27.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 280/13

—

razume teritorialno kohezijo kot tridimenzionalni koncept, ki bi ga evropske, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti morale upoštevati pri izvajanju ukrepov na svojem področju pristojnosti; obžaluje, da delovni dokument Komisije zajema le prvega od teh treh vidikov, in poziva, da ga je treba ustrezno preoblikovati;

—

priporoča, da se v okviru stalnega spremljanja strategije Evropa 2020 z vidika lokalnih in regionalnih oblasti nameni več pozornosti teritorialnemu učinku strategije;

—

se ne strinja, da bi bilo treba oceno teritorialnega učinka izvesti le takrat, ko se določen zakonodajni predlog izrecno osredotoča na določena ozemlja ali ko obstaja nevarnost močno asimetričnega teritorialnega učinka, in meni, da nobeno politično področje ne bi smelo biti vnaprej izključeno iz ocene teritorialnega učinka;

—

poziva, da se pri ocenjevanju učinkov sektorskih politik teritorialni učinek od vsega začetka ocenjuje enakovredno z ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi učinki, nenazadnje glede na njihov učinek na različnih lokalnih in regionalnih ravneh, vključno s finančnimi posledicami in interakcijo med teritorialnimi ravnmi;

—

opozarja, da je Evropsko računsko sodišče leta 2010 priporočilo dejavno vključevanje Odbora regij v ocene učinka na evropski ravni, in predlaga, da se na tem področju razvije stalno sodelovanje z generalnim direktoratom za regionalno in mestno politiko, Eurostatom, Skupnim raziskovalnim središčem in programom ESPON, da se opredelijo pragmatični pristopi k ocenjevanju teritorialnih učinkov;

—

se zavezuje, da bo tesno sodeloval s Komisijo pri izbiri in izvajanju ocen teritorialnega učinka, in bi želel tesno sodelovati tudi z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi se načelo ocene teritorialnega učinka jasneje odražalo v zakonodajnih postopkih;

—

namerava pripraviti lastno strategijo za oceno teritorialnega učinka, da bi tako zagotovil okvir za nadaljnje izvajanje ukrepov, predlaganih v tem mnenju.

Poročevalec

dr. Michael SCHNEIDER (DE/EPP), državni sekretar, pooblaščenec zvezne dežele Saške-Anhalt pri zvezni vladi

Referenčni dokument

Delovni dokument služb Komisije z dne 17.1.2013:

Ocena teritorialnega učinka: operativne smernice za oceno učinka na regionalni in lokalni ravni v okviru sistema Komisije za oceno učinka [op. prev.: dokument ni na voljo v slovenščini]

SWD(2013) 3 final

1.

pozdravlja, da je Evropska komisija v začetku leta 2013 objavila delovni dokument o oceni teritorialnega učinka s praktičnimi in metodološkimi smernicami za ravnanje z vidiki, ki imajo teritorialni učinek, v okviru ocen učinka pri pripravi predlogov Evropske komisije;

2.

poleg tega pozdravlja nekatere druge aktualne dogodke, kot je objava poročila ESPON o oceni teritorialnega učinka politik in direktiv EU (december 2012) ali nedavna ustanovitev direktorata za oceno učinka v Evropskem parlamentu;

3.

podpira navedbe Teritorialne agende, da lahko usklajevanje različnih sektorskih strategij zaradi optimizacije teritorialnega učinka in čim večje skladnosti pomembno poveča uspeh teh strategij in prispeva k preprečevanju negativnih učinkov nasprotujočih si ukrepov na vseh teritorialnih ravneh. S celostnim teritorialnim razvojem se lahko doseže optimalno ravnovesje med trajnostjo, konkurenčnostjo in socialno kohezijo;

4.

oceno teritorialnega učinka razume kot instrument za oceno prostorskih učinkov, ki jih ima politična pobuda ali zakonodajni predlog na lokalne in regionalne oblasti glede na njihove cilje in perspektive na področju politike prostorskega razvoja. Z oceno teritorialnega učinka v zgodnji fazi se zagotovijo vključitev lokalne in regionalne ravni, tematsko in teritorialno povezan prostorski razvoj, usmerjen v izvajanje, ter učinkovita uporaba sredstev. Nacionalne, regionalne in lokalne pristojnosti na področju prostorskega in razvojnega načrtovanja pri tem niso tema razprave;

5.

