22.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 24/49

—

ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 9, 151 in 153(1)(e) Pogodbe,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012,

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(2) Pogodbe,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Letni pregled rasti 2013“ (COM(2012)0750),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Obora za regionalni razvoj in Odbora za ustavne zadeve (A7-0032/2013),

A.

ker celotno evroobmočje doživlja recesijo z dvojnim dnom, ki jo je povzročila dolžniška in finančna kriza;

B.

ker ima kriza uničujoče posledice za življenje milijonov Evropejcev, kar je razvidno iz uradnih statističnih podatkov o zaposlenosti: v EU je od leta 2008 delo izgubilo že več kot 8 milijonov ljudi; trenutno je brez dela več kot 25 milijonov Evropejcev, od tega jih je skoraj 11 milijonov brezposelnih že več kot eno leto; zaradi brezposelnosti je trenutno prizadetih skoraj 10 milijonov mladih; samo v lanskem letu je delo izgubilo 2 milijona ljudi;

C.

ker je toga regulacija trgov dela premalo prožna, da bi učinkovito ublažila šoke, kot je sedanja kriza; ker sedanja zakonodaja za trg dela nesorazmerno ščiti že vključene delavce in škodljivo vpliva na vključevanje mladih med zaposlene;

D.

ker se je razlika v stopnjah brezposelnosti med državami članicami drastično povečala;

E.

ker je treba opozoriti, da je leta 2007, na začetku krize, povprečen javnofinančni primanjkljaj v evroobmočju znašal samo 0,7 %;

F.

ker je treba opozoriti, da so leta 2007, na začetku krize, nekatere države, ki imajo zdaj največ težav, nakopičile čezmerni proračunski primanjkljaj;

G.

ker je bil povprečni javnofinančni primanjkljaj v evroobmočju s 6,3 % najvišji leta 2009 in ker se je od takrat ta trend obrnil, tako da je leta 2010 znašal 6,2 %, leta 2011 4,1 %, v prvih dveh četrtletjih 2012 pa se je še dodatno zmanjšal;

H.

ker je pristna zavezanost ukrepom za konsolidacijo, ki spodbujajo rast, osnovni pogoj za vsako trajno rešitev čezmerne zadolženosti in primanjkljaja v večini držav članic;

I.

ker je kriza pokazala, da je nujno treba začeti ali dokončati uravnotežene, prilagojene in trajnostne strukturne reforme;

J.

ker je enotni trg glavno gonilo za gospodarsko rast in delovna mesta v Evropi in ker bi lahko že samo z bolj ambicioznim izvajanjem direktive o storitvah zagotovili dodatnega 1,8 % BDP; ker si Unija še posebej v sedanjih gospodarskih razmerah ne more privoščiti, da bi tako velik potencial za rast ostal neizkoriščen; ker so zato dosleden prenos, izvajanje, uporaba in izvrševanje določb enotnega trga nepogrešljivi, če želimo izkoristiti še neuporabljene in neposredne potenciale;

K.

ker je nevzdržna zadolženost škodljiva za celoten gospodarski položaj; ker je treba strogo upoštevati proračunsko in makroekonomsko disciplino, da bi preprečili raven primanjkljajev in dolgov, kot smo jih v zadnjem desetletju videli v Evropi, saj imajo v številnih državah članicah uničujoče posledice za trajnostno rast, finančno stabilnosti in zaposlovanje;

L.

ker je ta restriktivna fiskalna strategija namenjena ohranjanju rasti javnih izdatkov pod stopnjo srednjeročne rasti BDP;

M.

ker je prihodnja gospodarska blaginja Evrope odvisna od njene zmožnosti, da v celoti uporabi svojo delovno silo, tudi tako, da poveča udeležbo žensk in mladih na trgu dela;

N.

ker je postopna in blaga fiskalna konsolidacija primernejša od hitrega in nenadnega zmanjševanja javnofinančnih neravnovesij, a zaradi gospodarskih razmer v nekaterih državah članicah ni alternativne možnosti za ponovno pridobitev dostopa na trg in donosa naložb;

