KAZALO

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA. 2

IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS. 3

DEL I – ZAKLJUČNI RAČUN ERS: SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA. 8

1........... RAČUNOVODSKI IZKAZI 8., 9. IN 10. EVROPSKEGA RAZVOJNEGA SKLADA. 9

1.1........ 8., 9. IN 10. ERS: AGREGATNI BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, IZKAZ FINANČNEGA IZIDA IN IZKAZ GIBANJA ČISTIH SREDSTEV. 9

1.2........ 8. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH  13

1.3........ 9. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH  16

1.4........ 10. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH  19

1.5........ POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 8., 9. IN 10. ERS. 22

2........... POROČILO O FINANČNEM IZVRŠEVANJU. 42

2.1........ DODELITVE. 46

2.2........ AGREGATNI RAČUNOVODSKI IZKAZI 49

2.3........ DRUGI PODATKI O UPRAVLJANJU. 54

DEL II – ZAKLJUČNI RAČUN ERS: RAČUNOVODSKI IZKAZI SKLADA ZA SPODBUJANJE NALOŽB. 56

3.1 ....... IZKAZ STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2012. 58

3.2........ IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012. 59

3.3........ IZKAZ SPREMEMB V SREDSTVIH VPLAČNIKOV ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012  60

3.4........ IZKAZ FINANČNEGA IZIDA ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012. 61

3.5........ POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM NA DAN 31. DECEMBRA 2012. 62

PRILOGA K DELU I – POGLAVJE 2 (POROČILO O FINANČNEM IZVRŠEVANJU): STANJE PO DRŽAVAH IN PO INSTRUMENTIH  94

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA

Zaključni račun 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada za leto 2012 je bil pripravljen v skladu z naslovom VIII finančne uredbe za 10. ERS ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz priloge k računovodskim izkazom.

Prevzemam odgovornost za pripravo in predstavitev zaključnega računa 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada v skladu s členom 125 finančne uredbe za 10. ERS.

Od odredbodajalca in EIB, ki jamčita za zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti evropskih razvojnih skladov ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja evropskih razvojnih skladov v vseh pomembnih vidikih.

                                                                                                               

(podpis)

Manfred Kraff

Računovodja

                                                                                               

IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS

1.         OZADJE

Evropska unija na področju razvoja sodeluje s številnimi državami v razvoju. Glavni cilj teh dejavnosti je spodbujati gospodarski in socialni razvoj s posebnim poudarkom na dolgoročnem zmanjšanju in olajšanju revščine z zagotavljanjem razvojne in tehnične pomoči državam upravičenkam. Da bi to dosegla, Unija oblikuje strategije sodelovanja skupaj s partnerskimi državami in mobilizira finančna sredstva za njihovo izvajanje. Ta sredstva Unije, namenjena razvoju, se zagotavljajo iz treh virov:

– - proračuna Evropske unije,

– - Evropskega razvojnega sklada,

– - Evropske investicijske banke.

Evropski razvojni sklad (ERS) je glavni instrument zagotavljanja pomoči Unije za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (ČDO). Ustanovitev Sklada je bila predvidena že z Rimsko pogodbo iz leta 1957, in sicer za zagotavljanje tehnične in finančne podpore, sprva namenjene le afriškim državam, ki so bile tedaj še kolonije in s katerimi so nekatere države članice povezovale zgodovinske vezi.

ERS se ne financira iz proračuna Evropske unije. Financirajo ga države članice, zanj velja posebna finančna uredba in upravlja ga poseben odbor. Evropska Komisija je odgovorna za finančno izvrševanje dejavnosti, ki se izvajajo s sredstvi ERS, Evropska investicijska banka (EIB) pa upravlja Sklad za spodbujanje naložb.

V obdobju 2008–2013 bo geografska pomoč, dodeljena državam AKP in ČDO, še naprej financirana predvsem iz ERS. Vsak ERS je običajno sklenjen za približno pet let. Od sklenitve prve konvencije o partnerstvu leta 1964 so programski cikli ERS na splošno sledili ciklu sporazumov oziroma konvencij o partnerstvu. Vsak ERS ureja posebna finančna uredba, ki nalaga obveznost priprave računovodskih izkazov za zadevni ERS. V skladu z navedenim se računovodski izkazi pripravljajo za vsak ERS posebej v zvezi z delom, ki ga upravlja Evropska komisija. Ti računovodski izkazi so prikazani tudi v agregatni obliki, da se zagotovi celovit pregled nad finančnim stanjem sredstev, za katera je odgovorna Evropska komisija.

V okviru Sporazuma iz Cotonouja je bil ustanovljen Sklad za spodbujanje naložb, ki ga upravlja Evropska investicijska banka, namenjen pa je podpiranju razvoja zasebnega sektorja v državah AKP ter financira zlasti, vendar ne izključno, zasebne naložbe. Zasnovan je kot obnovljiv sklad, kar pomeni, da se lahko povračila posojil ponovno uporabijo za druge dejavnosti. Sklad je torej samoobnovljiv in finančno neodvisen. Ker Sklada za spodbujanje naložb ne upravlja Evropska komisija, njegov zaključni račun ni konsolidiran v prvem delu zaključnega računa (računovodski izkazi za 8., 9. in 10. ERS ter ustrezno poročilo o finančnem izvrševanju). Računovodski izkazi Sklada so prikazani v ločenem delu zaključnega računa (drugi del), da se zagotovi celotna slika razvojne pomoči ERS. 10. ERS zajema obdobje 2008–2013 in ima skupni proračun v višini 22 682 milijonov EUR. V okviru tega zneska je 21 966 milijonov EUR dodeljenih državam AKP, 286 milijonov EUR ČDO, 430 milijonov EUR pa Komisiji v obliki odhodkov za podporo za načrtovanje in izvajanje ERS[1].

2.         KAKO SE FINANCIRA ERS?

Na zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. decembra 2005 je bila sprejeta finančna perspektiva za obdobje 2007–2013. V tem okviru je bilo sklenjeno, da geografsko sodelovanje z državami AKP ne bo vključeno v proračun Evropske unije, temveč se bo še naprej financiralo prek veljavnega medvladnega ERS za obdobje 2008–2013.

