52013DC0782

KAZALO

1........... Uvod.............................................................................................................................. 4

2........... Pregled dejavnosti ESPG v letu 2012.............................................................................. 4

3........... Nadaljevanje letnega poročila o dejavnostih ESPG za leto 2011...................................... 5

4........... Analiza dejavnosti ESPG v letu 2012.............................................................................. 5

4.1........ Prejete vloge.................................................................................................................. 5

4.1.1..... Prejete vloge po sektorjih............................................................................................... 6

4.1.2..... Prejete vloge po zahtevanih zneskih................................................................................. 6

4.1.3..... Prejete vloge po številu delavcev, za katere je predvidena pomoč.................................... 6

4.1.4..... Prejete vloge po zahtevanih zneskih na delavca................................................................ 7

4.1.5..... Prejete vloge po merilih za pomoč................................................................................... 7

4.2........ Odobreni prispevki......................................................................................................... 7

4.2.1..... Ukrepi, financirani s podporo iz ESPG.......................................................................... 10

4.2.2..... Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada (ESS) 10

4.3........ Zahtevki, ki ne izpolnjujejo pogojev za finančni prispevek iz ESPG................................ 11

4.4........ Rezultati, ki jih je dosegel ESPG................................................................................... 11

4.4.1..... Povzetek rezultatov in dobrih praks, sporočenih leta 2012............................................. 11

4.4.2..... Podrobnosti izvedenih ukrepov, kakor so o njih v končnih poročilih, prejetih leta 2012, poročale države članice.................................................................................................................................... 12

4.5........ Programsko obdobje 2014–2020 – predlog Komisije za novo uredbo o ESPG............. 17

4.6........ Finančno poročilo......................................................................................................... 17

4.6.1..... Sredstva, ki jih je prispeval ESPG................................................................................. 17

4.6.2..... Izdatki za tehnično pomoč............................................................................................. 17

4.6.3..... Ugotovljene ali zaključene nepravilnosti......................................................................... 18

4.6.4..... Zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG...................................................................... 18

4.6.5..... Druga povračila............................................................................................................ 21

4.7........ Dejavnosti tehnične pomoči, ki jih izvaja Evropska komisija........................................... 21

4.7.1..... Informiranje in obveščanje javnosti................................................................................ 21

4.7.2..... Sestanki z nacionalnimi organi in deležniki ESPG........................................................... 21

4.7.3..... Razvoj zbirke znanja – zbirke podatkov ESPG in standardiziranih postopkov za vloge za ESPG          21

4.7.4..... Drugi statistični portret ESPG 2007–2011..................................................................... 22

4.7.5..... Vmesna ocena ESPG................................................................................................... 22

4.7.6..... Naknadna ocena ESPG – prva faza.............................................................................. 22

5........... Trendi.......................................................................................................................... 23

6........... Sklepna ugotovitev....................................................................................................... 28

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letu 2012

1.           Uvod

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006[1] z namenom, da se izrazi solidarnost in zagotovi podpora delavcem, ki so postali presežni zaradi večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Oblikovan je bil zato, da se splošne dolgoročne koristi odprte trgovine glede rasti in zaposlovanja uskladijo z morebitnimi kratkoročnimi škodljivimi učinki globalizacije zlasti na zaposlovanje najbolj ranljivih in najnižje kvalificiranih delavcev. ESPG sofinancira ukrepe aktivne politike trga dela, ki jih organizirajo države članice za pomoč presežnim delavcem pri ponovnem uveljavljanju na trgu dela in iskanju nove zaposlitve.

Pravila so bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 546/2009 z dne 18. junija 2009[2], da bi se doseglo učinkovitejše odzivanje na svetovno finančno in gospodarsko krizo.

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1927/2006 določa, da Komisija vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti ESPG v prejšnjem letu. Poročilo se mora osredotočiti predvsem na dosežene rezultate ESPG in vsebovati zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi ter financiranimi ukrepi, vključno z njihovim dopolnjevanjem z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, zlasti iz Evropskega socialnega sklada (ESS), ter zaključitvijo odobrenih finančnih sredstev. Vsebovati mora tudi zahtevke, ki so bili zavrnjeni zaradi pomanjkanja sredstev ali neupravičenosti.

2.           Pregled dejavnosti ESPG v letu 2012

Komisija je leta 2012 prejela 11 vlog za prispevke, v katerih je bilo iz ESPG zahtevanih 58,5 milijona EUR. Podrobnosti o vlogah so na voljo v oddelku 4.1 in preglednici 1.

Proračunski organ je leta 2012 sprejel 19 sklepov o črpanju sredstev iz ESPG v skupnem znesku 73,5 milijona EUR iz proračuna ESPG za leto 2012. Podrobnosti o odobrenih sredstvih so na voljo v oddelku 4.2 in preglednicah 2 in 3.

Komisija je leta 2012 prejela 41 končnih poročil o izvajanju prispevkov iz ESPG. Podrobnosti o rezultatih so na voljo v oddelku 4.4 in preglednici 4.

Zaključilo se je enajst prispevkov iz ESPG, ki so bili odobreni v prejšnjih letih (podrobnosti so v oddelku 4.6.4 in preglednici 6). Podrobnosti o tehnični pomoči na pobudo Komisije (člen 8(1) uredbe o ESPG) so na voljo v oddelku 4.6.2 in preglednici 5.

Komisija je vzpostavila prvo fazo naknadnega ocenjevanja s podpisom pogodbe z zunanjim ponudnikom storitev (dodatne podrobnosti so na voljo v oddelku 4.7.6).

O predlogu Komisije za prihodnjo uredbo o ESPG za obdobje 2014–2020, ki je bil predložen Evropskemu parlamentu in Svetu, sta leta 2011[3] razpravljali obe instituciji (dodatne podrobnosti so na voljo v oddelku 4.5).

3.           Nadaljevanje letnega poročila o dejavnostih ESPG za leto 2011

Uredba (ES) št. 546/2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi ESPG

Uredba (ES) št. 546/2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi ESPG se je uporabljala za vloge za ESPG, predložene od 1. maja 2009 dalje. V njej so bile določene začasne in stalne spremembe prvotne uredbe o ESPG[4].

Navedena uredba je znatno izboljšala ESPG, s tem da je izboljšala pogoje držav članic glede zahtevkov za sofinanciranje iz ESPG, predvsem v podporo njihovemu odzivu na negativni učinek svetovne finančne in gospodarske krize na zaposlovanje.