opozarja, da so na večini političnih področij pristojnosti deljene med EU in državami članicami ter zato velja načelo subsidiarnosti. Ocena teritorialnega učinka je lahko v okviru preverjanja spoštovanja načela subsidiarnosti pomemben argument za ukrepanje na ravni EU, če se v oceni ugotovijo pozitivni učinki v primerjavi z ukrepanjem na ravni držav članic ali regij;

6.

poudarja, da so ocene teritorialnega učinka lahko primerne tudi za ugotavljanje potencialno negativnih učinkov političnih predlogov EU. To je zlasti pomembno v zvezi s spoštovanjem načela sorazmernosti. V tem smislu je ocena teritorialnega učinka tudi pomemben instrument v okviru boljše priprave zakonodaje;

7.

opozarja, da mora ocena teritorialnega učinka omogočiti opredelitev kratkoročnih in dolgoročnih posledic načrtovanih in sprejetih odločitev. Razdelitev instrumentov na podlagi takšne opredelitve bi omogočila, da se učinkoviteje določita obseg in intenzivnost učinkov;

8.

ugotavlja, da obstaja tesna povezava med oceno teritorialnega učinka, splošno oceno učinka ter preverjanjem spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri pripravi novih zakonodajnih aktov na evropski ravni, ter opozarja na delo, ki sta ga že opravili platforma za spremljanje strategije Evropa 2020 in mreža za nadzor subsidiarnosti;

9.

upošteva rezultate posvetovanja (1) o delovnem dokumentu Evropske komisije, ki ga je februarja in marca 2013 izvedel Odbor regij.

10.

poudarja, da morajo v skladu s členom 3 Pogodbe o EU in v povezavi s členoma 174 in 349 kot tudi členom 349 Pogodbe o delovanju EU vsa politična področja prispevati k uresničevanju cilja teritorialne kohezije in krepitvi ekonomske in socialne kohezije, zato je treba preverjati teritorialne učinke ukrepov in oceniti posledice za lokalne in regionalne oblasti; zlasti je treba s konkretnimi in učinkovitimi ukrepi prispevati k zmanjšanju razlik v razvoju regij ter k odpravi geografskih in demografskih pomanjkljivosti nekaterih območij;

11.

znova poudarja, da je treba pri ocenah učinka zakonodajnih predlogov po potrebi upoštevati teritorialno razsežnost (lokalne in regionalne vidike, finančne in upravne posledice za nacionalne, regionalne in lokalne organe) glavnih političnih možnosti, ki se obravnavajo. Opozarja, da je to posledica obveznosti iz člena 5 Protokola št. 2 PDEU, da "osnutki zakonodajnih aktov pri tem upoštevajo potrebo, da so finančni ali upravni stroški […] regionalnih ali lokalnih organov […] čim nižji in sorazmerni s ciljem, ki ga želijo doseči";

12.

razume teritorialno kohezijo kot pojem s tremi razsežnostmi, ki jih morajo evropske, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti upoštevati pri izvajanju politik, za katere so pristojne.

Teritorialna kohezija

13.

izraža obžalovanje, da delovni dokument Komisije o oceni teritorialnega učinka zajema le prvo od teh treh razsežnosti, in se zavzema za ustrezno razširitev;

14.

predlaga, da Komisija pri nadaljnjem razvoju teritorialne kohezije nameni večjo pozornost oceni teritorialnega učinka. To bi lahko spodbujalo skupno razumevanje te tematike, izboljšalo izvajanje kohezijske politike, prispevalo k njenemu prožnejšemu oblikovanju, boljšemu usklajevanju z ustrezno teritorialno ravnjo ter prilagajanju na regionalne in lokalne razmere in potrebe ob spoštovanju načela subsidiarnosti;

15.

meni, da je delovni dokument Evropske komisije smiseln prispevek k politični razpravi o teritorialni koheziji v EU, s tem ko poskuša teritorialne učinke evropskih politik na regionalne oziroma lokalne oblasti kvantitativno in kvalitativno ponazoriti. Teritorialna kohezija je tesno povezana s prostorskim razvojem. Medsebojni vpliv prostorskega razvoja in sektorskih politik je treba nadalje zasledovati in politično spremljati;

16.

meni, da bi bilo treba dokument v tem smislu nadalje izboljšati, da se razprava okrepi tudi v političnem smislu in delovni dokument postane "usmerjevalni okvir" za vse sektorske politike;

17.

poudarja pomen ocene teritorialnega učinka za čezmejne učinke politik EU na lokalni in regionalni ravni. Cilj teritorialne kohezije so tudi nove oblike partnerstva med javnimi, zasebnimi in civilnodružbenimi akterji na podlagi sodelovanja in povezovanja v mreže v evropskem okviru. Sem sodi zlasti čezmejno, nadnacionalno in medregionalno sodelovanje. V zvezi s tem bi bila evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) lahko dobra poskusna območja za merjenje čezmejnih učinkov.