Proračun Evropske unije se sprejme za eno leto, tako da se v skladu z načelom enoletnosti odhodki in prihodki načrtujejo in odobrijo za eno leto. ERS pa je za razliko od proračuna Evropske unije sklad, ki deluje po načelu večletnosti. Vsak ERS se sklene z notranjim sporazumom med državami članicami, s katerim se določi skupni sklad za izvajanje razvojnega sodelovanja, običajno za pet let. Ker se sredstva dodeljujejo na večletni osnovi, se dodeljena sredstva lahko porabljajo skozi celotno obdobje ERS. Odsotnost proračunske enoletnosti je poudarjena pri proračunskem poročanju, saj se proračunsko izvrševanje ERS ugotavlja glede na skupna sredstva.

Sredstva ERS so „ad hoc“ prispevki držav članic EU. Približno vsakih pet let se predstavniki držav članic sestanejo na medvladni ravni in odločijo o skupnem znesku, ki bo dodeljen Skladu, ter o nadziranju njegovega izvrševanja. Sklad nato upravlja Komisija v skladu z razvojno politiko EU, ki jo predlaga Komisija in ki jo sprejme Svet.  Države članice imajo vzporedno s politiko Unije tudi nacionalne razvojne politike in politike pomoči, zato morajo svoje politike usklajevati s politikami EU in zagotavljati, da se te med seboj dopolnjujejo. Do leta 2010 so bili prispevki vpoklicani iz 15 sodelujočih držav članic. V letu 2011 so bili vpoklicani prvi prispevki za 10. ERS, v katerem sodeluje vseh 27 držav članic.

Del sredstev 10. ERS je rezerviran za nepredvidene potrebe, večji del pa je načrtovan v okvirnih večletnih programih, ki so pretežno geografski, delno pa tudi tematski, in so trenutno načrtovani za obdobje 2008–2013. Komisija je temu primerno sprejela strateške dokumente za države, regije in sodelovanje znotraj držav AKP. Njihovo izvajanje se vsako leto spremlja, strategije pa se pregledajo sredi obdobja (pregled je končan) in na koncu obdobja (pregled poteka). Na podlagi vmesnega ali končnega pregleda lahko Komisija v imenu Evropske unije revidira strategije in dodeljevanje sredstev glede na tekoče potrebe in uspešnost zadevnih držav ali regij AKP.

Poleg zgoraj navedenih prispevkov lahko države članice sklenejo tudi sporazume o sofinanciranju ali vplačajo prostovoljne finančne prispevke v ERS.

3.       KAKO SE UPRAVLJAJO IN PORABLJAJO SREDSTVA ERS?

3.1      Odhodki iz poslovanja

Odhodki iz poslovanja ERS so lahko v različnih oblikah glede na to, kako se sredstva izplačujejo in upravljajo. V skladu s finančno uredbo Komisija izvršuje sredstva ERS na naslednje načine:

Decentralizirano upravljanje: pomeni, da Komisija prenese nekatere naloge izvrševanja proračuna na tretje države v večjem ali manjšem obsegu, glede na lokalno situacijo zadevne države upravičenke.

Centralizirano upravljanje: pomeni, da proračun izvršujejo bodisi neposredno službe Komisije bodisi se izvršuje posredno, kadar Komisija prenese naloge izvrševanja proračuna na organe, ki so za to odgovorni v skladu s pravom Evropske unije ali nacionalnim pravom, kot so agencije Evropske unije.

Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami: pomeni, da Komisija nekatere naloge izvrševanja prenese na mednarodno organizacijo.

3.2      Različni finančni udeleženci

Odredbodajalci na podlagi prenosa so odgovorni za celoten proces upravljanja, ki zajema vse od odločanja o tem, kaj je treba narediti za uresničitev zastavljenih ciljev politik, do upravljanja dejavnosti z operativnega in proračunskega vidika, vključno s podpisovanjem pravnih obveznosti in/ali spremljanjem uspešnosti, izplačevanjem in po potrebi tudi izterjavo sredstev.

Vodja delegacije Evropske unije je lokalna stična točka med Komisijo in nacionalnimi ali regionalnimi organi države AKP/ČDO na zadevnem območju. Pri določanju strategije izvajanja in sektorskih politik ter pri pripravi, proučevanju ter pregledu programov in projektov ERS tesno sodeluje z nacionalnimi ali regionalnimi odredbodajalci.

Nacionalni odredbodajalec v državi prejemnici je višji uradnik, ki ga imenuje vlada vsake države AKP/ČDO. Zastopa organe svoje države pri vseh dejavnostih, ki se financirajo iz Sklada ter jih upravljata Komisija in EIB. V večini primerov to funkcijo opravlja član vlade, ponavadi minister za načrtovanje ali finančni minister. Nacionalni odredbodajalec opravlja upravne, tehnične in finančne naloge upravljanja programov in projektov ERS.

Računovodja Komisije izvršuje odredbe za plačilo in naloge za izterjavo, ki jih pripravijo odredbodajalci Komisije, ter je odgovoren za upravljanje zakladnice, določanje računovodskih pravil in metod, potrjevanje računovodskih sistemov, vodenje računovodskih evidenc ter pripravo ustreznega zaključnega računa. Poleg tega mora računovodja zaključni račun podpisati, s čimer potrdi, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja.

3.3      Izvrševanje sredstev ERS

Večina sredstev iz ERS se državam AKP in ČDO dodeli v obliki nepovratnih sredstev. Na začetku vsakega ERS Evropska unija obvesti države AKP in ČDO o okvirnih dodelitvah, ki naj bi jim bile na voljo v obdobju zadevnega sklada. Sredstva se dodeljujejo glede na potrebe posameznih držav ter ob upoštevanju meril uspešnosti.

Na nacionalni ravni zadevna država AKP in Komisija pripravita državni strateški dokument. Dokument se pripravi po predhodnem posvetovanju s številnimi akterji, ki vključujejo nedržavne akterje, lokalne organe in, kadar je primerno, parlamente držav AKP. Državni strateški dokument je instrument za določanje prednostnih dejavnosti in za krepitev odgovornosti lokalnih akterjev za programe sodelovanja.

