52013DC0644

PISNI PREDLOG SPREMEMBE št. 1 K PREDLOGU SPLOŠNEGA PRORAČUNA ZA LETO 2014

IZKAZ ODHODKOV PO ODDELKIH Oddelek III – Komisija

Ob upoštevanju:

– Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), zlasti člena 314 PDEU, v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom), zlasti člena 106a Pogodbe Euratom,

– Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Unije[1], zlasti člena 39 Uredbe,

– predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki ga je Komisija predstavila 28. junija 2013[2],

Evropska komisija iz razlogov, navedenih v obrazložitvenem memorandumu, proračunskemu organu predstavi pisni predlog spremembe št. 1 k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014.

KAZALO

1      Uvod.. 5

2      Financiranje v začetnem obdobju Obzorja 2020, Erasmusa, COSME in YEI 5

2.1       Izid pogajanj o večletnem finančnem okviru.. 5

2.2       Vpliv na razdelek 1a¾ Konkurenčnost za rast in zaposlovanje. 6

2.2.1       Financiranje v začetnem obdobju programov Obzorje 2020, COSME, Erasmus. 6

2.2.2       Financiranje v končnem obdobju IPE – energetika  in ITER.. 6

2.2.3       Spremenjeni profil programov iz razdelka 1a. 7

2.3       Vpliv na razdelek 1b¾Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija.. 7

2.3.1       Začetno financiranje v začetnem in končnem obdobju. 7

2.3.2       Dodatno financiranje v končnem obdobju. 7

2.3.3       Podrobne posledice. 8

3      Dodatna pomoč za Ciper.. 8

3.1       Razlog za zahtevek.. 8

3.2       Financiranje z uporabo instrumenta prilagodljivosti 9

4      Nova generacija skupnih tehnoloških pobud.. 9

4.1       Zakonodajni predlogi 9

4.2       Vpliv na človeške in finančne vire. 11

5      Uvedba posebnih proračunskih vrstic tehnične pomoči za kohezijsko politiko.. 11

5.1       Zakonodajni predlogi 11

5.2       Vpliv na proračunsko nomenklaturo.. 12

6      Sklepna ugotovitev.. 12

7      Zbirna razpredelnica po razdelkih finančnega okvira.. 13

IZKAZ ODHODKOV PO ODDELKIH

Spremembe izkaza prihodkov in odhodkov po oddelkih so na voljo na portalu EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/budget/www/index-sl.htm). Temu dokumentu je za ponazoritev priložena angleška različica sprememb izkaza po prilogi v proračunskem formatu.

1            Uvod

Pisni predlog spremembe št. 1 (PPS 1) k predlogu proračuna za leto 2014 (PP 2014) zajema naslednje:

¾ za prevzem obveznosti v začetnem obdobju „Okvirnega programa za raziskave in inovacije“ (Obzorje 2020), programa „Izobraževanje, usposabljanje, mladi in šport“ (Erasmus) in programa „Konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij“ (COSME), ki je dodano financiranju v začetnem obdobju „Pobude za zaposlovanje mladih,“ (YEI), že predlagano v PP 2014 zaradi političnega dogovora, doseženega ob koncu junija 2013 glede večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020.

¾ Dodatna pomoč Cipru v okviru strukturnih skladov, za katere se predlaga znesek v višini 100 milijonov EUR, ki se financira iz razlike do zgornje meje razdelka 1b (21,6 milijona EUR), in z uporabo instrumenta prilagodljivosti (78,4 milijona EUR).

¾ Posledice za človeške in finančne vire predlagane nove generacije skupnih tehnoloških pobud (JTI).

¾ Oblikovanje proračunskih postavk z oznako „p.m.“, da bi lahko del nacionalne ovojnice za tehnično pomoč evropskih strukturnih in investicijskih (ESI) skladov (lahko upravljala Komisija na zahtevo držav članic, ki imajo začasne proračunske težave.

Neto proračunski vpliv teh sprememb je povečanje odobritev za prevzem obveznosti za 100 milijonov EUR v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2014. Pisni predlog spremembe ne predlaga nobene spremembe odobritev plačil.

2            Financiranje v začetnem obdobju Obzorja 2020, Erasmusa, COSME in YEI

2.1         Izid pogajanj o večletnem finančnem okviru

V skladu s političnim dogovorom o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020 se lahko v začetnem obdobju financira največ 2 543 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) v letih 2014 in 2015 kot del letnega proračunskega postopka za posebne politične cilje, povezane z zaposlovanjem mladih, raziskavami in Erasmusom, zlasti za vajeništvo ter mala in srednja podjetja. Dogovor predvideva, da bodo zneski, financirani v začetnem obdobju (ki se bodo uporabili, kot sledi: 2 143 milijonov EUR za YEI, 200 milijonov EUR za Obzorje 2020, 150 milijonov EUR za Erasmus in 50 milijonov EUR za COSME), v celoti pokriti z odobritvami v okviru in/ali med razdelki, s čimer se za obdobje 2014–2020 ne spremenijo skupne letne zgornje meje po razdelkih ali podrazdelkih..