18.

opozarja na razprave in sklepe v zvezi z evropsko perspektivo prostorskega razvoja (1999), Teritorialno agendo EU in Leipziško listino o trajnostnih evropskih mestih (maj 2007), ki s priporočili za celostno politiko prostorskega razvoja ustvarjajo evropski okvir za ukrepe EU in držav članic za izkoriščanje potencialov regij in mest za trajnostno gospodarsko rast in večjo zaposlenost ter obvladovanje izzivov, ki jih predstavljajo demografski razvoj, svetovne strukturne spremembe in podnebne spremembe;

19.

pozdravlja, da sedanja trojka predsedstev izvaja časovni načrt, pripravljen v času poljskega predsedovanja Svetu EU (druga polovica leta 2011) za izvajanje Teritorialne agende;

20.

meni, da je treba evropsko perspektivo prostorskega razvoja posodobiti, da se upoštevajo spremenjeni teritorialni pogoji – zlasti po zadnjih krogih širitve in finančni krizi, ki je imela pomembne teritorialne posledice –, in se zavzema za to, da se v tem smislu nadaljuje delo Teritorialne agende 2020;

21.

poziva Evropsko komisijo, naj v tem smislu nadalje razvije delovni dokument o oceni teritorialnega učinka in močneje upošteva vidike celostnega prostorskega razvoja.

22.

izraža zaskrbljenost, da zlasti strategija Evropa 2020 ne obravnava niti posebnosti niti pristojnosti mest in regij v Evropi, kot je bilo oktobra 2012 ugotovljeno tudi v tretjem poročilu OR o spremljanju strategije Evropa 2020, in meni, da je regionalna raznovrstnost EU neizkoriščen potencial, ki pri oblikovanju politik strategije Evropa 2020 zahteva čezmejno in prostorsko razsežnost;

23.

meni, da je mogoče pametno, trajnostno in vključujočo rast doseči le, če bodo politični ukrepi močneje upoštevali potenciale teritorialnega razvoja in izzive znotraj Evrope. Strategija Evropa 2020 mora nameniti zadostno pozornost teritorialni razsežnosti in njenim potencialom za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, da se ne bodo ponovile iste napake kot pri Lizbonski strategiji;

24.

predlaga, da se v okviru stalnega spremljanja strategije Evropa 2020 z vidika lokalnih in regionalnih oblasti močneje upoštevajo teritorialni učinki strategije in se v ta namen okrepi uporaba elementov ocene teritorialnega učinka. K temu je pozivalo tudi veliko prispevkov v izvedenih posvetovanjih;

25.

poudarja, da so upravljanje na več ravneh in partnerstva pomembni ključni dejavniki za uresničevanje teritorialne kohezije in da bi bilo treba v ospredje postaviti krepitev lokalnega pristopa;

26.

poziva Evropsko komisijo, naj v tem smislu delovni dokument o oceni teritorialnega učinka dopolni z razsežnostjo strategije Evropa 2020.

27.

poudarja potrebo po usklajevanju teritorialnih učinkov sektorskih politik na ravni EU in držav članic, pa tudi med EU in državami članicami, ter meni da mora biti eden od pomembnih ciljev ocene teritorialnega učinka boljše usklajevanje različnih politik EU glede na njihove teritorialne učinke, zlasti na lokalni in regionalni ravni;

28.

meni, da se nobeno politično področje ne sme vnaprej izključiti iz ocene teritorialnega učinka. Učinke predlaganih ukrepov je mogoče ugotoviti šele po oceni. Tudi zanikanje teritorialnih učinkov bi bilo treba utemeljiti in ga podpreti z ustrezno analizo situacije;

29.

meni, da je treba oceno teritorialnega učinka obvezno izvesti zlasti na naslednjih političnih področjih s posebno močno teritorialno razsežnostjo: infrastruktura, kohezijska politika, prevoz, energija in okolje, notranji trg, trg dela in socialne zadeve, inovacije, raziskave in razvoj, kmetijska in ribiška politika, politika na področju industrije in MSP, izobraževanje, urbana in regionalna politika, razvoj podeželja, storitve splošnega pomena, oskrba z vodo in čiščenje vode, promocija kulture in turizma in vse politike, ki imajo učinke na določene vrste območij;