Nato se na podlagi razvojnih ciljev in prednostnih nalog, opredeljenih v državnem strateškem dokumentu, ter v skladu z njimi pripravi nacionalni okvirni program. Nacionalni okvirni program je namenjen sektorjem in področjem, ki bodo prejeli pomoč. V njem je pojasnjeno, kako bo pomočuporabljena za uresničitev ciljev, ter določen časovni okvir za izvedbo. Državni strateški dokument in nacionalni okvirni program se pregledata enkrat letno ter na sredini in na koncu obdobja ERS; po potrebi se v času njegovega izvajanja uvedejo izboljšave in spremembe.

3.4      Prevzemanje obveznosti za porabo sredstev ERS

Dokler Komisije in nameravanega prejemnika sredstev ERS pisno ne zavezuje pravna obveznost, ni mogoče porabiti nobenih sredstev ERS. Pisna pravna zaveza je lahko pogodba (o dodelitvi nepovratnih sredstev, o opravljanju storitev ali druga), sklenjena s subjekti, odgovornimi na podlagi zasebnega prava, kot so nevladne organizacije ali gospodarski subjekti, ali upravna in/ali finančna ureditev, ki jo Komisija sklene s subjekti, odgovornimi na podlagi mednarodnega javnega prava, kot so države in njihovi javni subjekti ali mednarodne organizacije, ki so pravne osebe ter imajo pravno in poslovno sposobnost.

Preden se lahko prevzame pravna obveznost do tretje osebe, mora obstajati proračunska vrstica z zadostnimi sredstvi, ki daje pravico do zadevne dejavnosti. Če je ta pogoj izpolnjen, je treba potrebna sredstva v proračunu rezervirati, in sicer tako, da se v računovodskem sistemu prevzame proračunska obveznost. Vendar to ne vpliva na splošno računovodstvo (ali glavno knjigo), saj stroški še niso nastali. Razlog je v tem, da računovodski sistem ERS sestavljata dva ločena, a povezana elementa:

(a) proračunsko računovodstvo, ki omogoča natančen zapis izvrševanja proračuna, ter

(b) splošno računovodstvo, s katerim se pripravita bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.

Proračunsko računovodstvo prikazuje obveznosti in plačila. Temelji na načelu računovodstva na podlagi nastanka plačil, po katerem se postavka knjiži šele, ko so prevzete obveznosti za sredstva ali ko so ta sredstva izplačana oziroma prejeta. Tovrstno računovodstvo je značilno za javni sektor, v katerem je bil tradicionalno poudarek na proračunu in njegovem izvrševanju.

Splošno računovodstvo (ki temelji na načelu računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov) prikazuje vse odhodke in prihodke v proračunskem letu (in s tem poslovni izid) ter finančno stanje ERS v obliki bilance stanja sredstev in obveznosti na dan 31. decembra danega leta.

3.5      Izvrševanje plačil

Nobenih plačil ni mogoče izvršiti, dokler odredbodajalec ne odobri proračunske obveznosti.

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več obrokov v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predhodnem financiranju. Likvidna sredstva oziroma predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo – če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti ERS. Plačano predhodno financiranje je torej dokončni odhodek šele, ko so izpolnjeni ustrezni pogodbeni pogoji, in je zato takrat, ko se izvede začetno plačilo, v bilanci stanja izkazano kot sredstvo. Znesek sredstva iz naslova predhodnega financiranja se zmanjša (v celoti ali delno) s priznanjem upravičenih stroškov (ki se v izkazu poslovnega izida obravnavajo kot odhodki) in vrnjenih zneskov.           

Ob koncu leta je treba oceniti upravičene odhodke, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih še niso prijavili. Na podlagi teh presečnih izračunov so ocenjeni upravičeni zneski izkazani kot vnaprej vračunani stroški, medtem ko so ocenjeni neupravičeni deli še naprej odprti na računih za „zneske, katerih upravičenost je treba preveriti“. Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, se ti zneski prikažejo med kratkoročnimi obveznostmi.

3.6      Izterjava neupravičenih plačil

Upravičenost odhodkov v breme ERS se preverja na podlagi spremne dokumentacije, določene v veljavnih pravilih ali pogojih za posamezna nepovratna sredstva. Da bi bilo razmerje med stroški in koristmi kontrolnih sistemov čim ugodnejše, so preverjanja spremne dokumentacije pri končnih zahtevkih pogosto podrobnejša od preverjanj pri vmesnih zahtevkih in lahko tako odkrijejo napake pri vmesnih plačilih, ki se potem odpravijo s popravkom pri končnem plačilu. Poleg tega ima Komisija pravico, da preveri verodostojnost spremne dokumentacije s preverjanjem v prostorih vložnika zahtevka, in sicer med izvajanjem financiranega ukrepa in/ali naknadno. Napake, odkrite v obdobju izvajanja, se lahko popravijo s prilagoditvijo poznejših zahtevkov. Za naknadno odkrite napake se izda nalog za izterjavo.

4.         POROČANJE OB KONCU LETA

4.1      Zaključni račun

Računovodja je odgovoren za pripravo zaključnega računa ter zagotovitev, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja ERS.

Zaključni račun je prikazan na naslednji način:

            Del I: Sredstva, ki jih upravlja Evropska komisija

– računovodski izkazi 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada

– poročilo o finančnem izvrševanju 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada.

            Del II: sredstva, ki jih upravlja Evropska investicijska banka

– računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb

Računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb so prikazani v ločenem delu zaključnega računa, da se zagotovi celotna slika razvojne pomoči ERS.

Po reviziji zaključnega računa s strani Računskega sodišča Komisija sprejme zaključni račun do 31. julija naslednjega leta in ga predloži Svetu in Parlamentu v razrešnico.

4.2      Letno poročilo o dejavnostih

Odredbodajalec mora pripraviti letno poročilo o dejavnostih, za katere je odgovoren. V tem poročilu poroča o rezultatih politik in o razumnem zagotovilu, če ga ima, da so bila sredstva, ki so bila dodeljena dejavnostim, opisanim v njegovem poročilu, porabljena za predvideni namen in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja ter da vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij.

