This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0830
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS Second interim evaluation of the ARTEMIS and ENIAC Joint Technology Initiatives
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Druga vmesna ocena skupnih tehnoloških pobud ARTEMIS in ENIAC
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Druga vmesna ocena skupnih tehnoloških pobud ARTEMIS in ENIAC
/* COM/2013/0830 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Druga vmesna ocena skupnih tehnoloških pobud ARTEMIS in ENIAC /* COM/2013/0830 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Druga vmesna ocena skupnih tehnoloških pobud
ARTEMIS in ENIAC (Besedilo velja za EGP) 1. Uvod V tem poročilu
so izpostavljeni ugotovitve in priporočila odbora neodvisnih strokovnjakov,
ki so pripravili drugo vmesno oceno skupnih tehnoloških pobud ARTEMIS in ENIAC.
Poleg tega so v njem navedene ugotovitve Komisije in določeni nadaljnji
ukrepi. ARTEMIS in ENIAC sta skupni podjetji, ki izvajata skupne tehnološke
pobude na zadevnih področjih vgrajenih računalniških sistemov in
nanoelektronike. Na ta
način Komisija izpolnjuje zahteve po ocenjevanju, kot so določene v
členu 11(2) aktov o ustanovitvi skupnih podjetij[1]. 2. Podlaga Skupni tehnološki
pobudi, ustanovljeni v obliki skupnih podjetij v skladu s členom 187
Pogodbe o delovanju EU (prejšnji člen 171 Pogodbe), sta bili
predstavljeni v sedmem okvirnem programu (7. OP) za podporo ključnih
področij raziskav in tehnološkega razvoja, pomembnih za konkurenčnost
Evrope. Skupni podjetji ARTEMIS in ENIAC sta začeli delovati februarja 2008. Skupni podjetji
ARTEMIS in ENIAC sta javno-zasebni partnerstvi med industrijo, številnimi
državami članicami EU in pridruženimi državami (države članice skupnih
tehnoloških pobud)[2] ter Evropsko unijo, njun specifični cilj
pa je, da evropske raziskovalne skupnosti (industrija in akademske/raziskovalne
organizacije) opredelijo in
izvedejo skupni raziskovalni načrt, da se dosežeta sinergija in uskladitev evropskih raziskav in razvoja, da se spodbudi vključevanje MSP ter
da se ustvarijo bistvene gospodarske in socialne koristi.
Glavni instrument je zbiranje sredstev EU, držav članic skupnih
tehnoloških pobud in industrije. Od ustanovitve je skupno podjetje ARTEMIS
začelo in ocenilo šest javnih razpisov (en razpis na leto), skupno podjetje
ENIAC pa devet javnih razpisov (po en razpis v letih 2008, 2009 in 2010 ter
po dva v letih 2011, 2012 in 2013). Do konca leta 2012 sta skupni
podjetji ARTEMIS in ENIAC financirali 102 projekta.
Države članice EU in skupnih tehnoloških pobud so do zdaj obema skupnima
tehnološkima pobudama (2008–2012) skupaj namenile 1,115 milijarde EUR, poleg zasebnih vlaganj v raziskave
in razvoj, vrednih več kot 1,670 milijarde EUR. Projekti ARTEMIS, ki so bili do zdaj izvedeni
(52), predstavljajo skupno naložbo v raziskave in razvoj, vredno 990 milijonov EUR,
od česar je 288 milijonov EUR nacionalnih prispevkov, 163 milijonov EUR
prispevkov EU in 539 milijonov prispevkov industrije. Ti projekti so
vključeni v vseh osem podprogramov strateškega raziskovalnega načrta
ARTEMIS na področjih varnosti, zdravstva, pametnih okolij, proizvodnje,
računalništva, zaščite, trajnosti in načrtovanja vgrajenih
sistemov. Po relativno nizkih zavezah držav članic ARTEMIS v prvih štirih
letih je uvedba inovacijskih pilotnih projektov
v letu 2012 spodbudila dejavnosti skupnih podjetij, kar je bila posledica
višjih zavez držav članic. V primeru ENIAC do
zdaj izvedeni projekti (50) predstavljajo skupno naložbo v raziskave in razvoj,
vredno 1,795 milijarde EUR, od česar
je 382 milijonov EUR nacionalnih prispevkov, 283 milijonov EUR
prispevkov EU in 1,130 milijarde EUR prispevkov industrije. Projekti so vključeni v vseh osem delovnih področij
strateškega raziskovalnega načrta ENIAC na področjih avtomobilizma/prevoza,
komunikacij/življenjskega stila, energetike, zdravja, varnosti/zaščite,
načrtovanja polprevodnikov, proizvodnje polprevodnikov in podporne
opreme/materialov. Od leta 2011 je skupno podjetje ENIAC postalo pomembno
sredstvo za izvajanje proizvodnih pilotnih linij po priporočilih skupine
na visoki ravni za ključne spodbujevalne tehnologije. Zaradi tega so se
hitro povišale naložbe deležnikov, s čimer se je izvajanje programa
približalo predvidenemu proračunu. Kot je predvideno v uredbah Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC, mora
Komisija do 31. decembra 2010 in do 31. decembra 2013
izvesti vmesni oceni s pomočjo neodvisnih strokovnjakov. Oceni zajemata kakovost,
učinkovitost in napredek skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC pri doseganju zastavljenih
ciljev. Prva vmesna ocena skupnih tehnoloških pobud ARTEMIS in ENIAC[3] je bila izvedena dve leti po začetku delovanja pobud ter se je nanašala
predvsem na učinkovitost, upravljanje in dejavnosti skupnih podjetij.