Ker leta 2011 v Svetu ni bil dosežen politični dogovor o podaljšanju začasnega „odstopanja zaradi krize“, je slednje 31. decembra 2011 prenehalo veljati. V preostalem obdobju uredbe o ESPG, tj. do 31. decembra 2013, vloge za podporo iz ESPG ne morejo biti več utemeljene s finančno in gospodarsko krizo, pač pa le s strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih, pri čemer se je stopnja sofinanciranja znižala na prvotnih 50 % skupnih upravičenih stroškov. Trajne spremembe, tj. zmanjšanje praga s 1 000 na 500 presežnih delavcev in podaljšanje izvedbenega obdobja z 12 na 24 mesecev od datuma vložitve vloge, se še naprej uporabljajo do 31. decembra 2013.

Poenostavitev odločanja o vlogah za ESPG: postopek za predložitev predlogov Svetu in Evropskemu parlamentu

Leta 2012 so se nadaljevala prizadevanja za pospešitev odločanja v okviru pravil trenutne uredbe, ki so se začela leta 2010. Marca 2012 je bil organiziran poseben seminar za predstavnike držav članic, na katerem so razpravljali o različnih vprašanjih, povezanih z učinkovitim izvajanjem ESPG.

4.           Analiza dejavnosti ESPG v letu 2012

4.1.        Prejete vloge

Leta 2012 je Komisija prejela 11 vlog[5] (glej preglednico 1), ki jih je predložilo devet držav članic (Irska, Nemčija, Danska, Španija, Švedska, Finska, Italija, Belgija in Romunija) in so se nanašale na 10 403 delavcev, ki so postali presežni zaradi strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, pri čemer so skupna sredstva, zahtevana iz ESPG, znašala 58 499 659 EUR. Še neodobreni zneski so okvirni, ker se lahko v fazi ocenjevanja še spremenijo. Vseh devet držav članic je že prej vložilo zahtevke za financiranje iz ESPG.

Uredba (ES) št. 546/2009, ki je bila sprejeta 18. junija 2009, se uporablja za vse te vloge (tj. 50-odstotna stopnja sofinanciranja, 24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge itd.).

Preglednica 1 – Vloge, prejete leta 2012

4.1.1.     Prejete vloge po sektorjih

Enajst vlog se je nanašalo na šest sektorjev[6]. Za dva sektorja (dejavnosti klicnih centrov in elektronske naprave za široko rabo) je bila leta 2012 prvič posredovana vloga za ESPG.

4.1.2.     Prejete vloge po zahtevanih zneskih

Vsaka država članica, ki zaprosi za podporo iz ESPG, mora oblikovati usklajen sveženj ukrepov, ki najbolj ustreza profilom delavcev, in določiti znesek podpore, ki jo želi pridobiti. Uredba o ESPG ne priporoča ali omejuje celotnega zahtevanega zneska, vendar Komisija oceni vlogo in lahko izpostavi vprašanja, ki države članice pozivajo k reviziji predlaganega paketa prilagojenih storitev in s tem tudi zahtevanega zneska.

Prispevki iz ESPG, zahtevani v letu 2012, so znašali od 2 620 982 EUR do 12 536 454 EUR (povprečno 5 318 151 EUR).

4.1.3.     Prejete vloge po številu delavcev, za katere je predvidena pomoč

Skupno število delavcev, ki so jim bili namenjeni predlagani ukrepi za sofinanciranje iz ESPG, je bilo 10 403, kar je okoli 74 % skupnega števila delavcev, ki so postali presežni (devet držav članic je v enajstih predloženih vlogah prijavilo okoli 14 000 presežnih delavcev).

Število delavcev, ki so jim bili namenjeni ukrepi, je bilo med 295 in 2 103, pri čemer se je pet vlog nanašalo na več kot 1 000 delavcev, dve vlogi pa na manj kot 500 delavcev. Število presežnih delavcev in število delavcev, ki jim je namenjena podpora iz ESPG, se lahko razlikujeta, saj se država članica prosilka lahko odloči, da bo podporo iz ESPG namenila le posebnim skupinam delavcev, na primer osebam, ki imajo izredne težave pri obstoju na trgu dela, in/ali osebam, ki najbolj potrebujejo pomoč. Nekateri prizadeti delavci morda prejemajo pomoč zunaj ESPG, drugi pa si morda sami najdejo novo zaposlitev ali se odločijo za predčasno upokojitev, kar pomeni, da jim niso namenjeni ukrepi ESPG.

4.1.4.     Prejete vloge po zahtevanih zneskih na delavca

V skladu z Uredbo lahko država članica sama oblikuje paket prilagojenih storitev, ki jih predlaga za zadevne presežne delavce. Zahtevani znesek na prizadetega delavca se lahko torej spreminja glede na resnost odpuščanja, razmere na prizadetem trgu dela, individualni položaj delavcev, katerim je namenjena pomoč, ukrepe, ki jih je država članica že zagotovila, in strošek zagotavljanja storitev v zadevni državi članici ali regiji. To pojasnjuje nihanje v zahtevanih zneskih na delavca, ki so se leta 2012 gibali od okoli 2 500 EUR do nekoliko nad 42 000 EUR, v povprečju pa so znašali 8 668 EUR na delavca.

4.1.5.     Prejete vloge po merilih za pomoč

Vseh enajst predloženih vlog je bilo namenjenih podpori delavcem, ki so postali presežni zaradi večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije.

Deset vlog je temeljilo na členu 2(a) uredbe o ESPG, ena vloga pa na členu 2(ce) (izjemne okoliščine).

4.2.        Odobreni prispevki

Proračunski organ je leta 2012 kot odziv na vloge držav članic sprejel 19 sklepov o črpanju sredstev iz ESPG za ukrepe aktivne politike trga dela (za pregled in razčlenitev profilov delavcev glej preglednici 2 in 3). Od tega se jih je pet nanašalo na vloge, predložene leta 2012, 13 na vloge, prejete leta 2011, en pa je bil odziv na vlogo, prejeto leta 2010. Uredba (ES) št. 546/2009, ki je bila sprejeta 18. junija 2009, se uporablja za 14 od 19 odobrenih prispevkov (tj. 65-odstotna stopnja sofinanciranja, 24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge itd.). Za pet vlog, predloženih leta 2012, se uporablja 50-odstotna stopnja sofinanciranja, izvedbeno obdobje pa ostaja 24-mesečno (stalna sprememba v spremenjeni Uredbi (ES) št. 546/2009).