O.

ker stopnje močno zadolženih revnih držav kažejo na velike razlike v ekonomski in monetarni uniji;

P.

ker so ukrepi za konsolidacijo, ki so jih sprejele nekatere države članice, dosegli razsežnosti, kakršnih še ni bilo;

Q.

ker kljub prizadevanjem držav članic za reforme in konsolidacijo trgi državnih obveznic ostajajo v težavah, kar je razvidno iz velikih razlik med obrestnimi merami in njihove velike nestanovitnosti; ker je bila zaskrbljenost finančnih trgov glede trdnosti javnih in zasebnih financ v številnih državah članicah eden neposrednih sprožilcev in glavnih vzrokov za razlike, ki so brez primere;

R.

ker razkorak v konkurenčnosti v evroobmočju vpliva na razlike pri obrestnih merah državnih obveznic;

S.

ker so visoke obrestne mere državnih obveznic v nekaterih državah članicah evroobmočja delno posledica zaznanega nezaupanja v sposobnosti teh držav, da lahko izpeljejo strukturne reforme;

T.

ker evroobmočju ni uspelo izkoristiti nizkih obresti na državne obveznice v prvih desetih letih po uvedbi evra, da bi premostilo razlike v konkurenčnosti, ki se med drugim kažejo v vztrajno visokih proračunskih primanjkljajih in hitro rastočih stroških dela na enoto v nekaterih državah članicah;

U.

ker bi bila sedanja prilagoditev v nekaterih državah politično, gospodarsko in socialno lažja, če bi zanjo uporabili pozitivno gospodarsko okolje v prvih desetih letih evra;

V.

ker je dajanje posojil zasebnemu sektorju, ki je ključno za financiranje realnega gospodarstva, še vedno šibko, zasebni kreditni tokovi pa so v več državah članicah omejeni, in to kljub temu, da je ECB vzpostavila različne programe likvidnosti;

W.

ker so mala in srednja podjetja motor evropskega gospodarstva, države članice pa bi jih morale podpirati z zmanjšanjem upravne obremenitve, s katerim se soočajo;

X.

ker mora biti prilagajanje sprejeto kot verodostojno, če naj se povrnejo naložbeni tokovi;

Y.

ker je v več državah članicah zmožnost davkoplačevalcev za plačevanje davkov zelo obremenjena; ker se ocenjuje, da evropska siva ekonomija obsega 22,1 % celotne gospodarske dejavnosti in da posledični izpad davkov vsako leto znaša približno en bilijon EUR; ker preprosti in predvidljivi davčni sistemi z nizkimi stopnjami obdavčitve povečujejo spoštovanje davčnih predpisov;

Z.

ker je namen letnega pregleda rasti 2013 določiti gospodarske prednostne naloge za leto 2013;

AA.

ker bi bilo treba steber rasti prijazne proračunske konsolidacije v vsaki državi članici razvijati hkrati s strukturnimi reformami, ki spodbujajo rast, ter stebroma solidarnosti in demokracije;

AB.

ker je enotni trg najpomembnejše gonilo za rast in delovna mesta v EU prek ekonomije obsega in večje konkurenčnosti, toda države članice izkazujejo samozadovoljno držo pri izvajanju notranje zakonodaje na področju trga, zlasti direktive o storitvah;

AC.

ker mora vsaka država članica doseči nacionalno enotnost glede reformne strategije, da jo bodo lahko ljudje in različni ekonomski subjekti razumeli in spoštovali, to pa bo prispevalo k preprečevanju delitev, odpora in ukrepov zgolj na podlagi kratkoročnih lastnih interesov, ki ogrožajo doseganje zastavljenih ciljev;

AD.

ker je politika konkurence, ki temelji na načelih odprtih trgov in enakih konkurenčnih pogojev, temelj neomejenega delovanja notranjega trga;

1.