Glavni cilj druge vmesne ocene je oceniti dosežke skupnih podjetij ARTEMIS in
ENIAC po več kot petih letih delovanja. 3. Postopek ocenjevanja V okviru druge vmesne
ocene so bile proučene relevantnost, uspešnost, učinkovitost in
kakovost raziskav skupnih podjetij. Poleg tega je bilo izvedeno spremljanje
izvajanja priporočil prve vmesne ocene iz leta 2010 in poročila
Komisije[4] o tem poročilu o vmesni oceni. Komisija je imenovala
odbor zunanjih in neodvisnih strokovnjakov, ki mu je predsedoval dr. Götzeler[5]. Pri sestavljanju odbora je bilo zagotovljeno,
da so bila pokrita vsa tehnična področja ter da je bila zagotovljena
povezanost z odborom, ki je bil odgovoren za prvo vmesno oceno. Odbor je
deloval v soglasju, njegove ugotovitve in priporočila pa temeljijo na
obširnih teoretičnih raziskavah, dokazih iz pregledov strokovnjakov in
razgovorih z deležniki[6]. Ocena strokovnjakov
je bila izvedena med septembrom 2012 in februarjem 2013. Končno
poročilo je bilo izdano julija 2013 in je na voljo na spletnem mestu digitalne
agende[7]. Ocena se je izvajala vzporedno s pripravo
predloga Komisije o ustanovitvi novega skupnega podjetja, ki bo nadomestilo in
nasledilo skupni podjetji ARTEMIS in ENIAC. Zaključki in priporočila
ocene skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC so bili proučeni in so med drugim
služili kot prispevek k oceni učinka za novo uredbo o skupnih tehnoloških
pobudah. 4. Rezultati ocene in priporočila Poročilo o drugi vmesni oceni potrjuje
visoko vrednost in pomembne dosežke skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC. Odbor je
zlasti ugotovil, (i) da pomembnost skupnih podjetij ostaja visoka in da je bil
dosežen znaten napredek pri doseganju njunih ciljev; (ii) da je učinkovitost
visoka; (iii) da je uspešnost dobra kljub precej velikemu regulativnemu,
administrativnemu in finančnemu bremenu; ter (iv) da je kakovost
pregledovanja in spremljanja projektov ter poročanja o njih, kot te
dejavnosti izvajata skupni podjetji, visoka. Odbor na splošno podpira
tristranski instrument skupnih tehnoloških pobud s
črpanjem sredstev industrijskega sektorja, EU in držav članic.
Priporočila odbora vključujejo dodatno poenostavitev,
izboljšanje administrativnih postopkov in krepitev struktur upravljanja.