Odobrenih 19 prispevkov je bilo namenjenih 15 700 presežnim delavcem v enajstih državah članicah, pri čemer je bilo iz ESPG skupaj izplačanih 73 536 222 EUR (14,7 % razpoložljivega najvišjega letnega zneska ESPG). Sedem od 19 prispevkov iz ESPG je bilo odobrenih decembra 2012 in izplačanih v prvem četrtletju leta 2013 (iz proračuna za leto 2012).

Zmanjšanje financiranja iz ESPG v primerjavi z letom 2011 (leta 2011 je bilo odobrenih 128 167 758 EUR za 22 prispevkov) se lahko v določeni meri pojasni z znižanjem stopnje sofinanciranja iz ESPG (50 % namesto prejšnjih 65 %) in zmanjšanjem števila novih vlog zaradi prenehanja veljavnosti „odstopanja zaradi krize“ konec leta 2011.

Preglednica 2 – Podrobnosti o prispevkih, odobrenih leta 2012

Preglednica 3 – Prispevki iz ESPG, odobreni leta 2012: profil delavcev

4.2.1.     Ukrepi, financirani s pomočjo iz ESPG

Člen 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006 določa, da se lahko iz ESPG sofinancirajo le ukrepi aktivne politike trga dela, katerih cilj je ponovna vključitev presežnih delavcev v delovno razmerje. Poleg tega določa tudi, da se lahko iz ESPG financirajo dejavnosti države članice, ki so povezane s pripravo, upravljanjem, širjenjem informacij, obveščanjem javnosti in nadzorom porabe sredstev (dejavnosti izvajanja).

Cilj ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi z 19 prispevki iz ESPG, odobrenimi leta 2012, je ponovno vključiti 15 700 presežnih delavcev na trg dela. Obsegali so predvsem intenzivno, prilagojeno pomoč pri iskanju zaposlitve in vodenje primerov, različne oblike poklicnega usposabljanja, ukrepe nadgradnje spretnosti in preusposabljanja, različne začasne finančne spodbude/nadomestila v času trajanja aktivnih ukrepov podpore do dejanske ponovne vključitve na trg dela, pomoč v začetnem obdobju na novem delovnem mestu ter druge vrste dejavnosti, kot so spodbujanje podjetništva/ustanavljanja podjetij in enkratne spodbude za zaposlovanje/najemanje delavcev.

Države članice so pri oblikovanju svežnjev ukrepov podpore upoštevale ozadje, izkušnje in stopnjo izobrazbe delavcev, njihovo morebitno mobilnost ter trenutne ali pričakovane zaposlitvene možnosti v zadevnih regijah.

4.2.2.     Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada (ESS)

ESPG je namenjen povečanju zaposljivosti in zagotavljanju hitre ponovne vključitve presežnih delavcev v delovno razmerje prek izvajanja ukrepov aktivne politike trga dela, s čimer dopolnjuje ESS, ki je glavni instrument za spodbujanje zaposlovanja v EU. Na splošno se ta dva sklada med seboj dopolnjujeta tako, da se ukvarjata s temi vprašanji z dveh različnih časovnih perspektiv, in sicer: ESPG zagotavlja posebej prilagojeno podporo presežnim delavcem kot odziv na določeno množično odpuščanje velikega obsega, ESS pa z vnaprej načrtovanimi večletnimi programi podpira strateške, dolgoročne cilje (npr. povečanje človeškega kapitala, upravljanje sprememb); sredstev ESS namreč običajno ni mogoče preusmeriti v reševanje kriznih razmer, ki jih povzročijo množična odpuščanja. Ukrepi ESPG in ESS se včasih uporabijo za medsebojno dopolnjevanje pri zagotavljanju kratko- in dolgoročnih rešitev. Odločilno merilo je možnost razpoložljivih instrumentov, da učinkovito pomagajo delavcem, naloga držav članic pa je, da izberejo (in načrtujejo) instrumente in ukrepe, ki so najbolj primerni za uresničitev zastavljenih ciljev.

Vsebina „usklajenega paketa prilagojenih storitev“, ki jih sofinancira ESPG, mora biti uravnotežena z drugimi ukrepi in jih mora dopolnjevati. Ukrepom, ki jih sofinancira ESPG, se ni treba omejiti zgolj na standardne tečaje in ukrepe; izkušnje namreč kažejo, da ESPG državam članicam omogoča, da presežnim delavcem ponudijo bolj prilagojeno in temeljito pomoč, kot bi bilo mogoče brez ESPG, vključno z ukrepi, do katerih običajno ne bi imeli dostopa (srednje- in visokošolsko izobraževanje). ESPG državam članicam omogoča, da se bolj osredotočijo na najbolj ranljive osebe, na primer na nizko kvalificirane osebe ali osebe migrantskega porekla, in da zagotovijo boljše razmerje med svetovalci in delavci ter/ali dolgoročnejšo podporo, kot bi bilo možno brez ESPG. Zaradi vsega tega se povečajo možnosti za izboljšanje položaja delavcev.

Vse države članice morajo vzpostaviti potrebne mehanizme, da se izognejo kakršnemu koli tveganju dvojnega financiranja iz finančnih instrumentov EU, kakor zahteva člen 6(5) Uredbe (ES) št. 1927/2006.

4.3.        Zahtevki, ki ne izpolnjujejo pogojev za finančni prispevek iz ESPG

Niti Komisija niti proračunski organ nista zavrnila nobene vloge, ki so jo države članice predložile za financiranje iz ESPG.

4.4.        Rezultati, ki jih je dosegel ESPG

Glavni viri informacij o rezultatih, ki jih je dosegel ESPG, so končna poročila, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Ta so dopolnjena z informacijami, ki so jih države članice predložile v neposrednih stikih s Komisijo ter na sestankih in konferencah med letom.

Leta 2012 je Komisija prejela končna poročila za 41 zahtevkov, sofinanciranih iz ESPG, ki jih je izvedlo dvanajst držav članic do sredine leta 2012. Za vseh 41 zahtevkov se je uporabljalo 24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge (po podaljšanju z 12 na 24 mesecev zaradi spremembe uredbe o ESPG iz leta 2009) in vsi so bili upravičeni do 65-odstotnega financiranja iz ESPG (po začasnem povečanju s prejšnjih 50 %).

Glavni rezultati in podatki, ki so jih te države članice sporočile leta 2012, so povzeti v tem oddelku in preglednici 4. Teh 41 zahtevkov bo analiziranih tudi v naknadnem ocenjevanju ESPG, katerega cilj je izmeriti dodano vrednost ESPG in njegov vpliv na odpuščene delavce in trge dela (29 zahtevkov se analizira v prvi fazi ocene, preostalih 12 pa bo vključenih v zadnjo fazo – glej oddelek 4.7.6).

