5.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 45/48

—

ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije za leto 2012 (SWD(2012)0336),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2012–2013 (COM(2012)0600),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucij z dne 9. marca 2011 o poročilu o napredku Turčije v letu 2010 (1), z dne 29. marca 2012 o poročilu o napredku Turčije za leto 2011 (2), z dne 22. maja 2012 o perspektivi za ženske v Turčiji do leta 2020 (3) in z dne 22. novembra 2012 o širitvi: politike, merila in strateški interesi EU (4),

—

ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop z Republiko Turčijo (5) („partnerstvo za pristop“) ter prejšnjih sklepov Sveta o partnerstvu za pristop za leta 2001, 2003 in 2006,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. decembra 2010, 5. decembra 2011 in 11. decembra 2012,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005, potem ko je Svet odobril pogajalski okvir, in ker je začetek takšnih pogajanj izhodiščna točka za dolgotrajen in odprt proces, ki temelji na poštenih in strogih pogojih ter zavezanosti reformi;

B.

ker se je Turčija zavezala reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi z Evropsko unijo in je zato treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost Turčije za nadaljnjo modernizacijo, krepitev in dodatno izboljšanje svojih demokratičnih institucij, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

C.

ker bi EU morala ostati merilo za reforme v Turčiji;

D.

ker sta popolna usklajenost z vsemi københavnskimi merili in sposobnost EU za vključevanje novih članic v skladu s sklepi z zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 še naprej osnova za pristop k EU, torej k skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah, lojalnem sodelovanju in medsebojni solidarnosti med vsemi državami članicami;

E.

ker je bila maja 2012 uvedena pozitivna agenda za podporo in dopolnitev pogajanj in ne za njihovo zamenjavo s pomočjo okrepljenega sodelovanja na številnih področjih, ki so v skupnem interesu;

F.

ker je Svet v svojih sklepih z dne 11. decembra 2012 podprl novi pristop Komisije, da bo pravna država osrednji element širitvene politike, ter potrdil, da imata poglavje 23 o sodstvu in temeljnih pravicah ter poglavje 24 o pravici, svobodi in varnosti osrednjo vlogo v pogajalskem procesu ter bi ju bilo treba obravnavati v zgodnjih fazah pogajanj, da bi se omogočilo oblikovanje jasnih meril ter da bi bilo na voljo dovolj časa za pripravo potrebne zakonodaje, institucij in zanesljivih evidenc o izvajanju;

G.

ker je Komisija v strategiji širitve za leto 2012 ugotovila, da je Turčija zaradi svojega gospodarstva, strateške lokacije in pomembne vloge v regiji ključna država za Evropsko unijo ter da je postopek pristopa še vedno najustreznejši okvir za spodbujanje z EU povezanih reform v Turčiji; ker je Komisija izrazila zaskrbljenost zaradi nenapredovanja Turčije na področju izpolnjevanja političnih meril;

H.

ker Turčija še vedno, že sedmo leto zapored, ne izvaja določb, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo, ter dodatnega protokola k sporazumu;

I.

ker je treba pogajalska poglavja, za katera so tehnične priprave končane, odpreti brez odlašanja v skladu z uveljavljenimi postopki in pogajalskim okvirom;

J.

ker med Evropsko unijo in Turčijo obstaja vzajemna gospodarska odvisnost, saj je trgovina med EU in Turčijo leta 2011 znašala 120 milijard EUR;

K.

ker je EU največja trgovinska partnerica Turčije, Turčija pa je šesti največji trgovski partner EU; ker neposredne tuje naložbe držav članic EU v Turčiji znašajo 75 % celotnega dotoka neposrednih tujih naložb;

L.

ker je Komisija ocenila, da je na področju gospodarske politike splošna pripravljenost Turčije na napredni ravni, zmogljivost za oblikovanje in usklajevanje gospodarske politike pa zadovoljiva;

M.

ker ima Turčija potencial, da bi igrala vodilno vlogo pri diverzifikaciji virov energije in poti za prenos nafte, plina in električne energije iz sosednjih držav v EU; ker obstaja potencial tako za Turčijo kot za EU, da bi izkoristili bogate turške obnovljive vire energije in ustvarili trajnostno nizkoogljično gospodarstvo;

N.

ker sta dialog in sodelovanje EU s Turčijo o stabilnosti, demokraciji in varnosti, predvsem v zvezi s širšim Bližnjim vzhodom, strateškega pomena; ker je Turčija večkrat ostro obsodila nasilje sirskega režima nad civilisti ter ponuja nujno humanitarno pomoč Sircem, ki čez mejo bežijo pred nasiljem;

O.

ker morata Turčija in Armenija normalizirati odnose z brezpogojno ratifikacijo protokolov in odprtjem skupne meje;

P.

ker je treba grožnjo s povodom za napoved vojne (casus belli), ki jo je Velika narodna skupščina Turčije proti Grčiji razglasila leta 1995, preklicati; ker je pomembno, da Turčija in Grčija izvedeta nov krog pogajanj za izboljšanje njunih odnosov;

1.

meni, da je za ohranitev konstruktivnega odnosa nujno potrebno obnoviti vzajemno zavezanost v okviru pogajalskega procesa; poudarja, da je pomembno ustvariti pogoje za konstruktivni dialog in temelje za skupno razumevanje; ugotavlja, da bi moralo to temeljiti na skupnih vrednotah, kot so demokracija, pravna država in spoštovanje človekovih pravic; izraža pohvalo Komisiji in Turčiji za izvrševanje pozitivne agende, kar dokazuje, kako bi lahko Turčija in EU v okviru vzajemne zavezanosti in jasnih ciljev napredovali v pogovorih in dosegli skupno razumevanje ter pozitivne spremembe in potrebne reforme;