Komisija sprejema in podpira dejstvo, da odbor odločno zagovarja potrebo po
enotni evropski strategiji za raziskave, razvoj in inovacije na področju
elektronskih komponent in sistemov. To strategijo je treba razviti skupaj z
matriko ključnih evropskih industrij, ki bo dopolnila ključne spodbujevalne
tehnologije[8],
za določitev, podporo in rast industrijskih ekosistemov, potrebnih za
trajnostno evropsko dejavnost na področju elektronskih komponent in
sistemov, na način, ki je združljiv z odprtostjo skupnih podjetij. Podroben seznam priporočil odbora je
podan v prilogi. Časovni okvir za priporočila kaže, ali naj bodo izvedena
v okviru sedanjih skupnih podjetij ali upoštevana pri prihodnjem skupnem podjetju,
tj. Elektronske komponente in sistemi za evropski
vodilni položaj (ECSEL), ki ga je predlagala Komisija[9]. V zvezi z izvajanjem priporočil iz prve
vmesne ocene je odbor na splošno zadovoljen in navaja, da je bila večina
priporočil upoštevanih v poročilu Komisije o poročilu o vmesni
oceni in na splošno izvedenih na zadovoljiv način. Vendar pa odbor
ugotavlja, da je izvajanje nekaterih priporočil, ki so bila namenjena državam
članicam, manj zadovoljivo. Ta priporočila se nanašajo na
usklajevanje praks in postopkov financiranja ter večletnih
proračunskih zavez držav članic, ki so lahko razlog za zamude pri
obdelavi in administrativno breme. 5. Načrtovani nadaljnji ukrepi Komisija podpira poročilo
o drugi vmesni oceni. Priporočila temeljijo na izčrpni in
kritični analizi. Komisija bo izvedla podana priporočila, kot je
navedeno v nadaljevanju, in bo sodelovala z industrijo, državami članicami
skupnih tehnoloških pobud in skupnimi podjetji, da bi jim pomagala izpolniti njihove
naloge. Komisija bo zlasti izvedla: ·
kratkoročne
ukrepe za obstoječa skupna podjetja (tj. njihove dejavnosti do
začetka delovanja nove skupne tehnološke pobude) prek njihovih struktur
upravljanja in ·
ukrepe v kontekstu pravnega okvira naslednje generacije skupnih
tehnoloških pobud ECSEL. Odziv Komisije na
priporočila odbora je podan v nadaljevanju. Ta del predstavlja tudi nadaljnje
spremljanje, ki ga je Komisija izvajala v zvezi s svojim poročilom o prvi
vmesni oceni. 5.1. Splošne ugotovitve Komisija priznava vrednost tristranskega modela ter je še posebej
zadovoljna s pozitivnimi ugotovitvami o učinkovitosti in uspešnosti sedanjih
skupnih podjetij. Začetek delovanja in razvoj skupnih podjetij sta bila
težavna, vendar so bile glavne ovire odpravljene. Z operativnega vidika je skupno podjetje ENIAC na dobri poti k temu, da
se približa prvotnemu cilju pobude, tj. spodbuditi program industrijskih
naložb v raziskave in razvoj nanoelektronike v vrednosti približno 2,7 milijarde EUR.
Dosežek skupnega podjetja ARTEMIS bo bolj oddaljen od začetnega cilja 2,5 milijarde EUR
naložb v raziskave in razvoj vgrajenih računalniških sistemov. Vendar pa
razvoj v zadnjih dveh letih kaže na znatno povečanje obsega dejavnosti tudi
za ARTEMIS. Komisija verjame, da bosta obe pobudi izpolnili svoje obljube do
konca njunih mandatov leta 2017. 5.2. Priporočila
za industrijska združenja Komisija priznava pomembno vlogo industrijskih združenj kot članov
skupnih podjetij, zlasti pri kritnih nakupih, vključno z MSP,
posodabljanju raziskovalnega programa in promociji skupnih podjetij. Komisija
poudarja pomembnost sodelovanja industrije na najvišji ravni za dokazovanje vodilnega
položaja in vključenosti. V tem kontekstu dokument o stališčih[10], ki je bil pripravljen pod vodstvom AENEAS[11] in CATRENE[12], navaja pomembne vidike in cilje
za evropsko industrijo nanoelektronike do leta 2020. V skladu z ugotovitvami odbora za drugo vmesno oceno Komisija meni, da
je razvoj skupnih podjetij za podporo projektov na višji ravni tehnološke
pripravljenosti pravočasen in potreben, pri čemer se je treba bolj