Ta pisni predlog spremembe št. 1 k predlogu proračuna za leto 2014 upošteva politični dogovor o novem večletnem finančnem okviru, in sicer s prilagoditvijo finančnih ovojnic ustreznih programov za leto 2014 iz razdelka 1a (Konkurenčnost za rast in zaposlovanje) ter razdelka 1b (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija). Glede financiranja v začetnem obdobju „Pobude za zaposlovanje mladih“ (YEI), ki je bila že vključena v PP 2014, ni predlagana nobena sprememba. Vendar financiranje v začetnem obdobju programov iz razdelka 1a vpliva na zneske, ki so bili financirani v začetnem obdobju v okviru razdelka 1b, kot je podrobneje opisano spodaj.

2.2         Vpliv na razdelek 1a¾ Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

2.2.1      Financiranje v začetnem obdobju programov Obzorje 2020, COSME, Erasmus

Komisija predlaga, da se v začetnem obdobju 2014 in 2015 (v cenah iz leta 2011) v razdelek 1a financira 400 milijonov EUR, ki se razdelijo, kakor sledi: 200 milijonov EUR za program Obzorje 2020, 150 milijonov EUR za Erasmus in 50 milijonov EUR za COSME. Skupni znesek za vse tri programe v obdobju 2014–2020 ostaja nespremenjen. Ustrezna razčlenitev za posamezni program je naslednja:

· Obzorje 2020: v cenah iz leta 2011 bodo v začetnem obdobju financirani zneski v višini 200 milijonov EUR v letu 2014 (212,2 milijona EUR v tekočih cenah), pri čemer bo znesek deljen v razmerju 50/50 na naslednji dve proračunski postavki: „15 03 01 01 ¾ Ukrepi Marie Skłodowska-Curie — ustvarjanje novih spretnosti in znanja ter inovacij“, in „08 02 01 01 ¾ Krepitev pionirskih raziskav v Evropskem raziskovalnem svetu (ERC)“.

· COSME: razpoložljiva sredstva se bodo povečala za 30 milijonov EUR leta 2014 in za 20 milijonov EUR leta 2015 v cenah iz leta 2011 (31,7 milijona EUR oziroma 21,6 milijona EUR v tekočih cenah). Komisija predlaga, da se večina financiranja v začetnem obdobju (85 %) osredotoči na finančne instrumente v korist MSP „02 02 02 ¾ Izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij (MSP) do financiranja v obliki lastniških in dolžniških instrumentov“, preostanek pa za proračunski člen „02 02 01 ¾ Spodbujanje podjetništva in izboljšanje konkurenčnosti podjetij Unije in njihovega dostopa na trge“.

· Erasmus: v cenah iz leta 2011 bo za ta program v začetnem obdobju financiranih 130 milijonov EUR v letu 2014 ter 20 milijonov EUR v letu 2015. Ustrezne vsote v tekočih cenah znašajo 137,5 milijona EUR oziroma 21,6 milijona EUR. Dodatni zneski se uporabljajo za krepitev „vajeniške“ komponente („15 02 01¾ Spodbujanje odličnosti in sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, poudarjanje pomena tega področja za trg dela ter sodelovanja mladih v evropskem demokratičnem življenju“).

2.2.2      Financiranje v končnem obdobju IPE – energetika  in ITER

Vzporedno s financiranjem v začetnem obdobju programov Obzorje 2020, COSME in Erasmus, kakor je določeno zgoraj, se proračunska sredstva, predvidena za energetsko vejo „instrumenta za povezovanje Evrope“ (IPE – energetika) in za „Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER) financirajo v končnem obdobju, pri čemer je treba upoštevati tudi njihovo specifično napoved izvajanja v tem obdobju.

· ITER: znesek v višini 200 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) bo financiran v končnem obdobju, tj. leta 2014 do leta 2015, da bi se lahko upoštevale spremembe načrtovanja javnih naročil. Skupno podjetje za fuzijo za energijo ITER (F4E) je tesno sodelovalo s pogodbeniki za pridobitev rezultatov z nižjimi stroški od načrtovanih ali boljših proizvodov za ceno proizvodov z nižjimi specifikacijami. To pa je zahtevalo pregled začetnih načrtov in risb, kar je zahtevalo več časa, kot je bilo prvotno načrtovano.