5.         REVIZIJA IN RAZREŠNICA

5.1      Revizija

Zaključni račun in upravljanje sredstev ERS nadzira zunanji revizor, tj. Evropsko računsko sodišče, ki za Svet in Evropski parlament pripravi letno poročilo. Glavna naloga Sodišča je, da opravi zunanjo neodvisno revizijo zaključnega računa ERS. Računsko sodišče v okviru svojih nalog pripravi:

(1) letno poročilo, v katerem so podrobno navedena njegova opažanja o zaključnem računu in z njim povezanih transakcijah;

(2) mnenje, ki temelji na njegovih revizijah in je vključeno v letno poročilo v obliki izjave o zanesljivosti, in sicer (i) o zanesljivosti zaključnega računa ter (ii) o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;

(3) posebna poročila, v katerih so navedene ugotovitve revizij po posameznih področjih upravljanja.

Računsko sodišče ima pravico dostopa do vseh dokumentov, ki jih potrebuje med svojo revizijo. Revidira vsa področja delovanja ERS, vse do preverjanja zakonitosti in pravilnosti posameznih transakcij in plačil. Revidira tudi sam zaključni račun, pri čemer pregleda posamezne postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida, pa tudi splošno predstavitev računovodskih izkazov. Sodišče tako ne izrazi mnenja samo o predloženih številčnih podatkih, ampak tudi o vzpostavljenem sistemu in kontrolah.

5.2      Razrešnica

Končna kontrola je razrešnica za finančno izvrševanje sredstev ERS za dano proračunsko leto. Organ, ki daje razrešnico za ERS, je Evropski parlament. To pomeni, da se po reviziji in dokončni pripravi zaključnega računa Parlament na priporočilo Sveta odloči, ali bo Komisiji podelil razrešnico za finančno izvrševanje sredstev ERS za prejšnje proračunsko leto. Ta odločitev temelji na pregledu zaključnega računa ter letnega poročila Računskega sodišča (ki vključuje uradno izjavo o zanesljivosti) in odgovorov Komisije nanj, upošteva pa tudi nadaljnja vprašanja in zahteve po dodatnih informacijah, naslovljene na Komisijo.

Podelitev razrešnice predstavlja politični vidik zunanjega nadzora finančnega izvrševanja, saj s to odločitvijo Evropski parlament na priporočilo Sveta „razreši“ Komisijo njene odgovornosti za upravljanje finančnega izvrševanja za dano proračunsko leto. Postopek razrešnice se lahko konča na dva načina: s podelitvijo ali odlogom podelitve razrešnice. Pri podelitvi razrešnice lahko Parlament poudari opažanja, ki se mu zdijo pomembna, in ob tem pogosto priporoči ukrepe, ki naj bi jih Komisija sprejela v zvezi s temi zadevami. Komisija predstavi sprejete ukrepe v poročilu o nadaljnjem ukrepanju in v akcijskem načrtu, ki ga predloži Parlamentu in Svetu.

DEL I – ZAKLJUČNI RAČUN ERS: SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA[2]

1.           RAČUNOVODSKI IZKAZI 8., 9. IN 10. EVROPSKEGA RAZVOJNEGA SKLADA

1.1         8., 9. IN 10. ERS: AGREGATNI BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, IZKAZ FINANČNEGA IZIDA IN IZKAZ GIBANJA ČISTIH SREDSTEV

AGREGATNA BILANCA STANJA 8., 9. IN 10. ERS

|| || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 31.12.2012 || 31.12.2011

|| NEKRATKOROČNA SREDSTVA: || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.1 || 438 || 380

|| || || ||

|| KRATKOROČNA SREDSTVA || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.2 || 1 334 || 1 175

|| Terjatve || 2.3 || 70 || 111

|| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 2.5 || 690 || 1 224

||   || || ||

|| SREDSTVA SKUPAJ || || 2 532 || 2 891

|| || || ||

|| NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.6 || (40) || –

|| || || ||

|| KRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.7 || (1 057) || (1 033)

|| || || ||

|| OBVEZNOSTI SKUPAJ || || (1 097) || (1 033)

|| || || ||

|| ČISTA SREDSTVA || || 1 435 || 1 858

|| || || ||

|| SREDSTVA IN REZERVE || || ||

|| Vpoklicani kapital Sklada || 2.8 || 29 579 || 26 979

|| Druge rezerve || 2.9 || 2 252 || 2 252

|| Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let || || (27 374) || (24 674)

|| Poslovni izid za zadevno leto || || (3 023) || (2 700)

|| ČISTA SREDSTVA || || 1 435 || 1 858

AGREGATNI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 8., 9. IN 10. ERS

|| || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 2012 || 2011

|| || ||

PRIHODKI IZ POSLOVANJA || 3.1 || 124 || 99

|| || ||

ODHODKI IZ POSLOVANJA || || ||

Odhodki iz poslovanja || 3.2 || (3 017) || (2 702)

Upravni odhodki || 3.3 || (107) || (75)

|| || ||

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA || || (3 001) || (2 679)

|| || ||

Prihodki iz finančnih poslov || 3.4 || (22) || (20)

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ FINANCIRANJA || || (22) || (21)

|| || ||

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO || || (3 023) || (2 700)

AGREGATNI IZKAZ FINANČNEGA IZIDA 8., 9. IN 10. ERS         

|| || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 2012 || 2011

|| || ||

Poslovni izid za zadevno leto || || (3 023) || (2 700)

|| || ||

POSLOVANJE || 4.2 || ||

Redni prispevki držav članic || || 2 606 || 3 238

Prispevki za sofinanciranje || || 19 || 7

(Razveljavitev) izgub zaradi oslabitve terjatev || || 4 || 6

|| || ||

(Povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnega predhodnega financiranja || || (58) || (28)

(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnega predhodnega financiranja || || (159) || (79)

(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih terjatev[3] || || 31 || 14

Povečanje/(zmanjšanje) nekratkoročnih obveznosti || || 40 || –

Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih obveznosti[4] || || 6 || (42)

|| || ||

ČISTI DENARNI TOK || || (534) || 417

|| || ||

ČISTO POVEČANJE/(ZMANJŠANJE) DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV || || (534) || 417

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta || 2.5 || 1 224 || 808

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu leta || 2.5 || 690 || 1 224