osredotočiti na inovacije in izkoriščanje ter na približanje raziskav
in razvoja trgu. Zelo uspešen je bil še zlasti razpis za proizvodne pilotne
linije, ki ga je v letu 2012 pripravilo skupno podjetje ENIAC. Ta razpis predstavlja
prvo obsežno izvajanje priporočil skupine na visoki ravni za ključne
spodbujevalne tehnologije. Podobno so inovacijski pilotni projekti ARTEMIS dejansko
„hvalevreden načrt podpiranja inovacij od dokazovanja zasnove zamisli in
faze izdelave prototipov do stabilne industrijske platforme“. Poleg tega je upoštevano dobro delo, opravljeno v okviru ARTEMIS-IA[13], pri analizi portfelja in ključnih kazalnikov
uspešnosti. Obe industrijski združenji skupaj s skupnim podjetjem se spodbuja,
naj še naprej delajo v tej smeri in s tem izpolnijo priporočilo 15. Kljub temu se Komisija strinja z ocenjevalnim odborom, da bi lahko bilo
storjenega več, kot je navedeno v priporočilih 1 in 2. Z novim skupnim
podjetjem ECSEL bi industrijski partnerji morali izkoristiti priložnost za bolj
usklajen in proaktiven pristop h krepitvi strateške dimenzije njihovega
sodelovanja. Povabljeni bodo k predložitvi ključnih usmeritev za evropsko
industrijo elektronskih komponent in sistemov, da bi ta postala glavni element
obetajočega področja pametnih proizvodov in storitev. V ta namen
predlog uredbe Sveta o skupnem podjetju ECSEL vključuje zahtevo po širši
vključitvi deležnikov. Poročilo Komisije o prvi vmesni oceni je vključevalo obširne
pripombe o položaju skupnih podjetij glede na EUREKA. Komisija zdaj ugotavlja,
da je bil dosežen znaten napredek. Na področju nanoelektronike sta CATRENE
in ENIAC pripravila skupen dokument o viziji, nalogah in strategiji za raziskave
in razvoj na področju mikro- in nanoelektronike v Evropi. Podobno na
področju vgrajenih sistemov ITEA2[14] in ARTEMIS pripravljata skupna srečanja na vrhu
in sta vzpostavila usklajevalni mehanizem[15]. Ti ukrepi bodo prispevali k razvoju
vseobsegajoče strategije za raziskave, razvoj in inovacije v EU, ki bo
zajemala nanoelektroniko, vgrajeno računalništvo in kiber-fizične
sisteme, v skladu s priporočilom 16 in jih je zato treba okrepiti. 5.3. Priporočila
za skupna podjetja Komisija se strinja z ugotovitvami odbora strokovnjakov, da so bili postopki
ocenjevanja in izbire ter postopek tehničnega pregleda poenostavljeni, da
so dobri in da jih sodelujoči dojemajo kot zelo koristne. Projekti, ki so se
začeli izvajati na začetku skupnih podjetij, se zdaj
zaključujejo, pri končnem poročanju pa se je treba osredotočiti
na izkoriščanje rezultatov. Komisija zato podpira priporočili 3
in 15 ter bo prosila izvršne direktorje, da proučijo možnost izvedbe teh
priporočil in zagotovitve ustreznega poročanja o dejavnostih
izkoriščanja, vendar s čim manjšo obremenitvijo upravičencev. Enako
pomemben je razvoj ustrezne metrike za merjenje učinka in uspeha projektov
skupnih podjetij. Kot je navedeno zgoraj, sta obe skupni podjetji dokazali, da se lahko
hitro in ustrezno odzivata na spreminjajoče se zahteve ter usmerjata pobude
bližje trgu. Za to so zaslužni različni organi v skupnih podjetjih. Zato
je Komisija prepričana, da bodo priporočila 4, 6 in 14 dobro
sprejeta med organi skupnih podjetij, saj zadevajo vprašanja bolj operativne
narave. Izvajanje strategije naknadne revizije s strani skupnih podjetij je
bilo še zlasti težavno in predmet pripomb Računskega sodišča.
Komisija bo še naprej opozarjala na to vprašanje v upravnih odborih, da bi se
doseglo razumno jamstvo, da so finančne transakcije skupnih podjetij
pravilne. Priporočila 10, 12 in 13 so obravnavana v predlagani uredbi
Sveta o ECSEL, v kolikor se ta priporočila lahko izvedejo v veljavnem
pravnem okviru. 5.4. Priporočila
za Evropsko komisijo Priporočila v zvezi z naslednjo generacijo skupnih podjetij so
bila upoštevana pri predlogu Komisije o uredbi Sveta o skupnem podjetju ECSEL.