30.

zato poziva k temu, da se pri ocenjevanju sektorskih politik teritorialni učinki preverjajo od vsega začetka enakovredno z ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi učinki, zlasti kadar gre za učinke za različne regionalne in lokalne ravni, vključno s finančnimi posledicami in z medsebojnim delovanjem med posameznimi teritorialnimi ravnmi;

31.

poudarja osrednjo vlogo, ki jo lahko imajo ocene teritorialnega učinka na boljše usklajevanje sektorskih politik EU za spodbujanje teritorialne kohezije, ter meni, da zato niso potrebni novi pravni akti EU in da bi morala biti upravna obremenitev v zvezi s tem čim manjša; poleg tega podpira navedbo v teritorialni agendi, da je treba na ravni EU razviti boljše spremljanje in ocenjevanje teritorialnega razvoja in uspešnosti prizadevanj teritorialne kohezije, hkrati pa je treba zagotoviti, da se ne poveča upravna obremenitev držav članic. Sedanje prakse ocenjevanja, spremljanja in vrednotenja ter zahteve EU, vključno s tistimi za Kohezijski sklad in strukturne sklade ter izvajanje strategije Evropa 2020, bi morale ustrezno upoštevati teritorialne vidike (2);

32.

še naprej podpira sistematično izvajanje naknadne ocene zakonodaje EU kot učinkovitega instrumenta pametne ureditve.

33.

meni, da predlagana metodologija in instrumenti (npr. ESPON ARTS ali QUICKScan), ki naj bi podprli oceno teritorialnega učinka, zadostujejo za to, da se izmerijo morebitni teritorialni učinki, ki bi jih lahko določen predlog imel na lokalni in regionalni ravni;

34.

se zato ne strinja s predlogom Evropske komisije v delovnem dokumentu, da bi se ocena teritorialnega učinka izvedla le takrat, ko se določen zakonodajni predlog izrecno osredotoča na določena ozemlja ali ko obstaja nevarnost močno asimetričnih teritorialnih učinkov (angl. outlier impact). Samo predhodna ocena teritorialnega učinka bo namreč omogočila, da se oceni resnična moč tega učinka, zaradi česar mora biti v skladu s previdnostnim načelom splošno pravilo, da se vedno ocenijo vsi zakonodajni predlogi in da se lahko ocena opusti samo v izjemnih in utemeljenih primerih, in ne obratno;

35.

meni, da je zlasti v zvezi s podatki za lokalno (NUTS III) in regionalno raven (NUTS II), ki so na voljo na evropski ravni, še veliko pomanjkljivosti za učinkovito in ciljno usmerjeno uporabo obstoječih metod;

36.

zlasti v zvezi z razpravo Preko meja BDP pričakuje spodbude za dodatne kazalnike, ki bi prispevali k popolnejši predstavi o družbeni blaginji in teritorialnih učinkih; treba je opozoriti, da Eurostat že ima na voljo kazalnike, ki omogočajo merjenje socialnih in okoljskih vidikov;

37.

predlaga, da se strokovnjakom in predstavnikom lokalnih in regionalnih oblasti omogoči sodelovanje v načrtovanih delavnicah postopka QUICKScan;

38.

poudarja posebno vlogo programa ESPON pri poglobitvi raziskav v Uniji na področju prostorskega razvoja in pri spodbujanju izmenjave izkušenj v EU ter pozdravlja objavo priročnika o oceni teritorialnega učinka, ki temelji na navedbah delovnega dokumenta Komisije;

39.

meni, da je treba poleg razvoja metodologije za oceno teritorialnega učinka sprejeti tudi ukrepe za izobraževanje in usposabljanje za udeležence na tem področju;

40.

predlaga, da se po približno enem letu preverita ustreznost metod in instrumentov za oceno teritorialnega učinka ter morebitna potreba po spremembah ali dopolnitvah.