AGREGATNI IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH 8., 9. IN 10. ERS          

|| || || || || || || v mio. EUR

|| Kapital Sklada (a) || Nevpoklicana sredstva (b) || Vpoklicani kapital Sklada (c) = (a) – (b) || Skupne rezerve (d) || Druge rezerve (e) || Čista sredstva skupaj (c) + (d) + (e)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2010 || 45 691 || 21 812 || 23 879 || (24 674) || 2 252 || 1 458

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || (3 100) || 3 100 || – || – || 3 100

 Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (2 700) || – || (2 700)

 STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2011 || 45 691 || 18 712 || 26 979 || (27 374) || 2 252 || 1 858

 Povečanje kapitala – redni prispevki || – || (2 600) || 2 600 || – || – || 2 600

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (3 023) || – || (3 023)

 STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2012 || 45 691 || 16 112 || 29 579 || (30 396) || 2 252 || 1 435

1.2         8. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

BILANCA STANJA 8. ERS    

|| || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 31.12.2012 || 31.12.2011

|| KRATKOROČNA SREDSTVA || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.2 || 38 || 70

|| Terjatve || 2.3 || 1 || 4

|| Povezani računi || 2.4 || 345 || 387

|| || || ||

|| SREDSTVA SKUPAJ || || 384 || 461

|| || || ||

|| KRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.7 || (22) || (29)

|| || || ||

|| OBVEZNOSTI SKUPAJ || || (22) || (29)

|| || || ||

|| ČISTA SREDSTVA || || 361 || 432

|| || || ||

|| SREDSTVA IN REZERVE || || ||

|| Vpoklicani kapital Sklada || 2.8 || 12 840 || 12 840

|| Druge rezerve || 2.9 || (2 354) || (2 276)

|| Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let || || (10 132) || (10 042)

|| Poslovni izid za zadevno leto || || 7 || (90)

|| ČISTA SREDSTVA || || 361 || 432

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 8. ERS

|| || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 2012 || 2011

|| || ||

PRIHODKI IZ POSLOVANJA || 3.1 || 58 || 40

|| || ||

ODHODKI IZ POSLOVANJA || 3.2 || (49) || (128)

|| || ||

|| || ||

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA || || 9 || (88)

|| || ||

Prihodki iz finančnih poslov || 3.4 || (2) || (1)

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ FINANCIRANJA || || (2) || (2)

|| || ||

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO || || 7 || (90)

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH 8. ERS

|| || || || || || || v mio. EUR

|| Kapital Sklada (a) || Nevpoklicana sredstva (b) || Vpoklicani kapital Sklada (c) = (a) – (b) || Skupne rezerve (d) || Druge rezerve (e) || Čista sredstva skupaj (c) + (d) + (e)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2010 || 12 840 || - || 12 840 || (10 042) || (2 237) || 560

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || – || – || – || – || –

Prerazporeditve v/iz 10. ERS || – || – || – || – || (38) || (38)

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (90) || – || (90)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2011 || 12 840 || – || 12 840 || (10 132) || (2 276) || 432

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || – || – || – || – || –

Prerazporeditve v/iz 10. ERS || – || – || – || – || (78) || (78)

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || 7 || – || 7

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2012 || 12 840 || – || 12 840 || (10 125) || (2 354) || 361

1.3         9. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

BILANCA STANJA 9. ERS

|| || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 31.12.2012 || 31.12.2011

|| NEKRATKOROČNA SREDSTVA: || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.1 || 119 || 191

|| || || ||

|| KRATKOROČNA SREDSTVA || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.2 || 447 || 569

|| Terjatve || 2.3 || 58 || 87

|| Povezani računi || 2.4 || 1 919 || 2 557

|| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 2.5 || – || 6

||   || || ||

|| SREDSTVA SKUPAJ || || 2 543 || 3 410

|| || || ||

|| KRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.7 || (375) || (315)

|| || || ||

|| OBVEZNOSTI SKUPAJ || || (375) || (315)

|| || || ||

|| ČISTA SREDSTVA || || 2 168 || 3 096

|| || || ||

|| SREDSTVA IN REZERVE || || ||

|| Vpoklicani kapital Sklada || 2.8 || 11 699 || 11 699

|| Druge rezerve || 2.9 || 4 126 || 4 227

|| Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let || || (12 830) || (11 932)

|| Poslovni izid za zadevno leto || || (827) || (898)

|| ČISTA SREDSTVA || || 2 168 || 3 096

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 9. ERS

|| || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 2012 || 2011

|| || ||

PRIHODKI IZ POSLOVANJA || 3.1 || 49 || 49

|| || ||

ODHODKI IZ POSLOVANJA || || ||

Odhodki iz poslovanja || 3.2 || (856) || (924)

Upravni odhodki || 3.3 || (1) || (3)

|| || ||

|| || ||

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA || || (809) || (879)

|| || ||

Prihodki iz finančnih poslov || 3.4 || (18) || (19)

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ FINANCIRANJA || || (18) || (19)

|| || ||

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO || || (827) || (898)

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH 9. ERS

|| || || || || || || v mio. EUR

|| Kapital Sklada (a) || Nevpoklicana sredstva (b) || Vpoklicani kapital Sklada (c) = (a) – (b) || Skupne rezerve (d) || Druge rezerve (e) || Čista sredstva skupaj (c) + (d) + (e)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2010 || 11 699 || 660 || 11 039 || (11 932) ||   4 157 || 3 263

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || (660) || 660 || – || – || 660

Prerazporeditve v/iz 10. ERS || – || – || – || – || 70 || 70

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (898) || – || (898)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2011 || 11 699 || – || 11 699 || (12 830) || 4 227 || 3 096

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || – || – || – || – || –

Prerazporeditve v/iz 10. ERS || – || – || – || – || (100) || (100)

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (827) || – || (827)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2012 || 11 699 || – || 11 699 || (13 657) || 4 126 || 2 168