To zadeva zlasti priporočilo za oblikovanje ene enotne skupne tehnološke
pobude (priporočilo 5) z enotno agendo za raziskave in inovacije
(priporočilo 1), poenostavljenimi finančnimi predpisi
(priporočilo 7) in večjo strateško vlogo upravnega odbora
(priporočilo 8). V predlogu o skupnem podjetju ECSEL je predvidena
tudi nadaljnja uskladitev pravil (priporočilo 9) s pravili za
sodelovanje v okviru Obzorja 2020. Poleg tega je Komisija 23. maja 2013 sprejela evropsko
strategijo za mikro- in nanoelektronske komponente in sisteme[16] v skladu s
priporočilom 16. Glavni element strategije je ustanovitev novega skupnega
podjetja ECSEL, ki bo osredotočeno na inovacije in bo vključevalo
višjo raven tehnološke pripravljenosti. 5.5. Priporočila
državam članicam Komisija priznava težave, s katerimi se soočajo države
članice skupnih podjetij pri izvajanju njihovega dela priporočil,
zlasti v zvezi s sprejemanjem večletnih zavez, usklajevanjem pravil in
stopenj financiranja ter sinhronizacijo postopkov. Izkušnje in vzajemno
razumevanje, pridobljeni s sodelovanjem v skupnih podjetjih ARTEMIS in ENIAC,
bi naj prispevali k novemu začetku v skupnem podjetju ECSEL v okviru Obzorja 2020.
To je že vidno v uredbi Sveta o ECSEL, ki jo je predlagala Komisija in v kateri
so ta vprašanja obravnavana. Predvsem je ponujena možnost skupnega pristopa k
izvajanju javnih prispevkov za projekte. Komisija poziva države članice,
da sprejmejo vse potrebne ukrepe za podporo usklajevanja in poenostavitve
postopkov za upravičence v prihodnjih ukrepih, ki se bodo obdržali za
financiranje. Komisija navaja tudi, da je bil v okviru skupnih podjetij ARTEMIS in
ENIAC dosežen znaten napredek pri vzpostavljanju ravnovesja med podporo
nacionalnim prednostnim nalogam in doseganjem skupnih evropskih ciljev. 6. Sklepna ugotovitev Medtem ko je prva
ocena skupnima podjetjema pomagala izboljšati njuno delovanje in se
osredotočiti na njune operativne cilje, so ugotovitve druge vmesne ocene
pravočasno in pomembno prispevale k sestavi predloga Komisije o prihodnji
uredbi Sveta o skupnem podjetju ECSEL. Čeprav še vedno obstajajo administrativne
ovire, ki bi lahko bile odpravljene v prihodnjem skupnem podjetju ECSEL, sta se
skupni podjetji ARTEMIS in ENIAC izkazali kot učinkoviti in uspešni orodji
za izvajanje programa raziskav in razvoja, ki ga usmerja industrija ter sofinancirajo
države članice in EU. Končna ocena skupnih
podjetij ARTEMIS IN ENIAC je načrtovana za leto 2017 in bo del vmesne
ocene, predvidene za skupno podjetje ECSEL. Končna ocena bi morala
vsebovati pregled splošnega učinka projektov, ki sta jih podprli skupni
podjetji, in pripombe glede njihovega prispevka v skupnem kontekstu evropske
strategije za mikro- in nanoelektroniko in vgrajene sisteme. Priloga – Seznam priporočil ocenjevalnega odbora Št.[17] || Povzetek priporočil || Časovni okvir Priporočila za industrijska združenja 1 || Strateška agenda za raziskave in delovni programi skupnih tehnoloških pobud morajo jasneje izražati skladno evropsko perspektivo ter biti povezani s celostno evropsko strategijo za raziskave, razvoj in inovacije na področju elektronskih komponent in sistemov, kot je predlagana v priporočilu 16. || Naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud 2 || Industrijska združenja bi morala prevzeti dejavnejšo vlogo pri opredelitvi skupnih ciljev in strategije skupnih tehnoloških pobud ter aktivneje sodelovati z deležniki za spodbujanje in olajšanje sodelovanja pri predlogih projektov, zlasti s strani MSP, ter za razvoj in posodabljanje strateške agende za raziskave. || Zdaj/naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud Priporočila za skupna podjetja[18] 3 || Pregledi projektov skupnih tehnoloških pobud, vključno s končnimi pregledi po zaključku projektov, za katere odbor ugotavlja, da jih je treba izvesti 6 do 12 mesecev po koncu projekta, bi morali podrobneje in natančneje spremljati dejansko in načrtovano izkoriščanje rezultatov projektov ter ukrepe, ki jih projektni partnerji sprejmejo za doseganje takšnega načrtovanega izkoriščanja. || Zdaj 4 || Projekti ARTEMIS bi morali po potrebi graditi na predhodno razviti tehnologiji ARTEMIS in se sklicevati na predhodno financirane projekte ter poleg novosti dokazati tudi primerno uporabo rezultatov prejšnjih projektov skupaj z ustreznim napredkom na višje ravni tehnološke pripravljenosti. Povečati bi bilo treba