pozdravlja idejno zasnovo letnega pregleda rasti 2013, ki ga je predstavila Komisija; meni, da je to ustrezno nadaljevanje evropskega semestra 2012 na splošno ter zlasti letnega pregleda rasti 2013; zlasti pozdravlja večjo jasnost strategij za posamezne države, ki jih je predstavila Komisija, saj daje prednost napredku v državah evroobmočja ter napredku v strukturnem smislu namesto v nominalnem smislu;

2.

pozdravlja ugotovitev iz letnega pregleda rasti 2013, da je za izhod iz krize potrebno spodbujanje trajnostne rasti ter sektorjev in dejavnosti, v katerih je veliko zelenih delovnih mest; poudarja, da bi morale rešitve, ki so posebej usmerjene v sedanjo državno dolžniško in finančno krizo, spremljati ukrepi za izboljšanje dolgoročne konkurenčnosti in rasti evropskega gospodarstva in ponovno vzpostavitev zaupanja;

3.

se strinja s Komisijo, da je za izhod iz krize nujno potrebna proračunska konsolidacija, ki spodbuja rast, opominja, da je sestava konsolidacije ključni element v razmerju med rastjo in konsolidacijo; v zvezi s tem poudarja, da je primerna mešanica ukrepov na strani izdatkov in prihodkov odvisna od konteksta, vendar opozarja, da je konsolidacija, ki temelji na krčenju neproduktivnij izdatkov namesto povečevanja prihodkov, ponavadi srednjeročno trajnejša in spodbudnejša za rast, kratkoročno pa poglablja recesijo;

4.

pozdravlja osnutke določb v dvojnem svežnju glede kakovostnejšega nadzora in ocenjevanja javnih financ ter ocen razmerja med stroški in koristmi javnih naložb;

5.

pozdravlja osnutke določb v dvojnem svežnju o krepitvi ekonomskega dialoga in splošnega nadzora nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta nad procesom evropskega semestra;

6.

obžaluje, da države članice ne izvajajo politik in ukrepov, dogovorjenih na ravni EU, zaradi česar ni mogoče uresničiti vsega potenciala teh ukrepov;

7.

poziva Komisijo, naj skrbno spremlja svojo naravnanost politike in jo prilagodi v skladu s skupno oceno stroškov in koristi kombinacije politik, ki se izvajajo po vsej Uniji, in ponovno preuči in dodatno pojasni svoja politična priporočila za naslednje leto, vsebovana v letnem pregledu rasti;

8.

odločno poziva države članice, naj svoj čezmerni primanjkljaj odpravijo do rokov, ki ga je določil Svet; opominja, da je v šesterčku predvidena določena raven prilagodljivosti;

9.

spodbuja države članice k izboljšanju okvirov fiskalne politike, da bi spodbujale učinkovito in trajnostno fiskalno politiko;

10.

poudarja, da bi morale države članice izvajati prilagojene strategije glede na njihovo proračunsko stanje ter da morajo rast javnih izdatkov ohranjati pod stopnjo srednjeročne rasti BDP;

11.

pozdravlja priznanje vloge enotnega trga in potrebo, da se spoprimemo s številnimi še obstoječimi ovirami v sektorju storitev; opozarja, da je treba še veliko storiti za dosego resnično enotnega evropskega trga;

12.

poziva Komisijo, naj spremlja razmere, s katerim se soočajo države članice zaradi resnega gospodarskega upada, kot je določeno v spremenjenem Paktu za stabilnost in rast;

13.

poziva Komisijo in Svet, naj potrebe po produktivnih zasebnih in javnih naložbah uskladita s cilji proračunske konsolidacije, tako da v svoji oceni programov za stabilnost in konvergenco skrbno ocenita programe naložb za spodbujanje rasti, hkrati pa v celoti upoštevata določbe iz zakonodaje EU; meni, da lahko rasti prijazna fiskalna konsolidacija hkrati javnim financam omogoči trajnostno pot in povrne zaupanje vlagateljev;