· IPE – energetika: skupne odobritve za program IPE – energetika se bodo zmanjšale za 160 milijonov EUR v letu 2014 in za 240 milijonov EUR v letu 2015 (v cenah iz leta 2011), da bi se izničilo financiranje v začetnem obdobju programov v okviru razdelka 1a. Skupni znesek za program v sedemletnem obdobju ostaja nespremenjen. Časovni razpored IPE – energetika v okvirnem finančnem načrtovanju 2015 – 2020 je ustrezno prilagojen, pri čemer se upoštevajo pričakovane zahteve za financiranje infrastrukturnih projektov. Tako se doseže zlasti bolj linearni tok finančne podpore, da odraža postopen zaključek programa IPE, pri čemer se hkrati upošteva dveletno obdobje za obnovitev seznama projektov skupnega interesa.

Prilagoditev v porazdelitvi med štiri operativne proračunske vrstice naj bi uskladila predlog proračuna in okvirno finančno načrtovanje z zadnjimi rezultati pogajanj o pravnem aktu IPE, in sicer z uvedbo zgornje meje 10 % za finančno ovojnico, ki je na voljo za finančne instrumente.

2.2.3      Spremenjeni profil programov iz razdelka 1a

Spremembe v PP 2014 in posledične spremembe v okvirnem finančnem načrtovanju programov iz razdelka 1a, ki izhajajo iz predlaganih operacij financiranja v začetnem in končnem obdobju, opisanih zgoraj, so naslednje (v milijonih EUR – v cenah iz leta 2011):

Program || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

ITER || - 200,0 || + 200,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0

Obzorje 2020 || + 200,0 || 0,0 || - 25,0 || - 25,0 || - 50,0 || - 50,0 || - 50,0 || 0,0

Erasmus || + 130,0 || + 20,0 || - 63,8 || - 67,5 || - 12,5 || - 6,2 || 0,0 || 0,0

COSME || + 30,0 || + 20,0 || - 6,2 || - 12,5 || - 12,5 || - 18,8 || 0,0 || 0,0

IPE – energetika || - 160,0 || - 240,0 || + 95,0 || + 105,0 || + 75,0 || + 75,0 || + 50,0 || 0,0

Spodnja razpredelnica prikazuje ustrezne zneske v tekočih cenah za leto 2014:

Program || 2014

ITER || -212,2

Obzorje 2020 || +212,2

Erasmus || +137,5

COSME || +31,7

IPE – energetika || -169,2

Skupaj || 0,0

2.3         Vpliv na razdelek 1b¾Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

2.3.1      Začetno financiranje v začetnem in končnem obdobju

V predlogu proračuna za leto 2014 je Komisija predlagala, da se pobuda za zaposlovanje mladih (YEI) financira v začetnem obdobju v višini 1 271,4 milijona EUR (v cenah iz leta 2011) za krepitev boja proti brezposelnosti mladih. V predlogu proračuna je bilo to financiranje v začetnem obdobju uravnoteženo z ustreznim zmanjšanjem prispevka kohezijskega sklada za instrument povezovanja Evrope (IPE – promet: zmanjšan za 471,2 milijona EUR v letu 2014); evropsko teritorialno sodelovanje (ETC: zmanjšan za 640,2 milijona EUR v letu 2014); in zgornjo mejo razdelka 1a (zmanjšano za 160 milijonov EUR v letu 2014). Čeprav je bila taka izvedba financiranja v začetnem obdobju za vse razdelke in zadevne programe v tem obdobju nevtralna, je zahtevala prilagoditev med letnimi zgornjimi mejami.

Končni politični dogovor o večletnem finančnem okviru pomeni sprejetje financiranja v začetnem obdobju več programov, vendar brez spremembe v kateri koli letni zgornji meji. Zato ta pisni predlog spremembe predlaga zmanjšanje odhodkov v razdelku 1b v PP za leto 2014 za 160 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011), da bi se uskladil z dogovorjeno zgornjo mejo za leto 2014.

2.3.2      Dodatno financiranje v končnem obdobju

Da bi se financiranje ohranilo v začetni zgornji meji razdelka 1b, Komisija predlaga dodatno financiranje v končnem obdobju evropskega teritorialnega sodelovanja (ETC) v višini 160 milijoni EUR (v cenah iz leta 2011). Spremenjeni profil za ETC pomeni tudi boljšo prilagoditev pričakovanemu časovnemu okviru sprejemanja programov zaradi zamud v zakonodajnem postopku: izkušnje iz prejšnjih programskih obdobij kažejo, da so bili ti programi med zadnjimi, ki so bili sprejeti, ker prihaja do razmeroma zapletenih razmer zaradi čezmejnih operacij.

Novi profil odhodkov (v milijonih EUR v cenah iz leta 2011) v razdelku 1b v tem obdobju je prikazan v spodnji razpredelnici[3]. Edina sprememba v primerjavi s predlogom proračuna zadeva ETC; vsi drugi odhodki ostajajo nespremenjeni.