2.

poudarja politično in geografsko strateško vlogo Turčije za zunanjo in sosedsko politiko EU; priznava vlogo Turčije kot sosede in pomembnega akterja v regiji ter poziva k dodatni okrepitvi obstoječega političnega dialoga med EU in Turčijo o odločitvah in ciljih zunanje politike; obžaluje, da je bila stopnja usklajevanja Turčije z izjavami skupne zunanje in varnostne politike leta 2012 še vedno nizka; spodbuja Turčijo, naj razvije svojo zunanjo politiko v okviru dialoga in usklajevanja z EU; poziva Turčijo in EU, naj tesneje sodelujeta pri krepitvi mirovnih sil in demokracije v južnem sosedstvu, regiji, ki je izrednega pomena tako za EU kot Turčijo;

3.

izraža podporo dialogu in ponovni vzpostavitvi vezi med Turčijo in Izraelom;

4.

pozdravlja sklep Sveta, da bo pozval Komisijo, naj sprejme ukrepe v smeri liberalizacije vizumskega režima vzporedno s podpisom sporazuma o ponovnem sprejemu; poziva Turčijo, naj nemudoma podpiše in prične izvajati sporazum o ponovnem sprejemu ter zagotovi, da se, dokler ta sporazum ne prične veljati, v celoti izvajajo obstoječi dvostranski sporazumi; ponovno opozarja, da je Turčija ena od ključnih tranzitnih držav za nezakonito priseljevanje v EU; priznava, da je Turčija sprejela ukrepe za preprečevanje nezakonitega priseljevanja, ter poudarja, da je treba okrepiti njeno sodelovanje z EU v zvezi z upravljanjem migracij, bojem proti trgovini z ljudmi in kontrolami na mejah; ponovno poudarja, da je treba poslovnežem, akademikom, študentom in predstavnikom civilne družbe iz Turčije olajšati dostop do EU; podpira prizadevanja Komisije in držav članic za izvajanje vizumskega zakonika, harmonizacijo in poenostavitev vizumskih zahtev ter vzpostavitev središč za izdajanje vizumov v Turčiji; opozarja države članice na njihove zaveze po pridružitvenem sporazumu v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 19. februarja 2009 v zadevi Soysal (6);

5.

pozdravlja nedavno sprejetje osnutka zakona o tujcih in mednarodni zaščiti in pričakuje, da bo ta zakon obravnaval obstoječe pomisleke glede nenehnega samovoljnega zavračanja dostopa do postopka za azil in vračanja beguncev, iskalcev azila in drugih ljudi, ki bi utegnili potrebovati zaščito; poudarja pomen uskladitve predpisov za prijetje, za katere je Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Abdolkhani in Karimina proti Turčiji ugotovilo, da niso zakoniti, z mednarodnimi standardi;

6.

izraža pohvalo ustavnemu spravnemu odboru Turčije za njegovo zavezanost pripravi nove ustave ter za vključujoč proces posvetovanja s civilno družbo, ki je odražal raznolikost turške družbe; je zaskrbljen zaradi navidezno počasnega napredka, ki ga je do sedaj zabeležil odbor; spodbuja odbor, naj nadaljuje svoje delo ter na vključujoč, reprezentativen in kolegialen način in v skladu z merili in vrednotami EU obravnava ključna vprašanja, kot so (a) zagotovitev delitve oblasti in ustreznega sistema nadzora in ravnotežja; (b) razjasnitev razmerij med državo, družbo in vero; (c) vpeljava vključujočega sistema upravljanja, ki bi vsem državljanom zagotavljal človekove pravice in temeljne svoboščine; in (d) oblikovanje vključujočega pojmovanja državljanstva; poziva vse politične stranke in udeležene akterje, naj konstruktivno pristopijo k pogajanjem o novi ustavi; meni, da bi sodelovanje in dialog z beneško komisijo imela pozitivne rezultate in bi podprla ustavni proces;

7.

poudarja, da je treba doseči dodaten napredek pri izvrševanju ustavnih sprememb iz leta 2010, zlasti pri sprejetju zakonov o varstvu osebnih podatkov ter o vojaškem sodstvu, pa tudi zakonov o uvedbi ukrepov, s katerimi bi spodbujali enakosti spolov; ugotavlja, da so prisotnost in pooblastila turškega pravosodnega ministra in njegovega podsekretarja v visokem sodnem in tožilskem svetu vzrok za precejšnje skrbi glede neodvisnosti sodstva; pozdravlja začetek veljavnosti zakonodaje, ki zagotavlja pravico, da posamezniki vložijo peticijo pri ustavnem sodišču, kot je predvideno v ustavnih spremembah iz leta 2010;

8.

potrjuje temeljno vlogo Velike narodne skupščine Turčije kot središča turškega demokratičnega sistema in poudarja pomen zagotavljanja podpore in zavezanosti vseh političnih strank procesu reforme, zlasti dragocenemu pravnemu okviru, ki bi zaščitil in okrepil temeljne pravice vseh skupnosti in državljanov ter za 10 % znižal prag za predstavništvo v tej narodni skupščini; izraža pohvalo delu turškega preiskovalnega odbora za človekove pravice in poziva, naj ima odbor za harmonizacijo z EU pomembnejšo vlogo pri spodbujanju usklajevanja nove zakonodaje s pravnim redom Unije ali evropskimi standardi med zakonodajnim postopkom;