1.4         10. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

BILANCA STANJA 10. ERS

|| || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 31.12.2012 || 31.12.2011

|| NEKRATKOROČNA SREDSTVA: || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.1 || 319 || 189

|| || || ||

|| KRATKOROČNA SREDSTVA || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.2 || 849 || 536

|| Terjatve || 2.3 || 11 || 20

|| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 2.5 || 690 || 1 218

||   || || ||

|| SREDSTVA SKUPAJ || || 1 869 || 1 963

|| || || ||

|| NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.6 || (40) || –

|| || || ||

|| KRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.7 || (660) || (689)

|| Povezani računi || 2.4 || (2 264) || (2 944)

|| || || ||

|| OBVEZNOSTI SKUPAJ || || (2 963) || (3 633)

|| || || ||

|| ČISTA SREDSTVA || || (1 095) || (1 670)

|| || || ||

|| SREDSTVA IN REZERVE || || ||

|| Vpoklicani kapital Sklada || 2.8 || 5 040 || 2 440

|| Druge rezerve || 2.9 || 479 || 301

|| Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let || || (4 411) || (2 699)

|| Poslovni izid za zadevno leto || || (2 203) || (1 712)

|| ČISTA SREDSTVA || || (1 095) || (1 670)

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 10. ERS

|| || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 2012 || 2011

|| || ||

PRIHODKI IZ POSLOVANJA || 3.1 || 18 || 10

|| || ||

ODHODKI IZ POSLOVANJA || || ||

Odhodki iz poslovanja || 3.2 || (2 112) || (1 650)

Upravni odhodki || 3.3 || (106) || (72)

|| || ||

|| || ||

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA || || (2 201) || (1 712)

|| || ||

Prihodki iz finančnih poslov || 3.4 || (2) || 0

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ FINANCIRANJA || || (2) || (1)

|| || ||

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO || || (2 203) || (1 712)

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH 10. ERS

|| || || || || || || v mio. EUR

|| Kapital Sklada (a) || Nevpoklicana sredstva (b) || Vpoklicani kapital Sklada (c) = (a) – (b) || Skupne rezerve (d) || Druge rezerve (e) || Čista sredstva skupaj (c) + (d) + (e)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2010 || 21 152 || 21 152 || – || (2 699) || 333 || (2 366)

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || (2 440) || 2 440 || – || – || 2 440

Prerazporeditve iz 8. in 9. ERS || – || – || – || – || (32) || (32)

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (1 712) || – || (1 712)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2011 || 21 152 || 18 712 || 2 440 || (4 411) || 301 || (1 670)

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || (2 600) || 2 600 || – || – || 2 600

Prerazporeditve iz/v 8. in 9. ERS || – || – || – || – || 178 || 178

 Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (2 203) || – || (2 203)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2012 || 21 152 || 16 112 || 5 040 || (6 614) || 479 || (1 095)

1.5         POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 8., 9. IN 10. ERS  

1.         POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1.     PRAVNI OKVIR IN FINANČNA UREDBA

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu s finančno uredbo za 10. ERS. V skladu z določbami člena 121 te uredbe se računovodski izkazi pripravijo v skladu z načeli računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

Ti računovodski izkazi so bili pripravljeni v skladu z računovodskimi pravili in metodami za ERS, ti pa so bili oblikovani na osnovi mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards Board – IPSASB), če teh ni, pa mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board – IASB). V zvezi s tistim delom sredstev ERS, katerega finančno upravljanje je v pristojnosti Evropske komisije, so bila uporabljena računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja ERS.

Računovodja ERS mora do 31. marca naslednjega leta predložiti Računskemu sodišču v revizijo začasne zaključne račune. Računsko sodišče do 15. junija pošlje Komisiji svoja opažanja o zaključnih računih (člen 125). Komisija na podlagi teh opažanj potrdi končni zaključni račun do 31. julija in ga pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. Zaključni račun se nato objavi v Uradnem listu do 15. novembra skupaj z izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti za tisti del sredstev ERS, katerega finančno upravljanje je v pristojnosti Komisije.

1.2.     RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, poslovanju in denarnih tokovih neke pravne osebe, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri osebi javnega prava, kakršen je ERS, je njihov namen še zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno oseba javnega prava ravna s sredstvi, ki so ji zaupana.

Da bi računovodski izkazi predstavili resnično in pošteno sliko, ni dovolj, da zagotovijo ustrezne podatke, ki opisujejo naravo in obseg dejavnosti organizacije, pojasnijo, kako se organizacija financira, ter zagotovijo dokončne podatke o njenem delovanju, ampak morajo to narediti na jasen in razumljiv način, ki omogoča primerjavo med proračunskimi leti. Ta dokument je bil pripravljen ob upoštevanju teh ciljev.

Računovodski sistem ERS zajema splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Proračunsko računovodstvo daje podrobno sliko izvrševanja proračuna. Temelji na načelu računovodstva na podlagi nastanka plačil. Splošno računovodstvo omogoča pripravo računovodskih izkazov, saj prikazuje vse odhodke in prihodke za proračunsko leto po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, njegov namen pa je predstaviti finančno stanje v obliki bilance stanja na dan 31. decembra.

Člen 120 finančne uredbe za 10. ERS določa računovodska načela, ki se uporabljajo pri pripravi računovodskih izkazov:

– časovna neomejenost delovanja,

– previdnost,

– dosledna uporaba računovodskih metod,

– primerljivost informacij,

– pomembnost,

– brez neto izravnave,

– prednost dejanskosti pred navideznostjo,

– računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

1.3.     PODLAGA ZA PRIPRAVO

1.3.1.  Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v milijonih eurov, saj je euro funkcijska in predstavitvena valuta ERS.

1.3.2.  Valuta in osnova za preračunavanje

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Stanja ob koncu leta za denarna sredstva in obveznosti, izražene v tujih valutah, se preračunajo v eure po spodaj navedenih deviznih tečajih, ki veljajo na dan 31. decembra: 

Valuta || 31.12.2012 || 31.12.2011 || Valuta || 31.12.2012 || 31.12.2011

XOF || 655,957 || 655,957 || KES || 113,460 || 109,362

XAF || 655,957 || 655,957 || BIF || 2037,95 || 1780,23

NGN || 206,074 || 204,185 || SLL || 5709,56 || 5663,54

PGK || 2,76702 || 2,81057 || TZS || 2077,48 || 2058,31

HTG || 56,2987 || 53,2461 || UGX || 3508,51 || 3181,89

GNF || 9250,40 || 9155,86 || MGA || 2981,70 || 2870,88

MWK || 439,917 || 213,286 || SZL || 11,1727 || 10,4830

1.3.3.  Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene vključujejo med drugim zneske za rezervacije, izgube zaradi oslabljenih terjatev in vnaprej vračunane stroške. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se upoštevajo v obdobju, v katerem postanejo znane.