Skupno je Komisija do 31. decembra 2012 prejela končna poročila za 60 zahtevkov ESPG, kar predstavlja 57 % skupnega števila vlog, prejetih do 31. decembra 2012 (105)[7].

Na podlagi informacij, ki jih vsebujejo končna poročila držav članic, je mogoče zaključiti, da ESPG doda vrednost ukrepom, ki bi jih lahko države članice sicer izvedle za pomoč presežnim delavcem pri iskanju nove zaposlitve in njihovem ponovnem uveljavljanju na trgu dela. Omogoči jim, da zagotovijo bolj kakovostne ukrepe za večje število presežnih delavcev v daljšem časovnem obdobju, kot bi bilo to mogoče brez financiranja iz ESPG.

4.4.1.     Povzetek rezultatov in dobrih praks, sporočenih leta 2012

Končna poročila, ki jih je predstavilo dvanajst držav članic, so pokazala, da je na koncu izvedbenega obdobja 14 333 delavcev (50 % od 28 662 delavcev, ki so izkoristili podporo iz ESPG) našlo novo zaposlitev ali pa so postali samozaposlene osebe. To je dober rezultat, predvsem glede na to, da imajo delavci, katerim je namenjena podpora iz ESPG, običajno večje težave na trgu dela. Približno 3,7 % se jih je še vedno izobraževalo ali usposabljajo, 44,7 % pa jih je bilo nezaposlenih ali neaktivnih iz osebnih razlogov[8]. Podrobnosti so prikazane v preglednici 4.

Podobno kot leta 2011 in 2010 je na rezultate ponovne vključitve v delovno razmerje vplivalo znatno zmanjšane absorpcijske sposobnosti lokalnih in regionalnih trgov dela, kar je neposredna posledica svetovne krize. Opozoriti je treba tudi, da stopnja ponovne vključitve, zabeležene na koncu ustreznih izvedbenih obdobij, predstavlja le zaposlitveni položaj delavcev v času zbiranja podatkov. Ne daje nobenih informacij o vrsti zaposlitve in kakovosti dela, ki ga je oseba našla, ter se lahko v kratkem času znatno spremeni. V skladu z informacijami, prejetimi od več držav članic, so stopnje ponovne vključitve višje že nekaj mesecev po predložitvi končnih poročil in se srednjeročno še povečujejo, zlasti kadar delavci še naprej prejemajo posebej prilagojeno pomoč po preteku obdobja ESPG na stroške držav članic ali s podporo ESS. To kaže, da ima podpora, sofinancirana iz ESPG, dolgoročno lahko dodaten pozitiven učinek.

4.4.2.     Podrobnosti izvedenih ukrepov, kakor so o njih v končnih poročilih, prejetih leta 2012, poročale države članice

Svežnji ukrepov podpore, ki jih je dvanajst držav članic zagotovilo za odpuščene delavce, so vključevali širok razpon ukrepov prilagojenega iskanja zaposlitve, nadomestne zaposlitve in (pre)kvalifikacij. Najvišji zneski so bili porabljeni za dve kategoriji ukrepov: usposabljanje in preusposabljanje (približno 56,5 milijona EUR ali 32 % skupnih prilagojenih storitev za vseh 41 zahtevkov) in finančna nadomestila, plačana delavcem med izvajanjem ukrepov aktivne politike trga dela (približno 68,5 milijona EUR ali 38,8 % skupnih prilagojenih storitev za vseh 41 zahtevkov).

Programi kvalifikacij in usposabljanja so bili posebej prilagojeni potrebam in željam delavcev ob upoštevanju zahtev lokalnih ali regionalnih trgov dela in morebitnih obetavnih sektorjev v prihodnosti. V nekaterih državah članicah in zahtevkih (npr. v Avstriji in na Irskem) je bila pomembna osredotočenost na visokošolske kvalifikacije, zahtevki iz ostalih držav članic pa so se nanašali na nadgradnjo spretnosti tehničnih profilov delavcev. Ponekod (npr. na Danskem) je bil ESPG uporabljen kot preskusna podlaga za inovativne ukrepe, ki še niso bili na voljo vsem presežnim delavcem in bi se lahko po izkušnjah z ESPG v prihodnosti uporabljali bolj splošno. V večini primerov so delavci lahko pridobili potrdilo o obstoječih spretnostih ali izkušnjah, s čimer se je povečala njihova vrednost za bodoče delodajalce.

Ukrepi so vsebovali tudi dejavnosti za spodbujanje podjetništva in zagonskih podjetij (vključene v večino svežnjev ukrepov podpore) kakor tudi finančna nadomestila za kritje stroškov prevoza, izdatkov, povezanih z usposabljanjem, in življenjskih stroškov med udeležbo delavcev v ukrepih aktivne politike trga dela, organiziranih zanje.

Navedenih dvanajst držav članic je sporočilo številna zanimiva dejstva in spodbudne informacije, ki kažejo, da so se osebni položaj, samozavest in zaposljivost zadevnih delavcev vidno izboljšali zaradi podpore in storitev ESPG, čeprav vsi niso hitro našli nove zaposlitve.

ESPG je navedenim državam članicam omogočil, da so bile na območjih, ki so jih prizadela odpuščanja, dejavnejše glede števila ljudi, ki jim je bila ponujena pomoč, ter obsega, trajanja in kakovosti podpore, kot bi lahko bile brez sredstev ESPG. Sredstva EU so jim omogočila prožnejši odziv in vključitev zelo prilagojenih, včasih tudi inovativnih ukrepov v svoje pakete ter večjo osredotočenost na določene skupine prebivalstva, na primer nizko kvalificirane iskalce zaposlitve ali iskalce zaposlitve, ki jim je težje pomagati (osebe, starejše od 50 let, osebe migrantskega porekla, invalidne osebe, osebe z zgolj osnovno izobrazbo in spretnostmi itd.). Učinkoviti so bili predvsem zaposlitveni sejmi za presežne delavce in tudi ukrepi, v okviru katerih so izvajalske agencije navezale stike z lokalnimi podjetji, da bi skupaj z njimi opredelile še neobjavljena delovna mesta, tako da bi se delavci, ki se jim zagotavlja podpora, lahko usposobili in s tem zagotovili ujemanje njihovih kvalifikacij s potrebami prostih delovnih mest. Druga dejavnost, ki je potencialno pripeljala do ponudb delovnih mest delavcem ESPG, je bila organizacija pripravništev.