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

YEI — začetno || 428,6 || 428,6 || 428,6 || 428,6 || 428,6 || 428,6 || 428,6 || 3 000,0

financiranje v začetnem obdobju || +1 271,4 || + 871,4 || - 428,6 || - 428,6 || - 428,6 || - 428,6 || - 428,6 || 0,0

YEI – spremenjeno || 1 700,0 ||  1 300,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 3 000,0

IPE-KS – začetno || 1 397,5 || 1 401,8 || 1 403,8 || 1 414,8 || 1 440,9 || 1 451,3 || 1 489,9 || 10 000,0

financiranje v končnem obdobju || - 471,2 || - 277,5 || + 748,7 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0

IPE-CF – spremenjeno || 926,3 || 1 124,3 || 2 152,5 || 1 414,8 || 1 440,9 || 1 451,3 || 1 489,9 || 10 000,0

ETC – začetno[4] || 1 278,3 || 1 278,3 || 1 278,3 || 1 278,3 || 1 278,3 || 1 278,3 || 1 278,3 || 8 948,3

financiranje v končnem obdobju || - 800,2 || - 593,9 || -320,1 || + 428,6 || + 428,6 || + 428,6 || + 428,6 || 0,0

ETC – spremenjeno[5] || 478,1 || 684,4 || 958,2 || 1 706,9 || 1 706,9 || 1 706,9 || 1 706,9 || 8 948,3

2.3.3      Podrobne posledice

V primerjavi s predlogom proračuna za leto 2014, prilagojen profil pomeni zmanjšanje predlaganih odobritev za prevzem obveznosti za proračunski člen „13 03 64 ¾ Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) ¾ evropsko teritorialno sodelovanje“ za EUR 169,2 milijona (v tekočih cenah). Spremembe niso potrebne za odobritev plačil, ker je Komisija že predvidela nižjo raven odobritev za ETC za kritje predhodnega financiranja v primerjavi z drugimi programi strukturnih skladov.

3            Dodatna pomoč za Ciper

3.1         Razlog za zahtevek

Na srečanju 27. in 28. junija 2013 je Evropski svet sklenil, da bi bilo treba Cipru dodeliti dodatno pomoč. Čeprav je bil poseben vpliv gospodarske krize na raven blaginje v več državah članicah v območju evra že upoštevan pri dodelitvi sredstev iz strukturnih skladov, kakor je navedeno v sklepih Evropskega sveta februarja 2013, se takrat ni odločalo o makroekonomskem programu pomoči za Ciper. Zaradi novih okoliščin je Evropski svet na junijskem zasedanju pozval Evropski parlament in Svet, da proučita možnosti, ki jih nudi prilagodljivost VFO, vključno z instrumentom prilagodljivosti, da bi se soočili z izredno težavnim položajem Cipra.[6]

Komisija predlaga, da se odobri dodatna dodelitev sredstev iz strukturnih skladov za Ciper za dve leti (razdeljena na dve enaki tranši za leta 2014 in 2015) v skupnem znesku 200 milijonov EUR v tekočih cenah. Ta dodatni znesek bi se poleg začetnih dodeljenih sredstev vključil v ustrezne ciprske programe strukturnih skladov, ki jih financirata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS), in sicer natanko tako, kot vse druge dodatne dodelitve, ki so bile februarja opredeljene za druge države članice.

V ciprskem gospodarstvu je zaradi gospodarske krize in njenega negativnega vpliva na finančni sektor veliko pomanjkanje likvidnosti. Vendar je odločilnega pomena, da se ohrani razvoj mnogih projektov, ki se trenutno pripravljajo. Cilj teh projektov je predvsem spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter podpora malim in srednjim podjetjem (MSP), ki trenutno nimajo dostopa do običajnega financiranja v bančnem sektorju. Dodatna finančna pomoč EU iz ESRR omogočila financiranje in izvajanje teh projektov. Zato bodo dodatna sredstva ESRR prispevala k ponovnemu zagonu gospodarstva ter ustvarjanju novih delovnih mest ali ohranjanju tistih, ki bi sicer izginila.

Fiskalna, finančna in gospodarska kriza dodatno zaostruje vedno nižjo stopnjo zaposlenosti in vedno večjo brezposelnost, zlasti med mladimi.  To zahteva okrepljeno podporo, da se izboljša zaposljivost in ustvarijo delovna mesta za brezposelne, še zlasti za mlade. Dodatna sredstva ESS bodo omogočila financiranje ukrepov, ki bodo predlagani v okviru jamstva za mlade, in na splošno okrepila obseg in učinkovitost aktivnih ukrepov na trgu dela. Poleg tega se bodo dodatna sredstva ESS uporabila za izvajanje reform v ciprski javni upravi, zdravstvenem sistemu in sistemu socialne varnosti, h katerim se je ta država zavezala v okviru memoranduma o soglasju/programa gospodarske prilagoditve, ki je bil podpisan aprila 2013.