9.

poudarja, da je reforma turškega pravosodnega sistema v središču prizadevanj za demokratično konsolidacijo v Turčiji ter nujen pogoj za njeno modernizacijo in da mora taka reforma voditi v sodoben, učinkovit ter popolnoma neodvisen in nepristranski pravosodni sistem, ki zagotavlja pravico do sodnega postopka za vse državljane; pozdravlja tretji sveženj pravosodnih reform kot korak v smeri celovitega procesa reforme na področju sodstva in temeljnih pravic; vendar poudarja, da je ključnega pomena nadaljevati proces reforme, ki bi obravnaval (a) preširoko opredelitev kaznivih dejanj, zlasti glede tega, kaj je po kazenskem in protiterorističnem zakoniku teroristično dejanje, pri čemer je nujno treba jasno razmejiti med spodbujanjem terorizma in pozivanjem k nasilju ter izražanjem nenasilnih idej popolnoma v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, da bi se obvarovala svoboda izražanja, svoboda zbiranja, vključno s študentskimi demonstracijami, ter svoboda združevanja; (b) obravnavanje vprašanja predolgega trajanja pripora pred sojenjem; (c) obravnavanje dejstva, da je treba zagovornikom nujno omogočiti dostop do spisa tožilstva; (d) določitev meril za spodbujanje kakovosti in doslednosti dokazov; ter (e) ponoven pregled vloge in področja delovanja posebnih sodišč; zato pozdravlja, da je Velika narodne skupščina Turčije sprejela četrti sveženj reform in se veseli njegovega hitrega izvajanja;

10.

poudarja, da je treba zagotoviti učinkovito zaščito zagovornikov človekovih pravic; opozarja zlasti na sodni postopek proti Pinar Selek, ki je trajal skoraj 15 let in ga je kazensko sodišče št. 12 v Istanbulu 24. januarja 2013 kljub trem sklepom o oprostitvi končalo z izrekom dosmrtne zaporne kazni; meni, da je to sojenje primer pomanjkljivosti turškega pravosodnega sistema;

11.

pozdravlja spremembe zakonika o kazenskem postopku in zakona o izvrševanju kazenskih in varnostnih ukrepov, ki sedaj omogočajo uporabo tudi drugih jezikov in ne samo turškega jezika na sodiščih, in se veseli hitrega izvajanja novih pravil; pozdravlja dejstvo, da je 19. januarja 2013 začel veljati zakon o plačilu odškodnine za dolge sodne postopke in pozne, delne ali neizvršene sodbe, ter izraža upanje, da bodo predvidena notranja pravna sredstva zmanjšala število zadev proti Turčiji, ki jih trenutno obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice;

12.

je zaskrbljen zaradi potekajočih sodnih postopkov in dolgih obdobij pripora pred sojenjem, ki zadevajo aktiviste, odvetnike, novinarje in opozicijske poslance, saj gre pri tem za vmešavanje v zakonite politične dejavnosti ter pravico do političnega združevanja in udejstvovanja; pozdravlja, da je Velike narodne skupščine Turčije izglasovala ukinitev posebnih sodišč, ki jih je leta 2005 ustanovila turška vlada, vendar obžaluje, da zaprtje ne bo vplivalo na kazenske postopke, ki so v teku;

13.

ugotavlja, da je treba v kulturi strpnosti v celoti priznati pravice manjšin; pričakuje, da bo dolžnemu pravnemu postopanju sledila pritožba tožilca za razveljavitev sodbe sodišča iz januarja 2012 glede umora Hranta Dinka, ki delno sloni na argumentu, da je umor zakrivila organizacija;

14.

poziva turško vlado, naj, če želi povečati učinkovitost sodnih postopkov in se posvetiti ponavljajočim se sodnim zaostankom, čim prej omogoči začetek delovanja regionalnih pritožbenih sodišč, ki bi morala v skladu z zakonom začeti delovati junija 2007, in naj se osredotoči na usposabljanje sodnikov in tožilcev v ta namen;

15.

je seznanjen s tem, da bo parlamentarna ad hoc delegacija za opazovanje sodnih postopkov zoper novinarjem v Turčiji še naprej spremljala sojenja novinarjem in pravosodne reforme v Turčiji, ki obravnavajo svobodo izražanja in svobodo medijev;

16.

spodbuja Turčijo, naj sprejme akcijski načrt za človekove pravice, ki ga je pripravilo turško ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Svetom Evrope in ki temelji na sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, da bi se tako obravnavala vprašanja, ki jih je to sodišče izpostavilo v svojih sodbah, ko je bilo ugotovljeno, da je Turčija kršila določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah, in poziva k njegovemu izvajanju; podpira ministrstvo za pravosodje in visoki sodni in tožilski svet pri nudenju usposabljanja za sodnike in tožilce na področju človekovih pravic; pozdravlja dejstvo, da je visoki sodni in tožilski svet uvedel nova merila ocenjevanja za sodnike in tožilce, s katerimi se nagrajuje spoštovanje določb Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;

17.

poziva Turčijo, naj potrdi svojo zavezanost boju proti nekaznovanju ter okrepi prizadevanja za pristop k Rimskemu statutu Mednarodnega kazenskega sodišča in za to, da bi nacionalno zakonodajo v celoti uskladila z vsemi obveznostmi v okviru Rimskega statuta, vključi določbe o takojšnjem in polnem sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem;