14.

zato z zanimanjem pričakuje poročilo Komisije o kakovosti javne porabe in pregled možnosti za dejavnosti v mejah okvira EU glede kvalificiranja naložbenih programov;

15.

poziva Komisijo, naj nemudoma začne razvijati možnosti za zagotovitev, da elementom trajnostne proračunske discipline hkrati sledijo konkretni predlogi za rast in delovna mesta in spodbujanje zasebnih naložb, ki ustvarjajo elemente rasti, solidarnosti med državami članicami in demokratične legitimitete ter izvedbe potrebnih strukturnih reform, zlasti zmanjšanja brezposelnosti med mladimi, tudi na podlagi boljšega usklajevanja kvalifikacij mladih s povpraševanjem po delovni sili, boja proti segmentaciji trga dela, boljše vzdržnosti pokojninskih sistemov, večje učinkovitosti davčnih sistemov, večje konkurenčnosti na ustreznih področjih storitvenega sektorja, lažjega dostopa do posojil, zmanjšanja birokracije, odprave nepotrebnih ravni upravljanja in boja proti utajevanju davkov; pozdravlja okrepljeno demokratično legitimnost v okviru evropskega semestra; opozarja, da je treba še izboljšati demokratično legitimnost v okviru evropskega semestra;

16.

poziva Komisijo in Svet, naj si prizadevata za stalno in ustrezno prilagajanje in nadaljnje povečevanje kakovosti, nacionalne specifičnosti in ustreznosti priporočil za posamezne države;

17.

ponavlja, da mora Svet, če bi zavrnil upoštevanje priporočil Komisije na podlagi letnega pregleda rasti, za ohranitev verodostojnosti letnega pregleda rasti in celotnega procesa semestra razloge za to utemeljiti; pozdravlja načelo „upoštevaj ali pojasni“, uvedeno s šesterčkom v zvezi s priporočili za posamezne države, v skladu s katerim je Svet javno odgovoren za vse spremembe, ki jih vnese v predloge Komisije, in meni, da je treba to načelo v praksi okrepiti;

18.

poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita okrepitev in poenostavitev naložb v raziskave, razvoj in inovacije, pa tudi, da bosta javni in zasebni sektor rezultate hitro preoblikovala v konkurenčno prednost in večjo produktivnost;

19.

poziva Komisijo in Svet, naj okrepita prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije in surovin, da bi ustvarili bolj okoljsko, gospodarsko in socialno vzdržno Evropo;

20.

poziva države članice, naj se čim prej dogovorijo o večletnem finančnem okviru in zagotovijo, da se okrepi njegova vloga vira nujno potrebnih dolgoročnih naložb v sektorje in dejavnosti, ki povečujejo trajnostno rast ter prinašajo mnogo delovnih mest; poudarja pomen strukture proračuna EU, ki naj bi spodbujal naložbe na področjih z dodano vrednostjo;

21.

poziva Komisijo, naj pripravi celovit pristop za spodbujanje trajnostne rasti pri uresničevanju ciljev strategije EU 2020, ki bi moral vključevati dokončno oblikovanje notranjega trga, povečanje konkurenčnosti, resnično evropsko industrijsko politiko, čvrsto in ustrezno usmerjeno kohezijsko politiko ter jamstvo, da bo Evropa v zunanjih trgovinskih odnosih uporabila vso svojo moč in vpliv; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi možnosti za rast, ki izhajajo iz privabljanja neposrednih tujih naložb in iz trgovine s tretjimi državami, zlasti s poglabljanjem in širjenjem čezatlantskega gospodarskega sodelovanja; taka agenda bi morala obsegati sorodne cilje obnove in odprtja čezatlantskega trga, da bi okrepili osnovna pravila mednarodne ekonomske ureditve in razširili večstranski sistem, ki temelji na pravilih, da bi vključeval nove članice in nova območja gospodarskih priložnosti; poziva Komisijo, naj pospeši sklenitev sedanjih prostotrgovinskih sporazumov;