1.4.     BILANCA STANJA

1.4.1.  Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predhodnem financiranju. Likvidna sredstva ali predujem se povrnejo ali porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti ERS. Znesek predhodnega financiranja se zmanjša (za celotni znesek ali del zneska) s priznanjem upravičenih stroškov in vrnjenih zneskov.

Ob koncu leta se neobračunani zneski predhodnega financiranja vrednotijo po prvotnih plačanih zneskih, zmanjšanih za: vrnjene zneske, obračunane upravičene zneske, ocenjene upravičene zneske, ki ob koncu leta še niso obračunani, in zmanjšanja vrednosti.

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od obračunanih obresti.

1.4.2.  Terjatve

Terjatve so izkazane po prvotnem znesku, zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve terjatev se ugotovi, kadar obstajajo nepristranski dokazi, da celotnega zapadlega zneska ni mogoče izterjati po prvotnih pogojih terjatve. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo, ki ustreza sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po tržni obrestni meri za podobne posojilojemalce. Pripozna se tudi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu. Ta splošni odpis temelji na preteklih stopnjah izgub. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida.

1.4.3.  Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti in so opredeljeni kot kratkoročna sredstva. Zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic in druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

1.4.4.  Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti ERS iz poslovanja ni povezan z nabavo blaga ali storitev, temveč so to neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do nepovratnih ali drugih sredstev. Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek, po preveritvi pa jih ustrezni finančni posredniki priznajo kot upravičene. V tej fazi se vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno in sprejeto oziroma so storitve opravljene in sprejete.

1.4.5.  Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima ERS pravno ali posredno obveznost do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveznosti potreben odtok sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja.

1.4.6.  Aktivne in pasivne časovne razmejitve

Ključen element računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov je zagotavljanje, da se posli zajamejo v računovodskem letu, na katero se nanašajo. Ta postopek se imenuje časovni presek. Zlasti je treba oceniti upravičene odhodke, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih ERS še niso prijavili (vnaprej vračunani stroški). Obratno pa se nekatera plačila v tekočem letu nanašajo na poznejša obdobja (odloženi stroški) ter jih je treba opredeliti in vključiti v ustrezna poznejša obdobja.

V skladu z računovodskimi pravili ERS se posli in dogodki pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotoviti, da računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko.

Tudi prihodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, ERS pa je že opravil zadevno storitev ali dobavil zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki.

Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

1.5.     IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.5.1.  Prihodki

Evropski razvojni sklad nima proračunskih prihodkov. Redni prispevki držav članic se obravnavajo kot kapital Sklada. Prihodki zajemajo izterjavo stroškov in prihodke od obresti.

Izterjava stroškov

Za posle, pri katerih mora končni upravičenec ali tretja država povrniti odhodke, ki so mu oziroma ji bili predhodno plačani iz ERS, se izdajo in obračunajo nalogi za izterjavo ter odbitki od poznejših plačil, in sicer na naslednji način:

– izterjava stroškov: če je izdan nalog za izterjavo, nastane terjatev z ustreznim vnosom prihodka v izkazu poslovnega izida za zadevno leto; ali

– izterjava zneskov predhodnega financiranja: v tem primeru je znesek vključen v postavko za predhodno financiranje v bilanci stanja.

Prihodki od obresti

Prihodki od obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. Prihodki od obresti zajemajo prejete obresti ali terjatve iz naslova obresti od denarnih sredstev in vlog na vpogled pri poslovnih bankah ter zamudne obresti od izterjave terjatev za ERS. Prihodki od obresti so pripoznani, ko se obračunajo.

1.5.2.  Odhodki

Odhodki za menjalne posle, ki nastanejo pri nabavi blaga ali storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in sprejete. Vrednotijo se po nabavni vrednosti.

Odhodki za nemenjalne posle zajemajo večino odhodkov ERS. Nanašajo se na prenos na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter subvencije, prispevki in donacije po lastnem preudarku.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so podlaga za prenos, če obstaja uredba (finančna ali druga uredba), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je bila podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek. 

Kadar je prejet kakršen koli zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so že dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

Odhodki za obresti

Odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. Odhodki za obresti zajemajo plačane obresti ali obveznosti iz naslova obresti in so pripoznani, ko se natečejo.

1.6.     POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

1.6.1.  Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom ERS. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali možnih storitev verjeten.

Pogojna sredstva se ocenijo ob vsakem datumu bilance stanja, da se zagotovi, da je razvoj ustrezno prikazan v računovodskih izkazih. Če je pritok gospodarskih koristi ali možnih storitev skoraj popolnoma gotov in je mogoče zanesljivo izmeriti vrednost sredstva, se sredstvo in z njim povezani prihodki pripoznajo v računovodskih izkazih obdobja, v katerem je nastala sprememba.

Jamstva so možna sredstva, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in katerih obstoj se potrdi, če se pojavi ali ne pojavi predmet jamstva. Jamstva se zato lahko opredelijo kot pogojna sredstva. Jamstvo je sproščeno, ko predmet jamstva ne obstaja več. Unovči se, ko so izpolnjeni pogoji, da se od poroka zahteva plačilo.

1.6.2.  Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom ERS; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, ali, v redkih okoliščinah, ko zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo. Pogojna obveznost se razkrije, razen če je verjetnost odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, zelo majhna.

Pogojne obveznosti se ocenijo ob vsakem datumu bilance stanja, da se ugotovi, ali je odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, postal verjeten. Če postane verjetno, da bo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, za postavko, ki se obravnava kot pogojna obveznost, se pripozna rezervacija v računovodskih izkazih obdobja, v katerem se spremeni verjetnost.