18.

ponovno opozarja, da sta svoboda izražanja in pluralnost medijev, vključno z internetom, temeljni evropski vrednoti ter da resnično demokratična družba zahteva pristno svobodo izražanja, vključno s pravico do nestrinjanja; poudarja posebno vlogo javnih medijev pri krepitvi demokracije in poziva oblasti, naj zagotovijo njihovo neodvisnost, trajnost in skladnost s standardi Evropske unije; ponovno poudarja pomen razveljavitve zakonodaje, ki določa nesorazmerno visoke upravne globe za medije, ki v nekaterih primerih vodijo k prenehanju delovanja ali samocenzuriranju, ter nujno potrebo, da se opravi reforma zakona o internetu; poudarja, da je treba omejitve temeljnih svoboščin reševati v širšem okviru pravne države, tako glede vsebine kot uporabe zakona; je zlasti zaskrbljen, da se kazenski zakonik in protiteroristični zakon uporabljata za pregon nenasilnih izjav, kadar naj bi te izjave podpirale cilje teroristične organizacije; poudarja, da je treba spremeniti člena 26 in 28 turške ustave, ki omejujeta svobodo izražanja na osnovi nacionalne varnosti, javnega reda in nacionalne enotnosti; zato ponovno poziva turško vlado, naj konča pregled pravnega okvira o svobodi izražanja ter ga brez odlašanja uskladi s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

19.

je seznanjen z zaskrbljenostjo predstavnika organizacije OVSE za svobodo medijev glede velikega števila sojenj novinarjem in novinarjev v zaporih, in poziva turško vlado, naj zagotovi, da sojenja potekajo na pregleden način in s pravilnimi pogoji in procesnimi pravicami za obtožence;

20.

je zaskrbljen, da turški akt o ustanovitvi radijskih in televizijskih podjetij ter o njihovih programih vsebuje omejitve, ki niso v skladu z direktivo EU o avdiovizualnih medijskih storitvah;

21.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je večina medijev v lasti velikih konglomeratov ter združenih v te konglomerate, ki imajo številne različne poslovne interese; ponavlja svoj poziv k sprejetju novega zakona o medijih, ki mora med drugim obravnavati vprašanja neodvisnosti, lastništva in upravnega nadzora;

22.

za popolno izkoreninjenje mučenja in slabega ravnanja, ki ga izvajajo varnostne sile, spodbuja Turčijo, naj vzpostavi nacionalni preventivni mehanizem, ki ga zahteva Opcijski protokol h Konvenciji proti mučenju, ki je bil ratificiran leta 2011;

23.

poziva Turčijo, naj z ustavo omeji samo tiste politične stranke, ki zagovarjajo uporabo nasilja kot sredstva za strmoglavljenje ustavne ureditve, v skladu s priporočili beneške komisije;

24.

popolnoma podpira novi pristop Komisije, da se odpreta poglavji o sodstvu in temeljnih pravicah ter pravosodju in notranjih zadevah v zgodnjih fazah pogajalskega procesa ter da se zapreta čisto nazadnje; poudarja, da bi uradna merila omogočila vzpostavitev jasnega načrta in spodbudila proces reform; zato poziva Svet, naj si ponovno prizadeva za odprtje poglavij 23 in 24;

25.

pozdravlja turški zakon o varuhu človekovih pravic in imenovanje prvega glavnega varuha človekovih pravic, ki bo s svojimi odločitvami zagotovil verodostojnost te institucije; poudarja, da bi moral glavni varuh človekovih pravic spodbujati zaupanje javnosti v preglednost in odgovornost javnih služb; opozarja, da bi bilo treba glavnega varuha človekovih pravic in člane njegovega sveta izvoliti izmed kandidatov, ki so nestrankarski in nepristranski; poziva svet varuha človekovih pravic, naj zagotovi, da bo ureditev notranjega postopka odločanja jamčila neodvisnost in nepristranskost te institucije;

26.

spodbuja Turčijo, naj nadaljuje proces civilnega nadzora nad varnostnimi silami; poziva k spremembi zakona o pokrajinski upravi, da bi civilna oblast pridobila večji nadzor nad vojaškimi operacijami ter dejavnostmi kazenskega pregona, ki jih izvajajo orožniki; poudarja pomen vzpostavitve neodvisne agencije za pritožbe nad organi kazenskega preiskovanja in pregona, ki bi preučevala pritožbe v zvezi s kršitvami človekovih pravic, slabim ravnanjem in morebitnimi zlorabami s strani turških organov za kazensko preiskovanje in pregon; meni, da je treba opraviti reformo zakonskih določb o sestavi in pooblastilih vrhovnega vojaškega sveta;

27.

ugotavlja, da je v zadevi „Macola“ prvostopenjsko sodišče obsodilo 324 osumljencev na 13 do 20 let zapora, potem ko so bili pred sojenjem dolgo pridržani; poudarja, da morajo preiskave o domnevnih državnih udarih, kot sta primera Ergenekon in načrt Macola, ter preiskava kurdske organizacije Koma Civakên Kurdistan (KCK), dokazati moč ter neoporečno, neodvisno, nepristransko in pregledno delovanje turških demokratičnih institucij in sodstva ter njihovo trdno in brezpogojno zavezo k spoštovanju temeljnih pravic; je zaskrbljen zaradi domnev o uporabi nedoslednih dokazov proti obtoženim v teh zadevah; obžaluje dejstvo, da je te primere zameglila skrb o njihovi daljnosežnosti ter pomanjkljivostih v postopku, in je zaskrbljen zaradi negativnih vplivov na družbo;