22.

pozdravlja priznanje vloge enotnega trga in potrebe, da se spoprimemo s številnimi še obstoječimi ovirami v sektorju storitev; opozarja, da je treba še veliko storiti za dosego resnično enotnega evropskega trga; poziva Komisijo, naj pospeši uveljavljanje izvajanja zakonodaje o notranjem trgu; poziva države članice, naj v celoti izvajajo zakonodajo o notranjem trgu, zlasti direktivo o storitvah;

23.

pozdravlja prvo poročilo o stanju povezovanja enotnega trga v letu 2013, ki je priloženo letnemu pregledu rasti in ga dopolnjuje; poudarja, da ima enotni trg eno osrednjih vlog pri obnovi konkurenčnosti Unije in s tem spodbujanju gospodarske rasti in delovnih mest; poziva Komisijo in države članice, naj primerno obravnavajo sorodne pomanjkljivosti v priporočilih za posamezno državo ter okrepijo stalno in redno ocenjevanje izvajanja in uveljavljanja določb o enotnem trgu za večjo gospodarsko rast;

24.

je zaskrbljen, ker mnogo držav članic zaostaja pri doseganju produktivnosti; vztraja pri vlogi strukturnih reform pri odpravljanju te težave; poziva Komisijo, da v naslednjem letnem pregledu rasti poroča o spremljanju gibanja produktivnosti kapitala in virov;

25.

poudarja, da je odločno izvajanje konkurenčne politike EU na podlagi načel odprtega trga in enakih pogojev v vseh sektorjih eden od stebrov uspešnega notranjega trga in glavni pogoj za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, ki temeljijo na znanju;

26.

poudarja, da so potrebna odločna prizadevanja držav članic, da z ustrezno hitrostjo dosežejo vzdržnost javnih financ, vendar so lahko uspešna le, če se zmanjšajo prekomerna makroekonomska neravnovesja; ugotavlja, da je te cilje mogoče doseči le istočasno z rastjo v evroobmočju kot celoti;

27.

je seznanjen z novim kazalnikom preglednice makroekonomskega neravnovesja v zvezi s finančnim sektorjem; obžaluje, da Komisija ni upoštevala postopka, predvidenega v Uredbi (EU) št. 1176/2011, ki pravi: „Komisija bi morala pri pripravi preglednice ter sklopa makroekonomskih in makrofinančnih kazalnikov za države članice tesno sodelovati z Evropskim parlamentom in Svetom“ in natančneje, „Komisija bi morala predloge o načrtih za določitev in prilagoditev kazalnikov in pragov predstaviti pristojnim odborom Evropskega parlamenta in Sveta, da podajo pripombe“;

28.

opominja Komisijo, da je za vzpostavitev medinstitucionalnega zaupanja in ekonomskega dialoga visoke kakovosti izjemno pomembno v prihodnje natančneje upoštevati postopek, predviden v Uredbi (EU) št. 1176/2011;

29.

poziva Komisijo in Svet, naj hitro sprejmeta ukrepe, da bi zagotovila resnično vsebino in učinkovitost Pakta za rast in delovna mesta, ki ga je Evropski svet sprejel 28. in 29. junija 2012;

30.

poziva k hitrem sprejetju t. i. dvojnega svežnja;

31.

je seznanjen z začetkom veljavnosti Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (fiskalni pakt); meni, da bi jo bilo treba čim prej prenesti v sekundarno zakonodajo Unije na podlagi ocene izkušenj z izvajanjem in v skladu s pogodbama PEU in PDEU;

32.