Dejanska razdelitev teh dodatnih odobritev med ESRR (30,7 milijona EUR za proračunski člen 04 02 62) in ESS (69,3 milijona EUR za proračunski člen 13 03 62) v letu 2014 bo odvisnaod končne razdelitve po programih v skladu prošnjo ciprskih organov, tako kot velja za vse programe strukturnih skladov in v mejah, ki jih določa Uredba. Zato je Komisija uporabila podoben pristop kot pri predlogu proračuna, ob predpostavki, da bo delež ESS določen kot najmanjši delež, ki je bil določen v zadnja fazi pogajanj o uredbi o skupnih določbah o evropskih strukturnih in investicijskih skladih (ESIF) ter brez poseganja v končni sporazum. V primeru Cipra bi bil ta najmanjši delež ESS 30,7 %. Ko bo dosežen končni dogovor glede programov , bo Komisija opravila prenose in tako prilagodila to razdelitev, kot je potrebno.

3.2         Financiranje z uporabo instrumenta prilagodljivosti

Za dodelitev dodatne pomoči Cipru Komisija predlaga okrepitev odobritve za prevzem obveznosti, ki presega predlog proračuna za leto 2014 za 100 milijonov EUR (v tekočih cenah). Ker ta dodatni znesek presega razliko do zgornje meje odhodkov v razdelku 1b, Komisija hkrati predlaga, da se uporabi instrument prilagodljivosti za leto 2014 v skupnem znesku 78,4 milijona EUR v razdelku 1b, po tem ko se porabi preostala razpoložljiva razlika do zgornje meje (21,6 milijona EUR).  Povračila v letu 2014 niso predvidena , zato pri odobritvah plačil popravek navzgor ni potreben.

4            Nova generacija skupnih tehnoloških pobud

4.1         Zakonodajni predlogi

Okrepitev raziskav in inovacij je temeljnega pomena za ustvarjanje trajnostne gospodarske rasti in delovnih mest ter povečanje mednarodne konkurenčnosti Evrope. Ključni element programa EU za raziskave in inovacije, Obzorje 2020, je predlog povezave zasebnega sektorja in držav članic za doseganje rezultatov, ki bi jih posamezne države ali podjetja ločeno težko dosegla. V ta namen je Komisija julija 2013 sprejela vrsto zakonodajnih predlogov za ustanovitev javno-zasebnih in javno-javnih partnerstev z državami članicami v okviru programa Obzorje 2020.

Na podlagi izkušenj skupnih tehnoloških pobud (JTI) v okviru 7. okvirnega programa za raziskave (7OP) in nedvoumne zaveze panožnih partnerjev bodo JTI v okviru programa Obzorje 2020 izkoristile pravni okvir, bolj primeren za okrepljeno panožno sodelovanje in večjo poenostavitev; to sodelovanje in poenostavitev pa se doseže s polno uporabo novih določb finančne uredbe, ki vključuje posebne določbe o javno-zasebnih partnerstvih, npr. izrecno priznavanje JTI kot subjektov javno-zasebnega partnerstva, ki imajo možnost, da sprejmejo lastno „lahko“ finančno uredbo, prilagojeno njihovim posebnim potrebam.

Ob upoštevanju tega splošnega cilja vzpostavitve strukturiranih partnerstev javnega in zasebnega sektorja, da bi skupaj razvili, financirali in izvajali ambiciozne načrte na področju raziskav in inovacij, je Komisija predlagala[7] oblikovanje petih JTI na začetku programa Obzorje 2020, vsaka pobuda pa bi imela jasno opredeljen cilj za dosego pomembnega napredka na naslednjih področjih:

· Pobuda za inovativna zdravila (IMI2): izboljšanje zdravja in dobrega počutja evropskih državljanov z zagotavljanjem novih in uspešnejših metod diagnostike in zdravljenja, kot so nove metode protimikrobnega zdravljenja;

· Biotehnološke industrijske panoge (BBI): razvoj novih in konkurenčnih vrednostnih verig na biološki osnovi, ki nadomeščajo potrebo po fosilnih gorivih in močno vplivajo na razvoj podeželja;

· Gorivne celice in vodik (FCH2): razvoj komercialno uspešnih in čistih rešitev, ki uporabljajo vodik kot nosilca energije in gorivne celice kot pretvornike energije;

· Čisto nebo (Čisto nebo 2): korenito zmanjšanje okoljskega vpliva naslednje generacije zrakoplovov;

· Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj (ECSEL): ohranjanje vodilnega položaja Evrope na področju elektronskih komponent in sistemov ter hitrejši prehod h komercialni uporabi.