28.

pozdravlja zakon o ustanovitvi turške nacionalne ustanove za človekove pravice; poziva k takojšnjemu izvrševanju tega zakona, da bi se spodbudilo in nadzorovalo učinkovito izvajanje mednarodnih standardov o človekovih pravicah; poudarja, da je pomembno uporabiti vse instrumente EU, ki so na voljo na področju spodbujanja človekovih pravic, da se dejavno podprejo vzpostavitev in dobro delovanje turške nacionalne ustanove za človekove pravice ter okrepitev organizacij civilne družbe;

29.

poudarja pomen dejavnih in neodvisnih organizacij civilne družbe za demokracijo; poudarja pomen dialoga s temi organizacijami ter njihovo osrednjo vlogo pri prispevanju k okrepljenemu regionalnemu sodelovanju na družbenem in političnem področju; je zato zaskrbljen, da se te organizacije pri svojem delovanju še vedno soočajo s kaznimi, postopki za zaprtje in upravnimi ovirami ter da je posvetovanje z njimi še vedno izjema in ne pravilo; pozdravlja izboljšano sodelovanje turške vlade z nevladnimi organizacijami, vendar poziva k širšemu posvetovanju s temi organizacijami pri oblikovanju politike, tudi pri pripravi politik in zakonodaje ter pri spremljanju dejavnosti oblasti;

30.

poudarja, da se potrebuje več napredka na področju pravic delavcev in sindikatov; poziva Turčijo, naj si še naprej prizadeva za oblikovanje nove zakonodaje na tem področju, da bi zagotovila, da bo v skladu s pravnim redom EU in konvencijami Mednarodne organizacije dela, zlasti glede pravice do stavke in pravice do kolektivnih pogajanj; poudarja pomen odprtja poglavja 19 o socialni politiki in zaposlovanju;

31.

pozdravlja zakon o zaščiti družine ter preprečevanju nasilja nad ženskami; pozdravlja nacionalni akcijski načrt za boj proti nasilju nad ženskami (2012–2015) in poudarja, da je treba zagotoviti njegovo izvajanje po vsej državi; poziva ministrstvo za družino in socialne zadeve, naj nadaljuje svoja prizadevanja za povečanje števila in kakovosti zavetišč za ogrožene ženske in mladoletnike; poudarja, da je treba ženskam, ki so bile žrtve nasilja, ponuditi konkretne alternative in možnost, da se same preživljajo; pozdravlja prizadevanja Turčije na vseh ravneh za boj proti ubojem iz časti, nasilju v družini ter pojavu prisilnih porok in porok deklic, poudarja pomen ničelne strpnosti do nasilja nad ženskami ter pomen stalne krepitve ukrepov za preprečevanje; vendar je zaskrbljen zaradi dejstva, da se kljub tem prizadevanjem nasilje nad ženskami redno pojavlja, in zahteva, da se identificirajo in sodno preganjajo tisti, ki žrtvam ne nudijo zaščite in pomoči; poudarja pomen reševanja vprašanja revščine med ženskami in povečanja socialnega vključevanja žensk; poziva ministrstvo, naj še naprej aktivno spodbuja pravice žensk, izobraževanje – vključno s premoščanjem razlik med spoloma na področju srednješolske izobrazbe – in vključevanje na trg dela (ki je še vedno nizko), v politiko ter na višje položaje v javnem in zasebnem sektorju, po potrebi z uvedbo sistema kvot, ter s pregledom nekaterih specifičnih zakonov, ki urejajo zaposlovanje v Turčiji; spodbuja turško vlado, naj spremeni zakon o političnih strankah in zakon o volitvah, da bi postalo vključevanje žensk prednostna naloga političnih strank; ugotavlja, da je cilj Turčije do leta 2023 doseči 35-odstotno zaposlenost žensk, medtem ko je v strategiji EU 2020 določen 75-odstotni cilj zaposlenosti žensk; spodbuja Turčijo, naj si prizadeva doseči ambiciozen cilj zaposlenosti žensk;

32.

je zaskrbljen, da osnutek protidiskriminacijskega zakona ne obravnava diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in identitete; poudarja nujno potrebo po celoviti protidiskriminacijski zakonodaji ter ustanovitvi sveta proti diskriminaciji ter za enakost, ki bo posameznike varoval pred diskriminacijo na podlagi narodnosti, vere, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, starosti ali invalidnosti; je zaskrbljen zaradi pogostih napadov na transseksualne osebe in nezadostne zaščite za lezbijke, geje, biseksualce in transseksualce (LGBT) pred nasiljem; poziva Turčijo, naj se bori proti homofobiji in sprejme akcijski načrt za spodbujanje popolne enakosti pravic, vključno z delavskimi pravicami, in popolnega sprejemanja LGBT; poudarja potrebo po zakonodaji s področja kaznivih dejanj iz sovraštva, ki bi vključevala strožje obsodbe za zločine, storjene zaradi kakršne koli oblike diskriminacije;

33.

poziva turške oblasti, naj sprejmejo stroge in učinkovite ukrepe za boj proti izražanju antisemitizma, s čimer bodo postale zgled za vso regijo;

34.