V nekaterih državah članicah je pomoč iz ESPG vplivala na celotne industrijske sektorje, na primer tiskarski/grafični sektor na Nizozemskem se je začel bolje zavedati potreb starejših delavcev, ko so ti postali presežni. V Španiji so pogodbe z lokalnimi podjetji povzročile boljše razumevanje trga dela glede na iskane profile delavcev in vrste ter pogoje trenutnih pogodb o delu. Navedenih dvanajst držav članic je izvedlo tudi dejavnosti za informiranje in ozaveščanje, usmerjene v zadevne delavce in tudi potencialne delodajalce, ostale deležnike ter informirano splošno javnost. Slednje so vključevale prispevke v lokalnih in družabnih medijih, promocijske letake in video posnetke, spletne strani in zaključne konference za obeležitev konca projektov, sofinanciranih iz ESPG.

Po mnenju organov držav članic je ESPG veljal za koristen instrument za pomoč pri reševanju trenutnih izzivov na trgu dela v času proračunskih omejitev. Pomoč, sofinancirana iz ESPG, pomeni torej večjo naložbo v spretnosti, kar ima lahko tudi srednje- in dolgoročno pozitiven učinek, ko si bodo trgi postopoma opomogli od krize.

Navedenih dvanajst držav članic je pridobilo tudi številne izkušnje, ki jim bodo koristile pri pripravi in izvedbi prihodnjih zahtevkov ESPG. ESPG državam članicam omogoča zgodnji začetek zagotavljanja pomoči presežnim delavcem: ukrepi se lahko začnejo takoj po napovedi bodočih odpuščanj. Nizozemska, Avstrija, Nemčija in Češka so poročale o pozitivnih izkušnjah z zgodnjim začetkom. Pregledovanje in prerazporejanje proračunskih sredstev med izvajanjem pripomore k doseganju boljše sestave ukrepov za delavce in boljše porabe proračuna. Danska priporoča posvetovanje s pravnikom za postopke javnih naročil, ker je na voljo omejena količina časa, zelo pomembna pa je pravna varnost. Nizozemska je kot ključni element za ohranjanje motivacije in zainteresiranosti delavcev za delo in karierne priložnosti priporočila zgodnje komuniciranje s prizadetimi delavci o predlaganih ukrepih.

Preglednica 4 – Končna poročila, prejeta leta 2012 – pregled rezultatov

4.5.        Programsko obdobje 2014–2020 – predlog Komisije za novo uredbo o ESPG

V skladu s členom 20 uredbe o ESPG je treba uredbo pregledati do 31. decembra 2013, kar se ujema s koncem večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013. Na podlagi predloga Komisije je Svet na zasedanju 7. in 8. februarja 2013 podprl nadaljevanje ESPG v naslednjem večletnem finančnem okviru od leta 2014 do 2020 kot način zagotavljanja posebne, enkratne pomoči delavcem, ki so postali presežni zaradi obsežnih strukturnih sprememb zaradi globalizacije. Podrobnosti o prihodnji uredbi bodo znane, ko jo bosta potrdila Svet in Evropski parlament.

4.6.        Finančno poročilo

4.6.1.     Sredstva, ki jih je prispeval ESPG

Proračunski organ je leta 2012 odobril 19 prispevkov iz ESPG v skupni višini 73 536 222 EUR, kar je 14,7 % najvišjega letnega zneska, ki je na voljo (glej preglednico 2). Vseh 19 plačil je bilo izplačanih iz proračuna za leto 2012, pri čemer je bilo zadnjih sedem izplačanih na začetku leta 2013.

V skladu s členom 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006[9], ki določa proračunski okvir za ESPG, ESPG ne sme preseči najvišjega letnega zneska v višini 500 milijonov EUR, ki se lahko črpa iz neporabljenih sredstev v okviru katere koli razlike do skupne zgornje meje odhodkov iz prejšnjega leta in/ali iz zapadlih sredstev za prevzem obveznosti iz prejšnjih dveh let, razen tistih iz postavke 1B finančnega okvira. Poleg tega člen 12 uredbe o ESPG določa, da mora na dan 1. septembra vsakega leta ostati na voljo najmanj 25 % najvišjega letnega zneska za pokrivanje morebitnih potreb, ki se pojavijo do konca leta.

Sredstva za prevzem obveznosti za zneske, odobrene leta 2012, so se prenesla iz rezerve ESPG v proračunsko vrstico ESPG. Na začetku leta je bil v dobro proračunske vrstice ESPG knjižen znesek v višini 50 000 000 EUR. S spremembo proračuna je bil dodan še znesek 17 657 535 EUR. Pri globalni prerazporeditvi je bil določen znesek 5 878 687 EUR, ki je bil prenesen v ESPG.

4.6.2.     Izdatki za tehnično pomoč

V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 1927/2006 se lahko do 0,35 % finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto (1,75 milijona EUR), porabi za financiranje tehnične pomoči na pobudo Komisije za dejavnosti, kot so priprava, spremljanje, informiranje in razvoj zbirke znanja, upravna in tehnična podpora ter revizija, nadzor in vrednotenje, ki so potrebne za izvajanje uredbe o ESPG. Proračunski organ je 4. julija 2012 za tehnično pomoč[10] v zvezi z dejavnostmi, naštetimi v preglednici 5, odobril znesek 730 000 EUR. Zahtevkov za preostalih 1 020 000 EUR, ki bi se lahko porabili za tehnično pomoč v zadevnem letu, ni bilo.

Prvotni predlog Komisije[11] v višini 1 120 000 EUR je proračunski organ znižal na 730 000 EUR, pri čemer je znižanje vplivalo na skoraj vse postavke. Komisija se je pri izvajanju tehnične pomoči odločila dati prednost sestankom s predstavniki držav članic, da bi zagotovila učinkovito izvajanje sklada in začela naknadno ocenjevanje sklada, kot je bilo načrtovano.