Od teh predlogov štiri pomenijo naslednjo fazo JTI, ustanovljenih v okviru 7. okvirnega programa (vključno z JTI za elektronske komponente in sisteme, ki združujejo obstoječe JTI, tj. ARTEMIS in ENIAC). JTI za biotehnološke industrijske panoge (BBI) je bila opredeljena kot nova pobuda. Predlaga se, da JTI delujejo do leta 2024. Predlogi vplivajo na odobritve za prevzem obveznosti do leta 2020.

Komisija je hkrati z JTI predlagala[8] razširitev Skupnega podjetja SESAR (Raziskovalni in razvojni projekt enotnega evropskega neba za upravljanje zračnega prometa) v okviru programa Obzorje 2020. Skupno podjetje SESAR usklajuje projekt SESAR, ki je tehnični steber pobude enotnega evropskega neba, katerega cilj je posodobitev upravljanja zračnega prometa v Evropi. Zaradi svojih posebnih dejavnosti, usmerjenih v politiko, SESAR ni bil ustanovljen kot JTI. Predlagano podaljšanje bo zagotovilo, da se bo usklajevanje raziskav in inovacij na področju upravljanja zračnega prometa nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020 in bo v celoti usklajeno s cilji politike enotnega evropskega neba. Tako kot JTI naj bi tudi SESAR deloval do leta 2024, predlog pa bo vplival na odobritve za prevzem obveznosti do leta 2020.

4.2         Vpliv na človeške in finančne vire

Predlaga se, da se operativni stroški in stroški podpore za vse JTI in SESAR v letu 2014 (v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil) financirajo s prerazporeditvijo iz glavnih operativnih proračunskih vrstic zadevnih programov Obzorja 2020, ki služijo istim političnim ciljem. Celotna prerazporeditev odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v okviru programa Obzorje 2020 za delovanje petih JTI in SESAR znaša 609,2 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 76,9 milijona EUR v odobritvah plačil.

Finančne ovojnice za zgoraj navedene JTI in SESAR zajemajo predvsem sredstva za poslovanje za uresničitev njihovih političnih ciljev, pa tudi prispevek za njihove tekoče stroške, ki se financirajo v razmerju 50/50 za panožne in druge partnerje v skupnem podjetju. Skupni znesek poslovnih odhodkov, ki se upravljajo v okviru JTI in SESAR se bo predvidoma bistveno povečal v novem obdobju VFO. Glede na to pomembno povečanje se predlaga povečanje skupnega števila zaposlenih v petih JTI in SESAR za 37 ekvivalentov polnega delovnega časa („EPDČ“) v letu 2014 v primerjavi s skupnim številom osebja, predvidenim v predlogu proračuna za leto 2014, ki je odražal postopno opuščanje sedanje generacije JTI. V veliki meri to neto povečanje izhaja iz števila zaposlenih za povsem nove JTI za biotehnološke industrije (+16 EPDČ v letu 2014), ki je deloma izravnano z zmanjšanjem števila osebja zaradi predlagane združitve ARTEMIS in ENIAC v ECSEL (–3 EPDČ v letu 2014).

Predlagano splošno povečanje osebja za 37 „EPDČ“ je mogoče razčleniti, kot sledi: +26 začasnih uslužbencev (od tega 25 AD in 1 AST) in +11 pogodbenih sodelavcev. Ustrezne potrebe za plače za dodatno osebje so bile izračunane na osemmesečni osnovi, da bi se upošteval ocenjeni čas za zaposlitev. Vendar so bili zneski za plače za BBI izjemoma izračunani na podlagi šestih mesecev, saj gre za popolnoma nov subjekt.

Upravni odhodki, povezani z dodatnim številom osebja v JTI, ki bo upravljalo del odobritev za poslovanje v okviru Obzorja 2020, se bo v celoti izravnalo z ustreznim znižanjem odhodkov upravne podpore v okviru programa Obzorje 2020 v Komisiji, tako da bodo skupni upravni odhodki programa Obzorje 2020 ostali nespremenjeni. Zato bo skupni prispevek EU k tekočim stroškom posameznih JTI v višini 3,5 milijona EUR zagotovljen iz obstoječih proračunskih vrstic odhodkov za upravno podporo v okviru programov Obzorje 2020.

Podrobnosti o človeških in finančnih virih, predvidenih za JTI, vključno s predlagano prerazporeditvijo, so navedene v prilogi v proračunskem formatu.