delež financiranja projektov, ki so usmerjeni v splošne aplikacije in storitve (projekti za aplikacije). || Zdaj/naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud 6 || Razpisi in izbira predlogov v okviru ENIAC in CATRENE bi morali biti tesneje povezani (npr. z uporabo skupnih in/ali dopolnjujočih se razpisov), pri čemer bi morali zadevni organi, ki oddajajo naročila, ohraniti določeno stopnjo fleksibilnosti pri določitvi najustreznejšega toka financiranja. || Zdaj/naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud 8 || Upravni odbori skupnih podjetij bi se morali osredotočiti na strateška vprašanja, pri čemer bi bilo treba zmanjšati njihovo administrativno breme, da bi se spodbudilo sodelovanje predstavnikov industrije na visoki ravni. || Zdaj/naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud 10 || Skupna podjetja bi morala proučiti in razviti ustrezne mehanizme za oblikovanje „sistema zgodnjih opozoril“ za ugotavljanje možnih zamud ali omejitev razpoložljivosti financiranja s sredstvi držav članic. Da bi se odpravile kakršne koli ugotovljene finančne pomanjkljivosti, bi bilo treba Evropski komisiji dovoliti vnaprejšnje financiranje (v imenu države članice) za projekte, ki so ključnega pomena. || Zdaj 12 || Med postopkom ocenjevanja in izbire predlogov bi bilo treba izvesti ukrepe (npr. spremembe ocenjevalnih meril), da bi se portfelj projektov bolje ujemal s strateškimi evropskimi cilji in da bi se zagotovila kar najboljša pokritost ključnih področij, opredeljenih v splošni strategiji EU za elektronske komponente in sisteme (predlagana v priporočilu 16), in delovnih načrtov, ki izhajajo iz te strategije. || Naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud 13 || Razviti in izvajati bi bilo treba specifične podporne mehanizme za izboljšanje postopkov upravljanja projektov, ki spadajo med projekte skupnih tehnoloških pobud. Stroške upravljanja vseh projektov skupnih tehnoloških pobud bi morala v celoti financirati Evropska komisija. || Zdaj/naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud 14 || Projekti skupnih tehnoloških pobud bi morali biti predmet le enega postopka pregleda projekta in poročanja (tj. v okviru skupnih podjetij). || Zdaj 15 || Razviti bi bilo treba ustrezne metrike za merjenje učinka in uspeha projektov skupnih tehnoloških pobud ter jih uporabljati za sedanje in prihodnje skupnih tehnoloških pobud. || Zdaj Priporočila za Evropsko komisijo 5 || Skupni tehnološki pobudi ENIA in ARTEMIS bi bilo treba skupaj z evropsko tehnološko platformo (ETP) za integracijo pametnih sistemov (EPoSS) povezati v eno samo organizacijo (skupno tehnološko pobudo za elektronske komponente in sisteme). || Naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud 7 || Predlagano novo povezano skupno tehnološko pobudo (iz priporočila 5) ali katero koli prihodnjo skupno tehnološko pobudo bi bilo treba oblikovati kot organ javno-zasebnega partnerstva, kot je opredeljen v členu 209 finančne uredbe. || Naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud 13 || Razviti in izvajati bi bilo treba specifične podporne mehanizme za izboljšanje postopkov upravljanja projektov, ki spadajo med projekte skupnih tehnoloških pobud. Stroške upravljanja vseh projektov skupnih tehnoloških pobud bi morala v celoti financirati Evropska komisija. || Zdaj/naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud 16 || Jasno bi bilo treba opredeliti srednje- do dolgoročno celostno strategijo EU za raziskave, razvoj in inovacije na področju elektronskih komponent in sistemov ter jo uporabljati kot ključno „gonilo“ za odločitve o financiranju. || Zdaj Priporočila državam članicam 9 || Pravila za sodelovanje, stopnje financiranja in postopke držav članic bi bilo treba uskladiti in sinhronizirati, kadar je to mogoče, pri čemer bi bilo treba kot vodilno načelo uporabljati najboljše prakse. || Zdaj/naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud 11 || Države članice bi se morale zavezati večletnemu sistemu financiranja. || Zdaj/naslednja generacija skupnih tehnoloških pobud 14 || Projekti skupnih tehnoloških pobud bi morali biti predmet le enega postopka pregleda projekta in poročanja (tj. v okviru skupnih podjetij). || Zdaj [1] Uredba Sveta (ES) št. 74/2008 z dne 20. decembra 2007
o ustanovitvi „Skupnega podjetja ARTEMIS“ za izvedbo skupne tehnološke pobude o
vgrajenih računalniških sistemih.