Preglednica 5 – Izdatki za tehnično pomoč za leto 2012

Opis || V proračunu predvideni znesek EUR *) || Dejanski znesek EUR

Obveščanje (na primer posodabljanje spletne strani ESPG v vseh jezikih EU, publikacije, avdiovizualne dejavnosti) || 130 000 || Ni izdatkov (spletno stran so posodobile službe Komisije)

Upravna in tehnična podpora: – sestanki strokovne skupine kontaktnih oseb ESPG – seminar o izvajanju ESPG || 35 000 125 000 ||  70 000 181 900

Spremljanje zbiranja podatkov in statistični portret ESPG) || 20 000 || Ni izdatkov (delo so opravile službe Komisije)

Razvoj zbirke znanja (standardizirani postopki za vloge za ESPG in njihova obdelava); razvoj in racionalizacija zbirke znanja ESPG, ki vsebuje podatke in zneske o zahtevkih ESPG) || 70 000 || Ni izdatkov (delo na zbirki podatkov so opravile službe Komisije) (standardizirani postopki odloženi do proračuna za leto 2013)

Ocena || 350 000 || 476 203 **)

Skupaj || 730 000 || 728 103

*)                Zneski v skladu s sklepom proračunskega organa z dne 4. 7. 2012

**)              344 810 EUR za 1. fazo naknadne ocene (člen 17(1)(b) uredbe o ESPG) in 131 393 EUR za končno plačilo vmesne ocene (člen 17(1)(a) uredbe o ESPG).

4.6.3.     Ugotovljene ali zaključene nepravilnosti

Komisija leta 2012 ni bila obveščena o nobenih nepravilnostih v skladu z uredbo o ESPG.

Leta 2012 niso bile zaključene nobene nepravilnosti v skladu z uredbo o ESPG.

4.6.4.     Zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG

Člen 15(2) uredbe o ESPG določa postopke za zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG. Leta 2012 je bilo zaključenih enajst zahtevkov (prikazanih v preglednici 6); ti so bili izvedeni v letih do 2012 (24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma vloge; 65-odstotno sofinanciranje iz ESPG).

Stopnja izvajanja proračuna je bila med 1,9 % in več kot 100 %. Skupni znesek neporabljenih sredstev, povrnjenih Komisiji za teh enajst zahtevkov, je znašal približno 18,1 milijona EUR (37,8 % prispevkov iz ESPG za te zahtevke).

Razlogi za to, da države članice niso porabile vseh odobrenih sredstev, so različni. Čeprav se države članice spodbuja, naj pripravijo realne ocene proračuna za usklajeni sveženj prilagojenih storitev, tako načrtovanje ni vedno dovolj natančno in utemeljeno. V začetne izračune je morda vključena previsoka varnostna rezerva, ki se na koncu izkaže za nepotrebno. Število delavcev, ki želijo sodelovati v predlaganih ukrepih, je v fazi načrtovanja morda ocenjeno previsoko, nekateri delavci se morda raje odločijo za cenejše namesto za dražje ukrepe oziroma za kratkoročne in ne za dolgoročne ukrepe ali pa novo zaposlitev najdejo hitreje, kot je bilo prvotno ocenjeno. Drugi razlogi za majhno porabo so morda zamude pri začetku izvajanja ukrepov in neuporaba možnosti glede prerazporeditve sredstev med različnimi proračunskimi postavkami pri izvajanju svežnja prilagojenih storitev.

Komisija je državam članicam pomagala z rednim informiranjem in posebnimi seminarji za spodbujanje optimalnega upravljanja sredstev. To je pomenilo, da se je začetna visoka stopnja povračil v višini čez 60 % za prve zahtevke pomembno znižala (37,8 %), vendar jo je treba dodatno izboljšati.

Priprava proračuna za ukrepe in predvidevanje udeležbe delavcev v podaljšanem 24-mesečnem obdobju naj bi se izboljšala s pridobljenimi izkušnjami. Izboljšujejo se tudi čas prispetja sredstev iz ESPG na zadevno območje, zmogljivosti različnih struktur za usklajevanje in izvajanje ter kakovost komunikacije med nacionalno in regionalno oziroma lokalno ravnjo. Države članice bolje uporabljajo možnost pregleda proračunov ter prerazporeditve izdatkov med različnimi ukrepi in/ali izdatki za izvajanje. Nenazadnje institucije EU prav tako vlagajo veliko truda v pospešitev postopkov odločanja in plačevanja sredstev iz ESPG, da bi se čas in odobrena sredstva lahko optimalno porabila. Komisija je marca 2012 za predstavnike držav članic organizirala poseben seminar za obravnavanje različnih vprašanj v zvezi s časom in učinkovitostjo izvajanja sklada.

Preglednica 6 – Zahtevki, zaključeni leta 2012

4.6.5.     Druga povračila

Leta 2012 ni bilo drugih povračil.

4.7.        Dejavnosti tehnične pomoči, ki jih izvaja Evropska komisija

4.7.1.     Informiranje in obveščanje javnosti

Spletna stran

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1927/2006 Komisijo poziva, da „vzpostavi spletno stran v vseh jezikih Skupnosti z informacijami o ESPG, navodili za predložitev vlog ter posodobljenimi podatki o odobrenih in zavrnjenih vlogah, pri čemer je poudarjena vloga proračunskega organa“.

V skladu z zahtevami člena 9 je bila spletna stran Komisije o ESPG[12] leta 2012 posodobljena z ustreznimi informacijami. Spletna stran je leta 2012 zabeležila 253 462 ogledov strani, ki jih je ustvarilo 32 030 obiskovalcev (skupno število obiskov: 44 630).

4.7.2.     Sestanki z nacionalnimi organi in deležniki ESPG

Deveti in deseti sestanek kontaktnih oseb skupine strokovnjakov za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, tj. predstavnikov za ESPG v državah članicah, sta potekala 21. marca 2012 in 16. oktobra 2012 v Bruslju. Oba sestanka sta bila delno namenjena razpravi o pregledu trenutne uredbe o ESPG, predlogu Komisije glede njenega nadaljevanja v obdobju od leta 2014 do 2020, zadevah, ki so se pojavile v zvezi z bodočim izvajanjem, obveščanju članov o pripravah na naknadno oceno ESPG za obdobje 2007–2013 in raznim drugim zadevam dnevnega reda.

22. marca 2012 je bil v Bruslju organiziran povezovalni seminar za razpravo o pravočasnosti izvajanja ESPG in izmenjavo najboljših praks, namenjen pospešitvi izvajanja ukrepov za maksimalno učinkovitost in optimalne izdatke.

17. oktobra 2012 je bil v Bruslju organiziran povezovalni seminar za razpravo o več vprašanjih glede izvajanja ESPG, vključno z učinki krize po sektorjih in uspešnostjo ukrepov za ustanavljanje podjetij v okviru izvajanja ESPG.