41.

opozarja na priporočila Evropskega računskega sodišča iz leta 2010 o dejavni vključitvi Odbora regij v ocene učinka na evropski ravni in na potrebo, da se v ta postopek močneje vključita Eurostat in Skupno raziskovalno središče;

42.

meni, da je to mogoče le z obsežnim usklajevanjem ocene teritorialnega učinka znotraj Komisije, da se tako omogoči večje upoštevanje teritorialnih interesov v okviru splošne ocene učinka in da se zagotovijo pogoji za trajno sodelovanje z drugimi ustanovami;

43.

zato meni, da neobvezno priporočilo za izvajanje ocene teritorialnega učinka – kot je delovni dokument, ki ga je predložila Komisija – nikakor ne zadošča za izpolnjevanje zahtev teritorialne kohezije in ocene teritorialnega učinka;

44.

meni, da je v zvezi s tem potrebno tesno sodelovanje med generalnim direktoratom za regionalno politiko, Skupnim raziskovalnim središčem, programom ESPON in Odborom regij, da bi našli pragmatične rešitve za oceno teritorialnega učinka;

45.

meni tudi, da je treba ukrepe za oceno teritorialnega učinka tesno povezati z ukrepi za izboljšanje ustreznosti predpisov EU (3), ki jih je Komisija predlagala konec leta 2012, in opozarja na posebno mnenje Odbora regij o tej temi;

46.

opozarja, da ima ocena teritorialnega učinka pomembno vlogo tudi na nacionalni ravni, da se že zgodaj prepoznajo teritorialni učinki in sprejmejo ustrezni ukrepi;

47.

zato pozdravlja obveznost, ki so jo sprejele države članice v okviru Teritorialne agende, da bodo tudi same v večji meri izvajale ocene teritorialnega učinka in preučile posledice za lokalne in regionalne oblasti, ter meni, da je med državami članicami samimi ter med njimi in specializiranimi službami institucij EU smiselna redna izmenjava izkušenj z izvajanjem teh ocen učinka, da se zagotovita metodološka skladnost in primerljivost študij;

48.

poziva Komisijo, naj izkoristi sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi oblastmi za usmeritev posvetovanja k udeleženim in prizadetim stranem, pri čemer izkoristi njihove izkušnje s postavljanjem pravilnih vprašanj ob pravem času ter, kadar je mogoče, njihove zmogljivosti, da se z njimi posvetuje v njihovem jeziku.

49.

tako kot že v mnenju o zeleni knjigi o teritorialni koheziji znova poziva k objavi bele knjige o teritorialni koheziji, da se jasneje opredelijo pojem teritorialne kohezije in njeni cilji na ravni EU. Predloženi delovni dokument o oceni teritorialnega učinka ne more biti nadomestilo za belo knjigo;

50.

se zavzema za to, da se pri vseh političnih pobudah Komisije – torej tudi pri mnenjih, zelenih in belih knjigah – in ne le pri zakonodajnih predlogih izvede ocena teritorialnega učinka v zvezi s teritorialnimi učinki predlaganih ukrepov;

51.

poziva prihodnja predsedstva Sveta EU, naj posebno pozornost namenijo teritorialnim vidikom kohezijske politike, vlogi lokalnega pristopa (angl. place-based approach) in izvedbi ocen teritorialnega učinka;

52.

predlaga, da se tema ocene teritorialnega učinka redno obravnava v okviru mreže kontaktnih točk za teritorialno kohezijo;

53.

predlaga tudi, da se dogodek OPEN DAYS izkoristi tudi za to, da se okrepi povezovanje ocen teritorialnega učinka na nacionalni in evropski ravni;

54.

predlaga Evropski komisiji, da generalni direktorat za regionalno in mestno politiko prevzame vlogo osrednjega mesta za usklajevanje in svetovanje na področju ocen teritorialnega učinka v Komisiji ter zastopa ta vprašanja v odboru za oceno učinka. Med nalogami te osrednje službe bi moralo biti tudi preverjanje delovnega programa Komisije in programa Komisije za oceno učinka, da se ugotovijo potrebe po ocenah teritorialnega učinka in poskrbi za njihovo izvedbo (v sodelovanju s pristojnim generalnim direktoratom za ustrezno področje);

55.

predlaga Evropski komisiji tesno sodelovanje pri izbiri in izvedbi ocen teritorialnega učinka, kot to predvideva protokol o sodelovanju med institucijama, pri čemer lahko službe Komisije zaprosijo Odbor regij za podporo pri pripravi ocen učinka;

56.

predlaga Evropski komisiji, da se dogovori o tesnem sodelovanju med partnerji, ki so posebej pomembni pri oceni teritorialnega učinka (Eurostat, Skupno raziskovalno središče, ESPON in Odbor regij), v okviru katerega bi lahko v prihodnje tudi razdeljevali naloge in delo pri izvajanju teh postopkov;

57.