5            Uvedba posebnih proračunskih vrstic tehnične pomoči za kohezijsko politiko

5.1         Zakonodajni predlogi

V skladu s predlaganimi določbami iz člena 51(1)(k) osnutka uredbe o skupnih določbah o evropskih strukturnih in investicijskih skladih (ESIF) lahko tehnična pomoč na pobudo Komisije zajema ukrepe za opredelitev, prednostno razvrščanje ter izvajanje strukturnih in upravnim reform v odziv na gospodarske in socialne izzive v državah članicah, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami, kot je določeno v členu 22(1) imenovanega osnutka uredbe.

Na prošnjo zadevne države članice in v dogovoru s Komisijo bo morda potrebna okrepitev teh ukrepov, in sicer s prenosom dela nacionalne tehnične pomoči v tehnično pomoč na pobudo Komisije. Okrepitev se bo uporabila za izvajanje zgoraj navedenih ukrepov v zvezi z zadevno državo članico, in sicer prek neposrednega ali posrednega upravljanja s strani Komisije.

V okviru medinstitucionalnih pogajanj o osnutku uredbe o skupnih določbah na tristranskem zakonodajnem sestanku dne 10. septembra 2013 je Komisija predstavila ustrezne predloge, ki posamezni državi članici omogočajo, da vloži tak zahtevek v skladu z novo določbo, ki bo dodana osnutku uredbe o skupnih določbah (člen 22a). Čeprav bi se zadevni znesek upravljal kot operativna tehnična pomoč na pobudo Komisije, bi se še vedno upošteval v ovojnici nacionalnih sredstev za tehnično pomoč in ne bi bil vključen v zgornjo mejo, namenjeno tehnični pomoči na pobudo Komisije.

5.2         Vpliv na proračunsko nomenklaturo

V skladu s predlogi, ki se obravnavajo na zakonodajnem področju, se predlaga oblikovanje posebnih proračunskih vrstic znotraj istega člena poleg obstoječih proračunskih vrstic za tehnično pomoč na pobudo Komisije.

Ker je dodatni element predlagan v določbah, ki so skupne vsem petim skladom ESI, se predlaga oblikovanje petih proračunskih vrstic z vpisom zaznamka („p.m.“) in ustreznimi proračunskimi pripombami. Možne potrebe je mogoče oceniti šele kasneje na zahtevo zadevnih držav članic. Ta operacija ne bi pomenila dodatnih obveznosti ali plačil za proračun EU.

Zato Komisija predlaga ustanovitev naslednjih petih proračunskih postavk (ustrezni vpliv na obstoječo nomenklaturo je v poševnem tisku):

¾ || Postavka 04 02 63 02 ¾ Evropski socialni sklad (ESS) ¾ Operativna tehnična pomoč, ki jo na prošnjo države članice upravlja Komisija (člen 04 02 63 postane postavka 04 02 63 01 v členu 04 02 63)

¾ || Postavka 05 04 60 03 ¾ Operativna tehnična pomoč, ki jo na prošnjo države članice upravlja Komisija (v členu 05 04 60 ¾ Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja)

¾ || Postavka 11 06 63 02 – Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (EMFF) – Operativna tehnična pomoč, ki jo na prošnjo države članice upravlja Komisija (člen 11 06 63 postane postavka 11 06 63 01 v členu 11 06 63)

¾ || Postavka 13 03 65 02 – Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) – Operativna tehnična pomoč, ki jo na prošnjo države članice upravlja Komisija (člen 13 03 65 postane postavka 13 03 65 01 v členu 13 03 65)

¾ || Postavka 13 04 61 02 – Kohezijski sklad (KS) – Operativna tehnična pomoč, ki jo na prošnjo države članice upravlja Komisija (člen 13 04 61 postane postavka 13 04 61 01 v členu 13 04 61)

6            Sklepna ugotovitev

Ta pisni predlog spremembe usklajuje predlog proračuna za leto 2014 z izidom pogajanj o VFO. Poleg tega upošteva predloge Komisije za novo generacijo skupnih tehnoloških pobud in posebno tehnično pomoč za kohezijsko politiko. Pri tem pisni predlog spremembe zagotavlja posodobljeno podlago za nemoteno sprejetje proračuna za leto 2014, dokler ne bo Komisija predložila predlogov za prenos programov porabe na izvajalske agencije ter pravočasno poslala redno jesensko dopolnitev kmetijskih trgov in ribištva za začetek spravnega postopka.