4.7.3.     Razvoj zbirke znanja – zbirke podatkov ESPG in standardiziranih postopkov za vloge za ESPG

Službe Komisije so leta 2012 za beleženje podatkov o obsegu zahtevkov za ESPG za statistične namene izboljšale zbirko podatkov ESPG in pripravile več obrazcev za lažji vnos podatkov o zahtevkih v zbirko podatkov. Razvoj novega elektronskega obrazca za vlogo je načrtovan leta 2013/2014 ob upoštevanju pripravljalnega dela, ki so ga opravili zunanji strokovnjaki leta 2011 (financiranega iz proračuna za tehnično pomoč za leto 2011; končno poročilo je bilo predloženo aprila 2012).

Novi obrazec za vlogo bo standardiziral postopke vloge in ocene in bi moral zato skrajšati čas, ki preteče od priprave vloge s strani države članice do sprejetja predloga, ki ga Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Skupaj z zbirko podatkov bo tudi olajšal delo Komisije v zvezi z analiziranjem, združevanjem in primerjanjem podatkov in zneskov zahtevkov ESPG.

Druge dejavnosti informiranja, načrtovane v letu 2012

Komisija je v predlogu tehnične pomoči za leto 2012 načrtovala pripravo video posnetka in nekaj opisnih map o dejavnostih ESPG. Teh dejavnosti zaradi znižanj proračuna, ki jih je izvedel proračunski organ julija 2012, ni bilo mogoče izvesti.

4.7.4.     Drugi statistični portret ESPG 2007–2011

Komisija je v prvi polovici leta 2012 objavila drugi statistični portret ESPG (2007–2011), ki so ga pripravili zunanji strokovnjaki v okviru proračuna za tehnično pomoč za leto 2011.

4.7.5.     Vmesna ocena ESPG

Rezultati vmesne ocene ESPG, ki je bila izvedena leta 2011 v skladu s členom 17(1)(a) uredbe o ESPG, so bili deležnikom ESPG predstavljeni v Bruslju 2. februarja 2012[13]. To je bila priložnost za razpravo o glavnih rezultatih začetne faze ESPG (2007–2009) in priporočilih ocenjevalcev, ki so bila v vmesnem času izvedena ali vključena v predlog nove uredbe o ESPG (2014–2020).

4.7.6.     Naknadna ocena ESPG – prva faza

33 primerov, ki jih je treba oceniti v prvi fazi naknadne ocene (člen 17(1)(b) uredbe o ESPG), je naštetih spodaj. Ti primeri so bili izbrani zato, ker je Komisija do 20. septembra 2012 prejela končna poročila o njihovi izvedbi. Naslednja skupina zahtevkov ESPG bo analizirana v končni fazi naknadne ocene (zahtevki, za katere bodo končna poročila predložena do konca decembra 2013[14]).

5.           Trendi

Ker se število zahtevkov ESPG povečuje, je na voljo več podatkov za opredelitev trendov v zvezi z vlogami in za pregled smeri razvoja dejavnosti sklada. Podatki v naslednjih grafih in prilogah se nanašajo na 110 vlog, ki so jih predložile države članice od januarja 2007 do 12. avgusta 2013[15]. Zahtevanih je bilo približno 471,2 milijona EUR (približno 416,3 milijona EUR je bilo že plačanih) za pomoč 100 022 delavcem (število delavcev, ki jim je namenjena pomoč, po ocenah držav članic).

Graf 1: Število prejetih vlog v obdobju 2007–2013 (do 12. avgusta 2013)

Sprememba uredbe o ESPG iz leta 2009 je s svojimi začasnimi in stalnimi spremembami pomembno vplivala na število vlog, ki jih je prejela Evropska komisija, saj se je to od maja 2009 (ko se je začela uporabljati spremenjena uredba o ESPG) do konca leta 2011 občutno povečalo. V celotnem obdobju od januarja 2007 do avgusta 2013 je bilo predloženih 65 vlog zaradi krize in 45 vlog zaradi trgovine (brez upoštevanja vlog, ki so jih države članice umaknile). 82 % vlog, prejetih med majem 2009 in koncem leta 2011, je bilo povezanih s svetovno finančno in gospodarsko krizo.

Kot je prikazano v Prilogi 2, je Španija država članica, ki je predložila največ vlog za sredstva iz ESPG (18 vlog), sledijo pa ji Nizozemska (16 vlog), Italija (12 vlog) in Danska (10 vlog). Osem držav do 12. avgusta 2013 še ni zaprosilo za podporo iz ESPG: Estonija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Slovaška, Združeno kraljestvo in Hrvaška (ki je v EU vstopila šele 1. julija 2013).

Graf 2: Zahtevani znesek iz ESPG na državo članico v obdobju 2007–2013 (do 12. avgusta 2013)

v mio. EUR

V celotnem obdobju od januarja 2007 do avgusta 2013 je 20 držav članic zaprosilo za skupni znesek iz ESPG v višini 471,2 milijona EUR (glej tudi pregled v preglednici v Prilogi 2). Danska je zaprosila za najvišji znesek sofinanciranja iz ESPG (63,7 milijona EUR/10 vlog), sledijo pa ji Irska (63,3 milijona EUR/7 vlog), Italija (60,6 milijona EUR/12 vlog) in Španija (57,1 milijona EUR/18 vlog). Še neodobreni zneski so okvirni in se lahko v fazi ocenjevanja še spremenijo.

Graf 3: Število delavcev, ki jim je namenjena pomoč, na državo članico v obdobju 2007–2013 (do 12. avgusta 2013)

Španija je država članica, ki je zaprosila za pomoč iz ESPG za največje število presežnih delavcev (13 396 za 18 vlog), sledijo pa ji Italija (12 759 za 12 vlog), Nemčija (11 349 za 7 vlog) in Irska (10 267 za 7 vlog). V preostalih 12 državah se številke gibljejo od nekaj več kot 8 000 na Nizozemskem do malo manj kot 1 800 na Poljskem. V vseh preostalih štirih državah članicah, ki so predložile vloge, je bilo število vključenih delavcev nižje od 1 000.

Graf 4: Število vlog na sektor (NACE Rev. 2) v obdobju 2007–2013 (do 12. avgusta 2013)

V celotnem obdobju od januarja 2007 do avgusta 2013 je ESPG prejel vloge glede delavcev, ki so postali presežni v skupaj 35 sektorjih dejavnosti (glej tudi pregled v Prilogi 1). Večina od teh se je nanašala na proizvodnjo, zajemala pa je tudi gradbeni in storitveni sektor. Največ vlog je bilo prejetih za štiri proizvodne sektorje: avtomobilsko industrijo (19 vlog oziroma 17 % vseh vlog), sektor strojev in naprav (12 vlog oziroma 11 % vseh vlog), tekstilno industrijo (10 vlog oziroma 9 % vseh vlog) in tiskarsko industrijo (9 vlog oziroma 8 % vseh vlog).