pozdravlja nadaljevanje izvrševanja zakonodaje, ki spreminja zakon o verskih skupnostih iz leta 2008 in širi področje učinka ponovne vzpostavitve lastninske pravice nemuslimanskih skupnosti; poziva ustrezne organe, naj pomagajo sirski skupnosti pri reševanju težav, s katerimi se sooča pri registraciji zemljišč in lastninske pravice; poziva k rešitvi za dejstvo, da so številne nepremičnine rimskokatoliške cerkve še vedno v posesti države, ki jih je zasegla; ugotavlja, da je bil napredek še zlasti počasen pri širjenju pravic alevitske manjšine; ponovno opozarja na dejstvo, da je nujno treba nadaljevati bistvene vsebinske reforme na področju svobode misli, vesti in vere, zlasti tako, da se verskim skupnostim omogoči, da postanejo pravne osebe, da se odstranijo vse ovire v zvezi z usposabljanjem, imenovanjem in nasledstvom duhovnikov, da se priznajo alevitski verski objekti ter da se spoštujejo ustrezne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočila beneške komisije; poziva Turčijo, naj zagotovi, da se samostanu Svetega Gabrijela ne bo odvzelo zemljišče ter da se bo zaščitila njegova celovitost; meni, da bi bila raznolika sestava generalnega direktorata za verske zadeve, ki bi vključil predstavnike verskih manjšin, koristna, saj bi tako spodbudili vključujoče pojmovanje družbe; poziva Turčijo, naj umakne navedbo vere iz nacionalnih osebnih izkaznic in zagotovi, da bo verska vzgoja upoštevala versko raznolikost in pluralnost turške družbe;

35.

opozarja, da ima izobraževanje vodilno vlogo pri izgradnji vključujoče in raznotere družbe, ki temelji na spoštovanju verskih skupnosti in manjšin; poziva turško vlado, naj posebno pozornost nameni izobraževalnemu gradivu v šolah, ki bi moralo odražati etnično in versko pluralnost ter pluralnost prepričanj v turški družbi, odpravljati diskriminacijo in predsodke ter spodbujati popolno sprejemanje vseh verskih in manjšinskih skupnosti, in poudarja potrebo po nepristranskem učnem gradivu;

36.

pozdravlja neposreden politični dialog z Abdulahom Öcalanom, ki ga je pred kratkim vzpostavila turška vlada; meni, da so bili vzpostavljeni obeti za pogajanja, ki bi utegnila privesti do zgodovinskega sporazuma, s katerim bi na miren in demokratičen način rešili kurdski spor; zato spodbuja sprti strani, naj s pogovorov čim prej preideta na strukturirana pogajanja; poudarja konstruktivno vlogo, ki jo morajo igrati vse politične stranke, mediji in civilna družba v Turčiji, če želimo, da bi bil mirovni proces uspešen, ter pozdravlja medstrankarsko podporo in podporo civilne družbe za to pobudo; ugotavlja, da je Turčija še naprej izkazovala vzdržljivost pri terorističnih napadih Kurdske delavske stranke (PKK); meni, da potrebujemo resničen in odkrit dialog, in poziva Turčijo, naj obnovi svoja prizadevanja za politično rešitev kurdskega vprašanja; poziva vse politične sile, naj vzpostavijo ustrezno politično platformo in naj konstruktivno razpravljajo o kurdskem vprašanju ter naj dajo pravo možnost zahtevam za osnovne pravice v ustavnem procesu, ki odraža pluralizem v Turčiji in v katerem so lahko v celoti priznani vsi državljani in njihove pravice; poziva vse politične sile, naj si skupaj prizadevajo za cilj okrepljenega političnega dialoga ter postopek nadaljnjega političnega, kulturnega ter družbeno-gospodarskega vključevanja in sodelovanja državljanov kurdskega porekla, da bi se zagotovile njihove pravice do svobode izražanja, združevanja in zbiranja ter da bi se spodbudilo miroljubno vključevanje državljanov kurdskega porekla v turško družbo; pozdravlja novo zakonodajo, ki ponuja možnost za uporabo maternega jezika pri sodnih procesih, ter pozitivno razpravo o uporabi kurdskega jezika pri izobraževanju; ponovno opozarja, da lahko politična rešitev temelji le na zares demokratični razpravi o kurdskem vprašanju in izraža zaskrbljenost zaradi številnih postopkov, začetih zoper pisatelje in novinarje, ki pišejo o kurdskem vprašanju, ter aretacije številnih kurdskih politikov, županov in občinskih svetnikov, sindikalistov, odvetnikov, protestnikov in zagovornikov človekovih pravic v zvezi s sojenjem KCK; poudarja pomen spodbujanja razprave o kurdskem vprašanju v okviru demokratičnih institucij, zlasti Velike narodne skupščine Turčije;

37.

pozdravlja pobudo, da se grška sirotišnica Büyükada ponovno odpre kot mednarodni kulturni center, ter poudarja pomen odstranite vseh ovir za hitro ponovno odprtje semenišča Halki; pozdravlja izjavo turške vlade o ponovnem odprtju grške manjšinske šole na otoku Gökçeada (Imbros) in pričakuje njeno hitro uresničitev, saj je to pozitiven korak k ohranjanju dvokulturnega značaja turških otokov Gökçeada (Imbros) in Bozcaada (Tenedos) v skladu z resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1625 iz leta 2008; vseeno ugotavlja, da so potrebni nadaljnji koraki za reševanje težav grške manjšine, zlasti kar zadeva njihove lastninske pravice;

38.

ostro obsoja teroristični napad na veleposlaništvo ZDA v Ankari 1. februarja 2013 in izreka sožalje družini umrlega turškega državljana; opozarja, da je sicer treba sprejeti dodatne ukrepe za boj proti terorističnim dejanjem ter z njimi zagotoviti varnost države in državljanov, a ne na račun človekovih in državljanskih pravic;