pozdravlja akcijski načrt Komisije za okrepitev boja proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, priporočila o ukrepih, namenjenih spodbujanju tretjih držav, da uporabijo minimalne standarde dobrega upravljanja pri davčnih vprašanjih, ter priporočila o agresivnem davčnem načrtovanju, ki jih je sprejela Komisija 6. decembra 2012; podpira proaktivno stališče Komisije, zlasti komisarja za obdavčenje, carine, boj proti goljufijam, revizijo in statistiko; poziva države članice, naj upoštevajo priporočila Komisije, nemudoma sprejmejo usklajene ukrepe proti davčnim oazam in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter tako zagotovijo pravičnejšo porazdelitev fiskalnega napora in povečane prihodke držav članic;

33.

pozdravlja, da so končno vse države članice priznale pomen sprejemanja učinkovitih ukrepov za boj proti davčnim utajam in goljufijam, torej v času proračunskih omejitev in gospodarske krize, kot je navedeno v sklepih Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 13. novembra 2012;

34.

opozarja, da je namen skupne zakonodaje v zvezi s fiskalnimi okviri držav članic zagotoviti, da bodo države članice še naprej upoštevale pravila, ki so bila skupno dogovorjena, ne pa da se določi politika države članice;

35.

poziva Komisijo, naj pristojnim odborom Parlamenta predstavi letni pregled rasti, in sicer vsako leto v začetku novembra, začenši s 4. in 5. novembrom 2013, in s tem Parlamentu omogoči dovolj časa, da predstavi svoje poglede v naslednjih evropskih semestrih;

36.

obžaluje, da Komisija v svojem sporočilu o letnem pregledu rasti 2013 (COM(2012)0750) ni ustrezno obravnavala vloge proračuna EU v procesu evropskega semestra; zlasti obžaluje, da Komisija, čeprav je predlagala ključne prednostne naloge, ni uspela zagotoviti dejanskih in konkretnih podatkov o tem, kako bi mogel imeti proračun EU dejansko sprožilno, pospeševalno, sinergično in dopolnilno vlogo v povezavi z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi politikami in naložbami, uvedenimi za izvajanje teh prednostnih nalog;

37.

je prepričan, da lahko financiranje na ravni EU ustvari prihranke v proračunih vseh držav članic in da je to treba poudariti; meni, da mora imeti proračun EU osrednjo vlogo pri spodbujanju rasti in ustvarjanja novih delovnih mest ter učinkovitem zmanjševanju makroekonomskih neravnovesij v vsej Uniji, pa tudi pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020; ponovno obžaluje, da Komisija tega vprašanja ni obravnavala v svojem sporočilu o letnem pregledu rasti;

38.

je seznanjen z oceno Komisije, da raven dolga, ki so si ga nakopičili javni in zasebni akterji, omejuje obseg novih dejavnosti in naložb v državah članicah; kljub vsemu države članice poziva, naj v prizadevanjih za konsolidacijo na svoj prispevek v proračun EU na osnovi BND ne gledajo kot na prilagodljivo spremenljivko in naj si ne prizadevajo umetno zmanjšati obsega izdatkov proračuna EU za povečanje rasti v nasprotju s političnimi zavezami, sprejetimi na najvišji ravni; se vendarle zaveda ekonomskega neskladja med potrebo po kratkoročni konsolidaciji javnih financ in morebitnim povečanjem prispevka na osnovi BND za nekatere države članice zaradi povečane ravni plačil v proračunu EU; zato ponovno odločno poziva, da je treba spremeniti način financiranja proračuna EU, o čemer naj bi se dogovorili v okviru pogajanj za večletni finančni okvir 2014–2020, tako da bi se delež prispevka držav članic na osnovi BND do leta 2020 zmanjšal na 40 %, kar bi državam članicam pomagalo pri konsolidaciji (1);

39.

opozarja, da je evropski proračun predvsem proračun za naložbe, saj se 94 % skupnega zneska ponovno naloži v državah članicah;

40.

poziva Komisijo, naj zagotovi posodobljene informacije o trenutnih prizadevanjih držav članic za ponovno načrtovanje in pospešitev porabe strukturnih in kohezijskih sredstev EU, da bi tako podprle rast in socialno kohezijo, zlasti za MSP, in se spopadle z brezposelnostjo mladih;

41.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.