Uredba Sveta (ES) št. 72/2008 z dne 20. decembra 2007 o
ustanovitvi „Skupnega podjetja ENIAC“. [2] Države članice ARTEMIS: Avstrija, Belgija, Ciper (ki
se je nedavno umaknil), Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija,
Grčija, Irska, Italija, Latvija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska,
Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno
kraljestvo.
Države članice ENIAC: Avstrija, Belgija, Češka, Estonija, Finska,
Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Malta, Madžarska, Nemčija,
Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija,
Švedska, Združeno kraljestvo. [3] http://ec.europa.eu/dgs/information_society/evaluation/rtd/jti/index_en.htm [4] COM(2010) 752
final in http://ec.europa.eu/dgs/information_society/evaluation/rtd/jti/. [5] Odbor strokovnjakov so sestavljali naslednji člani:
M. Götzeler (izvršni direktor Aixtron SE); W. Arden (prej Infineon
Technologies); Ch. de Prost (ATMEL); J.-L. Dormoy (EDF); M. Jansz (Technology
Foundation STW); T. Luukkonen (Raziskovalni inštitut za finsko gospodarstvo);
A. Sangiovanni-Vincentelli (Univerza Kalifornije, Berkeley); D. Wright
(Univerza Exeter). [6] Baza dokazov za oceno je vključevala obsežno
teoretično raziskavo relevantnih dokumentov o pravnih in finančnih
zadevah, raziskovalnih načrtov, delovnih programov, statističnih
podatkov o sodelovanju in informacij o projektih. Izvedeni so bili 104 razgovori
s številnimi deležniki: industrijo, akademskim svetom, Komisijo, nacionalnimi
javnimi organi, skupinami EUREKA in skupnimi podjetji. [7] https://ec.europa.eu/digital-agenda/en/news/second-interim-evaluation-artemis-and-eniac-joint-technology-initiatives [8] http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/ict/files/kets/hlg_report_final_en.pdf [9] COM(2013) 501 final in
http://ec.europa.eu/research/press/2013/pdf/jti/ecsel_factsheet.pdf. [10] Inovacije za prihodnost Evrope: nanoelektronika po letu
2020
http://www.aeneas-office.eu/web/downloads/strategic-docs/position_paper_final.pdf. [11] Združenje za evropske dejavnosti na področju
nanoelektronike
http://www.aeneas-office.eu/web/index.php. [12] Skupina Eureka za uporabo in tehnološke raziskave na
področju nanoelektronike v Evropi
http://www.catrene.org/. [13] Industrijsko združenje za napredne raziskave in
tehnologijo za vgrajene podatke in sisteme http://www.artemis-ia.eu/. [14] Skupina Eureka o informacijski
tehnologiji za evropski napredek (ITEA)
http://www.itea2.org/. [15] Vizija na visoki ravni za leto 2030 ITEA-ARTEMIS –
http://www.artemis-ia.eu/publications. [16] COM(2013) 298 final. [17] Oštevilčenje priporočil se nanaša na
poročilo strokovnjakov. [18] Ta priporočila se nanašajo na skupno odgovornost vseh
strani, vključenih v skupna podjetja.