39.

poziva turške oblasti, naj zagotovijo celotno pojasnitev okoliščin poboja v kraju Uludere v provinci Sirnak dne 28. decembra 2011 ter da se odgovorne privede pred sodišče;

40.

pozdravlja sveženj pobud, katerih namen je povečati naložbe in gospodarski razvoj v najmanj razvitih regijah Turčije, vključno z jugovzhodom države, ter nadaljevanje projekta za jugovzhodno Anatolijo; je seznanjen s sodbo višjega upravnega sodišča (Danistay) o razveljavitvi dovoljenja za izgradnjo jezu Ilisu na podlagi študij vpliva na okolje in veljavne zakonodaje; poziva turško vlado, naj ohranja arheološko in okoljsko dediščino, tako da daje prednost manjšim, ekološko in družbeno trajnostnim projektom;

41.

ponovno poudarja potrebo po okrepljeni koheziji med turškimi regijami ter med podeželjem in mestnimi območji, da se povečajo možnosti za prebivalstvo na splošno in se spodbudi gospodarsko in družbeno vključevanje; poudarja posebno vlogo izobraževanja ter potrebo po odpravi stalnih velikih regionalnih razlik v kakovosti izobraževanja in stopnji vpisa v šole; poziva h korakom, ki bi vodili k odprtju poglavja 22 o regionalni politiki;

42.

pozdravlja uvedbo varuha pravic otrok in sprejetje prve strategije Turčije o pravicah otrok; je zaskrbljen zaradi nesorazmerno visoke stopnje revščine med otroki in dela otrok, zlasti na podeželju; poudarja potrebo po celoviti strategiji za boj proti otroški revščini in delu otrok, zlasti pri sezonskem delu v kmetijstvu, ter po nadaljnjem spodbujanju enakega dostopa do izobraževanja za dečke in deklice; je zaskrbljen, ker se je število dejavnih sodišč za mladoletnike zmanjšalo in spodbuja Turčijo, naj razmisli o alternativah pridržanju za mladoletnike; poziva turško vlado, naj še naprej izboljšuje razmere v centrih za pridržanje mladoletnikov; ponovno opozarja na pomen mehanizmov neodvisnega nadzora in zaščite za varovanje pravic in preprečitev zlorab;

43.

pozdravlja izboljšanje celotnega poslovnega okolja v Turčiji, zlasti z začetkom veljavnosti novega turškega trgovinskega zakonika in dosledno podporo malim in srednjim podjetjem, ki jo zagotavlja razvojna organizacija za MSP (KOSGEB); poziva k tesnejšim partnerstvom med turškimi podjetji in podjetji iz EU;

44.

spominja Turčijo, da več deset tisoč državljanov in prebivalcev EU, ki so bili žrtve prevare t.i. zelenih skladov, še zmeraj čaka odškodnino, in poziva oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi pospešile ta postopek;

45.

ugotavlja, da sta Turčija in Grčija še dodatno okrepili prizadevanja za izboljšanje dvostranskih odnosov, tudi z dvostranskimi srečanji; poziva turško vlado, naj ustavi neprestane kršitve grškega zračnega prostora in prelete turških vojaških letal prek grških otokov; obžaluje, da Velika narodna skupščina Turčije še vedno ni preklicala grožnje s povodom za napoved vojne proti Grčiji; poudarja, da se mora Turčija odkrito zavezati k dobrim sosedskim odnosom in mirnem reševanju sporov v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, po potrebi tudi tako, da za pomoč zaprosi Meddržavno sodišče;

46.

meni, da je Turčija zamudila pomembno priložnost za začetek postopka vključevanja in normalizacije odnosov s Ciprom, ko je ta država predsedovala Svetu Evropske unije; ponovno opozarja, da EU temelji na načelih poštenega sodelovanja in vzajemne solidarnosti med vsemi njenimi državami članicami ter spoštovanju institucionalnega okvira; poudarja, da je nujno treba doseči napredek pri normalizaciji odnosov Turčije z Republiko Ciper, da bi dali nov zagon pristopnim pogajanjem med EU in Turčijo;

47.

obžaluje, da je Turčija zavrnila načrtovano organizacijo 70. seje skupnega parlamentarnega odbora v drugi polovici leta 2012 in tako zamuja še eno priložnost za okrepitev medparlamentarnega dialoga med EU in Turčijo;

48.

poudarja, da so Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu podpisale Evropska unija, 27 držav članic in vse druge države kandidatke ter da je ta konvencija del pravnega reda Evropske unije; zato poziva turško vlado, naj brez odlašanja podpiše in ratificira to konvencijo; opozarja na popolno legitimnost izključne ekonomske cone Republike Ciper v skladu s to konvencijo;

49.

ponovno izraža svojo trdno podporo ponovni združitvi Cipra, ki bi temeljila na poštenem dogovoru, s katerim bi lahko živeli obe skupnosti; poudarja, da morata skupnosti nujno doseči sporazum o tem, kako nadaljevati s pogajanji o reševanju bistvenih vprašanj, da bi lahko pogajalski proces, pod okriljem generalnega sekretarja ZN, kmalu spet pridobil zagon; poziva Turčijo, naj začne umikati svoje sile s Cipra ter naj zaprto območje Famaguste preda ZN v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 550 (1984); poziva Republiko Ciper, naj pristanišče Famagusta odpre pod nadzorom carine EU, kar bo spodbudilo pozitivno ozračje za uspešen zaključek potekajočih pogajanj o ponovni združitvi, turškim Ciprčanom pa omogočilo, da trgujejo neposredno na zakonit način, ki je sprejemljiv za vse;