7            Zbirna razpredelnica po razdelkih finančnega okvira

Razdelek || Predlog proračuna (PP) za leto 2014 || Pisni predlog spremembe (PPS) št. 1 || PP 2014 + PPS 1

OPO || OP || OPO || OP || OPO || OP

1. || Pametna in vključujoča rast || 63 824 732 827 || 62 788 667 818 || 100 000 000 || || 63 924 732 827 || 62 788 667 818

Zgornja meja || 63 973 000 000 || || || || 63 973 000 000 ||

Razlika do zgornje meje || 148 267 173 || || || || 126 647 173 ||

1a || Konkurenčnost za rast in delovna mesta || 16 264 152 827 || 11 694 938 804 || 169 200 000 || || 16 433 352 827 || 11 694 938 804

Zgornja meja (1) || 16 390 000 000 || || || || 16 560 000 000 ||

Razlika do zgornje meje || 125 847 173 || || || || 126 647 173 ||

1b || Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija || 47 560 580 000 || 51 093 729 014 || -69 200 000 || || 47 491 380 000 || 51 093 729 014

Zgornja meja (1) || 47 583 000 000 || || || || 47 413 000 000 ||

Razlika do zgornje meje || 22 420 000 || || || || 21 620 000 ||

Instrument prilagodljivosti || || || || || 78 380 000 ||

Razlika do zgornje meje || 22 420 000 || || || || 0 ||

2. || Trajnostna rast: naravni viri || 59 247 714 684 || 56 532 492 046 || || || 59 247 714 684 || 56 532 492 046

Zgornja meja || 59 303 000 000 || || || || 59 303 000 000 ||

Razlika do zgornje meje || 55 285 316 || || || || 55 285 316 ||

Od tega: Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) – odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila || 43 778 100 000 || 43 776 956 403 || || || 43 778 100 000 || 43 776 956 403

Posebna zgornja meja || 44 130 000 000 || || || || 44 130 000 000 ||

Neto prerazporeditve med EKJS in EKSRP || 351 900 000 || || || || 351 900 000 ||

Razlika do zgornje meje || 0 || || || || 0 ||

3. || Varnost in državljanstvo || 2 139 460 732 || 1 668 006 729 || || || 2 139 460 732 || 1 668 006 729

Zgornja meja || 2 179 000 000 || || || || 2 179 000 000 ||

Razlika do zgornje meje || 39 539 268 || || || || 39 539 268 ||

4. || Globalna Evropa || 8 175 802 134 || 6 251 299 380 || || || 8 175 802 134 || 6 251 299 380

Zgornja meja || 8 335 000 000 || || || || 8 335 000 000 ||

Razlika do zgornje meje || 159 197 866 || || || || 159 197 866 ||

5. || Uprava || 8 595 115 307 || 8 596 738 107 || || || 8 595 115 307 || 8 596 738 107

Zgornja meja || 8 721 000 000 || || || || 8 721 000 000 ||

Razlika do zgornje meje || 125 884 693 || || || || 125 884 693 ||

Of which: Upravni odhodki institucij || 6 936 293 672 || 6 937 916 472 || || || 6 936 293 672 || 6 937 916 472

Posebna zgornja meja || 7 056 000 000 || || || || 7 056 000 000 ||

Razlika do zgornje meje || 119 706 328 || || || || 119 706 328 ||

6. || Nadomestila || 28 600 000 || 28 600 000 || || || 28 600 000 || 28 600 000

Zgornja meja || 29 000 000 || || || || 29 000 000 ||

Razlika do zgornje meje || 400 000 || || || || 400 000 ||

Skupaj || 142 011 425 684 || 135 865 804 080 || 100 000 000 || || 142 111 425 684 || 135 865 804 080

Zgornja meja || 142 540 000 000 || 135 866 000 000 || || || 142 540 000 000 || 135 866 000 000

Instrument prilagodljivosti || || || || || 78 380 000 ||

Razlika do zgornje meje || 528 574 316 || 195 920 || || || 506 954 316 || 195 920

|| Zunaj večletnega finančnega okvira (VFO) || 456 181 000 || 200 000 000 || || || 456 181 000 || 200 000 000

Vse skupaj || 142 467 606 684 || 136 065 804 080 || 100 000 000 || || 142 567 606 684 || 136 065 804 080

(1) Zgornje meje, prikazane v stolpcu za predlog proračuna, odražajo stanje pogajanj o VFO v času sprejetja predloga proračuna, zgornje meje v stolpcu za pisni predlog spremembe pa upoštevajo politični dogovor, ki je bil na koncu dosežen konec junija 2013.

[1]               UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

[2]               COM(2013) 450.

[3]               Številke zaokrožene na eno decimalko in brez poseganja v člen 9(g) uredbe o predlogu VFO.

[4]               Vključno z 0,35 % prispevka za tehnično pomoč na pobudo Komisije, ki se odšteje od zneska, vključenega v ta proračunski člen.

[5]               Vključno z 0,35 % prispevka za tehnično pomoč na pobudo Komisije, ki se odšteje od zneska, vključenega v ta proračunski člen.

[6]               Točka 18 sklepov Evropskega sveta iz junija 2013.

[7]               COM(2013) 495, COM(2013) 496, COM(2013) 501, COM(2013) 505 in COM(2013) 506, 10.7.2013.

[8]               COM(2013) 503, 10.7.2013.