015 in 2016; poleg tega meni, da je za leto 2014, ki je prvo leto novega večletnega finančnega okvira, še vedno na voljo dovolj manevrskega prostora pri odobritvah plačil, saj se novi programi ne bodo začeli izvajati takoj (predvsem tisti v okviru deljenega upravljanja), vendar pa bo ta prožnost iz leta v leto manjša;

38.

v zvezi s tem poudarja pozitiven vidik dogovora iz večletnega finančnega okvira (7) glede večje prožnosti večletnega finančnega okvira in tako imenovane „skupne razlike v okviru zgornje meje za plačila“ (8);

39.

izraža zaskrbljenost, da Komisija ni predvidela nobene razlike za leto 2014, saj obseg plačil znaša 136,1 milijarde EUR, kar pomeni, da Komisija nima nobenega dodatnega manevrskega prostora za leto 2015 in da obstaja tveganje, da se bo z začetkom novih programov v obdobju 2014–2020 in s preostalimi zaostanki iz obdobja 2007–2013 (+/– 155 milijard EUR) strukturni primanjkljaj znova nakopičil;

40.

opozarja na posledice novega pravila „n+3“ glede prenehanja prevzetih obveznosti na področju kohezijske politike, kar zadeva kopičenje neporavnanih obveznosti v prihodnjih letih. V zvezi s tem Odbor regij priporoča, da izplačilo neporavnanih terjatev iz obdobja 2007–2013 postane prednostna naloga v obdobju 2014–2016 (70 milijard EUR na leto v obdobju treh let), saj se bodo terjatve za novo programsko obdobje najverjetneje začele kopičiti v letih 2017 in 2018 (2014 + 3 leta, ob upoštevanju zamud pri začetku programov v letu 2014 zaradi poznega dogovora o večletnem finančnem okviru);

41.

meni, da so zamude pri izplačilih nesprejemljive, in poziva, naj 60-dnevni plačilni rok za programe v okviru deljenega upravljanja postane zavezujoč in naj se v primeru nespoštovanja tega roka predpiše pravna ali denarna kazen. Že obstoječa denarna kazen (obresti) za centralno vodene programe (npr. 7. okvirni program, prihodnji projekti v okviru programa Obzorje 2020) bi se lahko predvidela tudi za druge sklade, če izplačila niso poravnana v roku. To vprašanje je še zlasti pomembno za regionalne in lokalne oblasti, ki čakajo na povračila. Odbor regij zato pričakuje, da se bo v naslednji reviziji finančne uredbe EU za ta problem poiskala ustrezna rešitev;

42.

obžaluje, da se med izvajanjem proračuna sprejema vse več sprememb proračuna, ki so posledica nerealno nizkih ocen Sveta, Komisije in Parlamenta glede finančnih potreb. Za leto 2013 je bilo pripravljenih že 5 predlogov sprememb proračuna, v letu 2010 pa celo 10;

43.

poziva Komisijo, Parlament in Svet, naj oblikujejo strukturne rešitve za odpravo strukturnega proračunskega primanjkljaja, tako da odobrene prihodke regionalnih in lokalnih oblasti ne bi ogrožalo pomanjkanje odobritev plačil v proračunu EU.

44.

ponovno potrjuje, da so javne naložbe na podnacionalni ravni običajno osredotočene na več ključnih prednostnih sektorjev, ki so odločilnega pomena za uspeh strategije Evropa 2020. Odbor znova opozarja, da bi bilo treba večji politični poudarek nameniti ustvarjanju sinergij med proračuni EU, držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti, pri čemer se je treba osredotočiti na uresničevanje dogovorjenih prednostnih nalog EU;

45.

pozdravlja pobudo Komisije glede spremljanja vseh javnih izdatkov, namenjenih financiranju strategije Evropa 2020, vendar je presenečen nad odločitvijo, da se pri tem kot podlaga uporabi sedem vodilnih pobud namesto petih krovnih ciljev (v zvezi z zaposlovanjem, inovacijami, izobraževanjem, socialno vključenostjo in podnebjem/energijo);

46.

obžaluje, da ni nikjer omenjenih 11 tematskih ciljev iz uredbe o skupnih določbah, na katere morajo biti osredotočeni evropski strukturni in investicijski skladi (9) in ki bi morali biti v skladu s skupnim strateškim okvirom (SSO), ki ga je Evropska komisija predlagala 14. marca 2012;

47.

ponovno poziva k prožnosti, da bi se lahko upoštevale ozemeljske posebnosti regij in mest;

48.

obžaluje, da v politični predstavitvi prednostnih nalog proračuna EU za leto 2014 ni omenjen evropski semester. Poleg tega obžaluje, da Komisija ni upoštevala poziva Evropskega parlamenta, naj zagotovi dejanske in konkretne podatke o tem, kako bi lahko imel predlagani osnutek proračuna EU dejansko sprožilno, pospeševalno, sinergijsko in dopolnilno vlogo pri naložbah na lokalni, regionalni in nacionalni ravni za izvajanje prednostnih nalog, določenih v okviru evropskega semestra  (10). Odbor zato na podlagi načela upravljanja na več ravneh poziva k sodelovanju regij, zlasti regij z zakonodajnimi pristojnostmi, v evropskem semestru.