50.

meni, da je Odbor za pogrešane osebe eden izmed najobčutljivejših in najpomembnejših projektov na Cipru, ter priznava, da njegovo delo enako vpliva na življenja več tisoč ljudi na obeh straneh otoka; spodbuja Turčijo in vse zadevne strani, naj še bolj okrepijo podporo Odboru za pogrešane osebe na Cipru; meni, da se potrebujeta dialog in skupno razumevanje zadev, kot je popoln dostop do vseh pomembnih arhivov in vojaških območij; poziva k posebnemu obravnavanju dela Odbora za pogrešane osebe;

51.

poziva Turčijo, naj se v skladu z načeli mednarodnega prava vzdržijo novih naseljevanj turških državljanov na Cipru, saj bo to še naprej spreminjalo demografsko ravnovesje in omajalo pripadnost državljanov prihodnji skupni državi na podlagi skupne preteklosti;

52.

poudarja pomen doslednega in celovitega pristopa k varnosti v vzhodnem Sredozemlju in poziva Turčijo, naj omogoči politični dialog med EU in zvezo Nato tako, da umakne svoj veto na sodelovanje med EU in Natom, ki vključuje Ciper, ter posledično poziva Republiko Ciper, naj umakne svoj veto na sodelovanje Turčije pri Evropski obrambni agenciji;

53.

poziva Turčijo in Armenijo, naj nadaljujeta z normalizacijo odnosov z brezpogojno ratifikacijo protokolov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in odprtjem meje ter z aktivnim izboljševanjem odnosov, s posebnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in gospodarskem vključevanju;

54.

obžaluje nepripravljenost Turčije, da bi popolnoma in nediskriminatorno izpolnjevala svojo zavezo k dodatnem protokolu k pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo do vseh držav članic; ponovno opozarja, da ta nepripravljenost močno ovira pogajalski proces;

55.

ponovno odločno obsoja teroristično nasilje, ki ga izvaja Kurdska delavska stranka (PKK), ki jo je Evropska unija uvrstila na seznam terorističnih organizacij, in vseh drugih terorističnih organizacij; glede tega izraža popolno solidarnost s Turčijo in z družinami številnih žrtev terorizma; poziva države članice, naj ob tesnem sodelovanju s koordinatorjem EU za boj proti terorizmu in Europolom povečajo sodelovanje s Turčijo v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu kot viru financiranja terorizma; poziva Turčijo, naj sprejme zakon o varstvu podatkov, da bi lahko z Europolom sklenila sporazum o sodelovanju in da se lahko nadalje razvije pravosodno sodelovanje z Eurojustom in z državami članicami EU; meni, da bi dodelitev uradnika za zveze turške policije Europolu prispevalo k izboljšanju dvostranskega sodelovanja; pozdravlja sprejetje zakonodaje o financiranju terorizma, ki je v skladu s priporočili projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF);

56.

podpira zavezanost Turčije demokratičnim silam v Siriji in nudenje humanitarne pomoči vedno večjemu številu beguncev iz Sirije, ki so pobegnili iz države; ugotavlja, da imajo razmere v Siriji, ki se naglo slabšajo, večplastne negativne učinke na varnost in stabilnost v tej regiji; poziva Komisijo, države članice in mednarodno skupnost, naj še naprej podpirajo turška prizadevanja glede obvladovanja vse večje humanitarne razsežnosti sirijske krize; poudarja pomen skupnega razumevanja med EU in Turčijo o tem, kako dostaviti razpoložljivo humanitarno pomoč razseljenim Sircem, ki so trenutno na turškem ozemlju ali čakajo na njenih mejah; poudarja, da bi si morali EU in Turčija poleg humanitarne pomoči dejavno prizadevati za pripravo skupne strateške vizije, kako okrepiti mehanizme, s katerimi bi ustavili tragično krizo v Siriji;

57.

pozdravlja odločitev o okrepitvi sodelovanja med EU in Turčijo o številnih pomembnih energetskih vprašanjih in poziva Turčijo, naj se zaveže k temu sodelovanju; meni, da bi bilo treba glede na strateško vlogo Turčije in znatnih virov obnovljive energije začeti razmišljati o tem, da bi se odprla pogajanja o poglavju 15 o energiji, da bi se spodbudil strateški dialog o energiji med EU in Turčijo; poudarja, da je potrebno tesnejše sodelovanje o strategiji za energetske koridorje EU proti EU; meni, da bi moralo okrepljeno sodelovanje med EU in Turčijo na energetskem področju, pa tudi morebitna pogajanja o poglavju 15, spodbuditi razvoj potenciala energije iz obnovljivih virov in infrastrukturo za čezmejni prenos električne energije;

58.

meni, da je Turčija pomembna partnerica v črnomorski regiji, ki je strateškega pomena za EU; spodbuja Turčijo, naj dodatno podpre izvajanje politik in programov EU v tej regiji ter k temu dejavno prispeva;

59.

poziva Komisijo, naj še naprej podpira organizacije civilne družbe in dejavnosti „od ljudi za ljudi“ z ustreznim financiranjem dialoga civilne družbe, evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter programov vseživljenjskega učenja, vključno z dejavnostmi, povezanimi s kulturo in mediji;

60.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Evropske komisije, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.