Okoli 8 % vlog (9 vlog) je bilo prejetih za delavce v gradbeni industriji na splošno, kar vključuje gradnjo stavb, specializirana gradbena dela ter arhitekturno in tehnično projektiranje (ta številka bi se povzpela na 13 vlog oziroma okoli 12 %, če bi bili vključeni tudi pomožni sektorji, kot so gradbeni material, tesarstvo in stavbno mizarstvo ter keramika). Za več kot polovico vseh sektorjev (20 od 35 sektorjev) je ESPG prejel po eno vlogo.

Graf 5: Število delavcev, ki jim je namenjena pomoč, na sektor (NACE Rev. 2) v obdobju 2007–2013 (do 12. avgusta 2013)

20 držav članic je v 110 vlogah namenilo pomoč skupno 100 022 odpuščenim delavcem. Zadevni sektorji so predvsem sektor avtomobilske industrije, v katerem je bila pomoč namenjena skoraj 24 000 delavcem (23,8 % vseh delavcev, na katere se nanašajo predložene vloge), ki mu sledi tekstilni sektor (več kot 11 000 delavcev ali 11,2 % vseh, na katere se nanašajo predložene vloge), sektor mobilnih telefonov (malo nad 10 000 delavcev ali 10 % vseh, na katere se nanašajo predložene vloge) in sektor strojev in opreme (več kot 9 000 delavcev ali 9,1 % vseh, na katere se nanašajo predložene vloge).

Graf 6: Povprečni zahtevani znesek iz ESPG, namenjen za pomoč delavcu, na državo članico v obdobju 2007–2013 (do 12. avgusta 2013)

EUR                                                                                                  Povprečje

V grafu 6 je prikazana povprečen znesek podpore iz ESPG na delavca, ki mu je namenjena pomoč (4 711 od skupno 100 022 delavcev, ki jim je bila namenjena pomoč v 20 državah članicah). Podpora iz ESPG na delavca je bila najvišja v Avstriji in na Danskem, kjer je znašala okoli 14 000 EUR oziroma 10 000 EUR. Nasprotno pa je bila podpora, zahtevana v Litvi, Sloveniji in na Češkem, nižja od 1 000 EUR na delavca.

6.           Sklepna ugotovitev

Dosedanja gibanja kažejo, da se vloge za ESPG vlagajo za delavce v vse več sektorjih. Poleg tega imajo države članice vse več izkušenj pri izbiri najprimernejših ukrepov, načrtovanju učinkovite pomoči presežnim delavcem in uporabi ESPG za preizkušanje novih pristopov. Države članice tudi vedno bolj uporabljajo možnost prerazporeditve sredstev med ukrepi v času izvajanja projektov, da v celoti izkoristijo razpoložljive prispevke.

Dejstvo, da „odstopanja zaradi krize“ ni bilo mogoče podaljšati na obdobje po koncu leta 2011 (v Svetu ni bila dosežena kvalificirana večina), je zmanjšalo možnosti za pomoč EU delavcem, čeprav mnogi še vedno čutijo posledice krize.

Od leta 2012 do izteka veljavnosti sedanje uredbe o ESPG (konec leta 2013) se še naprej uporabljajo trajne spremembe v spremenjeni uredbi (prag zmanjšan na 500 presežnih delavcev, izvedbeno obdobje podaljšano na 24 mesecev od datuma predložitve vloge), države članice pa lahko nadaljujejo s podporo delavcem, ki so postali presežni zaradi obsežnih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Če se uporabijo vse možnosti ESPG, dopolnjene z drugimi razpoložljivimi instrumenti in ob posvetovanju s pomembnimi deležniki, se lahko delavcem, ki so upravičeni do podpore iz ESPG, pomaga na prilagojen način, s čimer se bodo ob postopnem okrevanju trgov po krizi izboljšale njihove srednje- in dolgoročne priložnosti na trgu dela.

[1]               Uredba (ES) št. 1927/2006 z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, UL L 406, 30.12.2006, str. 1, kakor je bila popravljena z UL L 48, 22.2.2008, str. 82, v vseh jezikih, in UL L 202, 31.7.2008, str. 74, samo v angleškem jeziku.

[2]               Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167, 29.6.2009).

[3]               COM(2011) 608 final, 6. 10. 2011.

[4]               Začasno odstopanje od uredbe o ESPG, ki je dopuščalo vloge zaradi svetovne finančne in gospodarske krize ter povečalo stopnje sofinanciranja iz ESPG s 50 % na 65 %, se je uporabljalo od 1. maja 2009 do 30. decembra 2011.

[5]               En zahtevek, EGF/2012/009 BE/Carsid, je bil pozneje umaknjen in ponovno vložen 2. aprila 2013.

[6]               Avtomobilska industrija (3), stroji in naprave (3), kovine (2), mobilni telefoni (1), elektronske naprave za široko rabo (1), dejavnosti klicnih centrov (1).

[7]               Brez upoštevanja končnega poročila za en zahtevek, ki ga je pozneje država članica prosilka umaknila. EGF 2007/002 FR Renault.

[8]               NEET: mladi, ki niso niti zaposleni niti vključeni v programe izobraževanja ali usposabljanja.

[9]               UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[10]             UL L 192, 20.7.2012, str. 11.

[11]             COM(2012) 160 z dne 4. 4. 2012.

[12]             http://ec.europa.eu/egf - na voljo v vseh 23 jezikih EU, vključno z irščino.

[13]             Poročilo o vmesni oceni je na voljo na spletni strani ESPG (http://ec.europa.eu/egf).

                Glej tudi poglavje 4.7.5 Letnega poročila ESPG za leto 2011.

[14]             Rok za pripravo poročila o prvi fazi naknadne ocene je 31. december 2013, za pripravo poročila o končni fazi pa 31. december 2014 (člen 17(1b) uredbe o ESPG).

[15]             Ob upoštevanju 10 zahtevkov, ki so jih države članice prosilke umaknile, ta številka naraste na 120. Umaknjeni zahtevki niso upoštevani v statistiki.

PRILOGA 1 — vloge za ESPG po razvrstitvi gospodarskih dejavnosti do 12. avgusta 2013

Priloga 2 — Pregled vlog ESPG do 12. avgusta 2013 po državah članicah in vrsti vloge (merila člena 1)