49.

podpira pobudo za zaposlovanje mladih in meni, da bi jo bilo treba vključiti v prihodnje sporazume o partnerstvu, hkrati pa poudarja, da morajo regionalne in lokalne oblasti v celoti sodelovati pri izvajanju vseh pobud o zaposlovanju, glede na to, da lahko najbolje ocenijo lokalne trge dela in programe, prilagojene mladim, in tudi glede na to, da imajo številne regije na tem političnem področju polno pristojnost;

50.

obžaluje, da je bila pobuda za zaposlovanje mladih vzpostavljena vzporedno z drugimi skladi, namesto da bi se za reševanje tega vprašanja uporabil okvir ESS, kar je povzročilo povečanje upravnih bremen za upravičence;

51.

ugotavlja, da je Komisija predlagala, naj se celoten znesek, dodeljen pobudi za zaposlovanje mladih (6 milijard EUR) (11), zagotovi na začetku programskega obdobja v letih 2014 in 2015, hkrati pa naj se sprejmejo ustrezni ukrepi (npr. krepitev zmogljivosti) za hitro izvajanje, glede na to, da osnutka uredbe o skupnih določbah in uredbe o ESS ne bo mogoče sprejeti pred uredbo o večletnem finančnem okviru, tj. proti koncu leta 2013, kar bo privedlo do zamud pri izvajanju, in glede na splošno negotovost v zvezi s tem, kako bodo države članice oz. regije to pobudo za zaposlovanje mladih izvajale v praksi in kako hitra bo absorpcija njenih sredstev. Poleg tega poziva k spremembi člena 9(f) uredbe o večletnem finančnem okviru, da se odpravi izrecna omejitev nove proračunske postavke za to pobudo na 3 milijarde EUR. To bi bilo še toliko bolj potrebno za to, da se prepreči, da bi po letu 2016 programe, ki so bistvenega pomena za kohezijo, kot so programi čezmejnega sodelovanja ali elementi instrumenta za povezovanje Evrope, prenesli na konec proračunskega obdobja.

52.

je še posebej zaskrbljen zaradi zmanjšanja sredstev v številnih proračunskih razdelkih, ki so bistvenega pomena za uresničevanje dolgoročnih naložb, potrebnih za hitro gospodarsko okrevanje, zlasti v zvezi s kohezijsko politiko, razvojem podeželja in programoma COSME ali Obzorje 2020;

53.

v skladu s členom 9f osnutka uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru z dne 27. junija 2013 poziva, naj se v letih 2014 in 2015 predhodno zagotovijo dodatne odobritve za prevzem obveznosti v višini do 200 milijonov EUR za Obzorje 2020, 150 milijonov EUR za Erasmus in 50 milijonov EUR za COSME;

54.

ni presenečen zaradi zelo nizke ravni odobritev za prevzem obveznosti na področju kohezije za leto 2014 glede na pričakovane zamude (12) pri izvajanju sporazumov o partnerstvu in operativnih programov, vendar poziva države članice, naj se osredotočijo na operativne programe, da bi sredstva aktivirale že v letu 2014;

55.

obžaluje črtanje proračunske postavke v zvezi s programom Erasmus za izvoljene lokalne in regionalne predstavnike iz razdelka 1b (proračunska postavka 13 03 77 11) ter na podlagi izkušenj OR s to pobudo poziva k ohranitvi te postavke;

56.

pozdravlja 10,3-odstotno povečanje odobritev za prevzem obveznosti za program LIFE+ v primerjavi z letom 2013, vendar meni, da je zmanjšanje odobritev plačil (– 1,1 %) nepojmljivo;

57.

pozdravlja velik premik z neposrednega upravljanja na deljeno upravljanje za ESPR, čeprav to pomeni manjša plačila na začetku obdobja financiranja;

58.

pozdravlja določbo, vključeno v člen 8 osnutka uredbe o večletnem finančnem okviru, v skladu s katero je mogoče finančni okvir spremeniti, da se omogoči prenos dodeljenih sredstev, ki niso porabljena v letu 2014, na naslednja leta, in sicer dodatno na ustrezne zgornje meje odhodkov, če so po 1. januarju 2014 sprejeta nova pravila ali programi v okviru deljenega upravljanja.

59.

izraža zadovoljstvo, da je predviden prenos sredstev v višini 351,9 milijona EUR s prvega v drugi steber skupne kmetijske politike (SKP), in znova poudarja, da odločno nasprotuje vsem prenosom v obratno smer;

60.

poudarja, da niti v sklepih Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 niti v osnutku uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru z dne 27. junija 2013 ni predvidena posebna zgornja meja za kohezijsko politiko, ki je bila namesto tega preoblikovana v podrazdelek. Zaradi tega Odbor oporeka številnim sklicevanjem na to posebno zgornjo mejo v predstavitvi predloga proračuna za leto 2014 (13) in se zato zavzema za prenose odobritev za prevzem obveznosti / odobritev plačil v okviru razdelka 1, kjer je to ustrezno;

61.

pozdravlja „skupno razliko za rast in zaposlovanje“, ki jo bodo sestavljale razpoložljive razlike v okviru zgornjih mej večletnega finančnega okvira za odobritve za prevzem obveznosti za obdobje 2014–2017, in izraža zadovoljstvo, da bodo zadevne odobritve za prevzem obveznosti na razpolago „nad“ zgornjimi mejami, določenimi za obdobje 2016–2020 (14). Odbor priporoča, da se ta dodatna prožnost uporabi za razdelek 1b.