v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj najkasneje v naslednjem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v začetku leta 2014 poroča o tem, kako je mogoče s sistematično uporabo ocene teritorialnega učinka okrepiti usklajevanje politik EU za spodbujanje teritorialne kohezije in večje upoštevanje teritorialne razsežnosti politik EU;

58.

poziva k sistematični vključitvi strokovnjakov ter predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo in izvajanje ocen teritorialnega učinka;

59.

poziva k izvajanju programov usposabljanja o konceptu ocene teritorialnega učinka in njeni uporabi ter Evropsko komisijo prosi za dodelitev za to potrebnih sredstev;

60.

poziva k nadaljevanju programa ESPON in močnejši usmeritvi v osrednja področja raziskav, kamor nedvomno sodi tudi nadaljnji razvoj modelov za oceno teritorialnega učinka, ki morajo postati bolj prepoznavni v institucijah EU, ter k ustreznemu vključevanju rezultatov v obstoječe politike in politike v pripravi;

61.

poziva Komisijo, da v okviru poročanja o izvedbi ocen učinka v posebnem poglavju poroča o izvedbi in rezultatih ocen teritorialnega učinka;

62.

poziva k razširitvi ocen teritorialnega učinka tudi na strategijo Evropa 2020 in predloge o Evropskem semestru ter ponavlja poziv, da se v letni pregled rasti, ki ga pripravi Evropska komisija, vključi poglavje o regionalni razsežnosti Evropskega semestra;

63.

poziva k temu, da se za obvladovanje asimetričnih učinkov, ki se ugotovijo z oceno teritorialnega učinka, predvidijo primerni ukrepi in postopki, ki zagotavljajo vključitev prizadetih na lokalni ravni ter zlasti lokalnih in regionalnih oblasti.

64.

poudarja, da sta načeli upravljanja na več ravneh in partnerstva pomembna ključna dejavnika za uresničevanje teritorialne kohezije in lokalnega pristopa. Odbor regij se bo tudi v prihodnje zavzemal za obsežno uporabo teh načel, k čemur so pozvali tudi udeleženci posvetovanj;

65.

poudarja podporno vlogo, ki jo lahko ima Odbor pri oceni učinka, ki jo izvaja Evropska komisija, ter predlaga, da se dogovori iz protokola o sodelovanju med Evropsko komisijo in Odborom regij uporabljajo tudi za sodelovanje v okviru ocene teritorialnega učinka;

66.

v zvezi s tem predlaga, da se zlasti z generalnim direktoratom za regionalno in mestno politiko, Eurostatom in Skupnim raziskovalnim središčem ter programom ESPON na tem področju razvije trajno sodelovanje;

67.

izraža tudi zanimanje za tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi okrepili uporabo načela ocene teritorialnega učinka v okviru zakonodajnega postopka; zlasti poziva Parlament, naj direktorat za oceno učinka pooblasti tudi za izvajanje vnaprejšnjih ocen učinka v predzakonodajni fazi; poudarja, da imajo lahko spremembe, ki jih Evropski parlament in Svet vložita k zakonodajnim predlogom, znatne posledice za lokalne in regionalne oblasti in je zato treba preučiti njihove teritorialne posledice. To bi omogočilo pogostejšo in boljšo uporabo ocen učinka v postopkih sprejemanja odločitev;

68.

izraža tudi pripravljenost za tesno sodelovanje v zvezi s tem vprašanjem z drugimi partnerji, kot so na primer evropska združenja lokalnih in regionalnih oblasti ter raziskovalne ustanove in strokovna združenja;

69.

poziva Evropsko komisijo k sprejetju ukrepov, da se izboljša poznavanje metodologije in možnosti uporabe ocen teritorialnega učinka pri predstavnikih lokalnih in regionalnih oblasti z uporabo ustreznih kanalov, kot sta program Konvencije županov in Erasmus za župane, ter izraža pripravljenost za sodelovanje pri izvajanju teh ukrepov;

70.

meni, da je pomembno, da se v okviru stalnega spremljanja strategije Evropa 2020 z vidika lokalnih in regionalnih oblasti močneje upoštevajo teritorialni učinki strategije, in poziva Komisijo, naj zlasti pri vmesni oceni strategije Evropa 2020 uporabi instrument ocene teritorialnega učinka;

71.

namerava pripraviti lastno strategijo o oceni teritorialnega učinka (morebiti kot sestavni del splošne strategije ocene učinka) in s tem zastaviti okvir za nadaljnje izvajanje ukrepov, predlaganih v tem dokumentu.