2.         POJASNILA K BILANCI STANJA

NEKRATKOROČNA SREDSTVA:

2.1      Predhodno financiranje

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Predhodno financiranje || – || 119 || 319 || 438 || 380

SKUPAJ || – || 119 || 319 || 438 || 380

V pogodbah je pogosto določeno, da se pred začetkom del, dobavo blaga ali opravljanjem storitev izplačajo predujmi. Včasih razporedi plačil v pogodbah predvidevajo izplačila na podlagi poročil o napredku. Predhodno financiranje se običajno izplača v valuti države ali ozemlja, kjer se izvršuje projekt.

Čas izterljivosti ali uporabe predhodnega financiranja določa, ali se slednje razkrije kot kratkoročno ali nekratkoročno sredstvo iz naslova predhodnega financiranja. Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom. Vsako vračilo ali poraba, ki zapade v 12 mesecih po datumu poročanja, se razkrije kot kratkoročno predhodno financiranje. Ker je veliko projektov ERS dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski predhodnega financiranja prikazani kot nekratkoročna sredstva.

Povečanje nekratkoročnega predhodnega financiranja za 58 milijonov EUR v primerjavi s stanjem na dan 31. decembra 2011 je mogoče pojasniti zlasti s povečanjem nekratkoročnega predhodnega financiranja, povezanega s projekti ROP[5] (za 97 milijonov EUR), projekti sodelovanja znotraj držav AKP (za 42 milijonov EUR) in nepovratnimi sredstvi NOP[6] (za 10 milijonov EUR), ob hkratnem znižanju predhodnega financiranja, povezanega s sodelovanjem znotraj držav AKP (za 73 milijonov EUR) in upravnimi odhodki (za 29 milijonov EUR).

       

KRATKOROČNA SREDSTVA

2.2      PREDHODNO FINANCIRANJE

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Predhodno financiranje (bruto) || 70 || 1 207 || 2 316 || 3 593 || 3 415

Ocenjeni obračun predhodnega financiranja || (32) || (760) || (1 468) || (2 259) || (2 240)

SKUPAJ || 38 || 447 || 849 || 1 334 || 1 175

Povečanje čistega kratkoročnega predhodnega financiranja za 159 milijonov EUR je mogoče pojasniti zlasti s povečanjem predhodnega financiranja, povezanega nepovratnimi sredstvi NOP za instrumente pomoči (za 147 milijonov EUR), projekti ROP (za 68 milijonov EUR) in odpis dolga znotraj držav AKP (za 39 milijonov EUR). Povečanje se je delno izravnalo z zmanjšanjem čistega predhodnega financiranja, povezanega s sektorskimi politikami (za 65 milijonov EUR) in sodelovanjem znotraj držav AKP – projekti na socialnem področju (za 32 milijonov EUR).

2.2.1 Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem

Za zavarovanje zneskov predhodnega financiranja se oblikujejo jamstva, ki se sprostijo, ko je plačan zadnji zahtevek v okviru projekta. Jamstvo ima dve različni vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Pri „nominalni“ vrednosti je dogodek, ki sproži unovčitev jamstva, povezan z obstojem jamstva. Pri „tekoči“ vrednosti je dogodek, ki sproži unovčitev jamstva, plačilo in/ali poznejši obračuni predhodnega financiranja.

Na dan 31. decembra 2012 je „nominalna“ vrednost jamstev, ki jih je prejel ERS v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 566 milijonov EUR, njihova „tekoča“ vrednost pa 391 milijonov EUR. Na dan 31. decembra 2011 sta navedeni vrednosti znašali 637 oziroma 394 milijonov EUR.

2.3      TERJATVE

|| || || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Terjatve do strank || 2.3.1 || 1 || 6 || 2 || 10 || 13

Terjatve do držav članic || 2.3.2 || – || – || 3 || 3 || 9

Aktivne časovne razmejitve || 2.3.3 || 0 || 51 || 6 || 57 || 89

SKUPAJ || || 1 || 58 || 11 || 70 || 111

2.3.1 Terjatve do strank

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Terjatve do strank || 5 || 19 || 3 || 26 || 27

– Odpis || (3) || (12) || (1) || (16) || (13)

SKUPAJ || 1 || 6 || 2 || 10 || 13

V to postavko spadajo nalogi za izterjavo, ki so vknjiženi na dan 31. decembra 2012 kot ugotovljene upravičenosti za izterjavo in še niso vključeni v druge postavke na strani sredstev v bilanci stanja. Zaključno stanje pri nalogih za izterjavo pomeni vrednost izdanih, a še neplačanih nalogov za izterjavo ob konca leta.

Spremembe pri odprtih nalogih za izterjavo v zadevnem obdobju so prikazane spodaj.

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || 2012 SKUPAJ || 2011 SKUPAJ

Odprti nalogi za izterjavo na začetku leta || 6 || 19 || 1 || 25 || 18

Izdani nalogi za izterjavo || 12 || 64 || 63 || 139 || 130

Zaključeni nalogi za izterjavo || (13) || (64) || (61) || (138) || (123)

Plačilo terjatve || (12) || (43) || (43) || (97) || (108)

Odpoved terjatvi (člen 73 FU) || – || (1) || – || (1) || (1)

Preklic terjatve || 0 || (3) || 0 || (4) || (2)

Pobot terjatve || (2) || (17) || (18) || (36) || (13)

Odprti nalogi za izterjavo na koncu leta || 5 || 19 || 3 || 26 || 25

2.3.2 Terjatve do držav članic

Terjatve do držav članic v 10. ERS v višini 3 milijonov EUR zajemajo prispevke za sofinanciranje Belgije, Španije in Švedske.

2.3.3 Aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve vključujejo predvsem obračunane obresti na zneske predhodnega financiranja. Poleg tega so v to postavko vključeni tudi prihodki od obračunanih obresti zaradi zamud pri plačilih prispevkov.

Zmanjšanje aktivnih časovnih razmejitev izhaja iz nižjih obračunanih obresti na predhodno financiranje (glej pojasnilo 3.4).

2.4      POVEZANI RAČUNI

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

V/iz 6. ERS || (2 065) || (214) || – || (2 279) || (2 279)

V/iz 7. ERS || – || 2 279 || – || 2 279 || 2 279

V/iz 8. ERS || – || (3 038) || 628 || (2 410) || (2 453)

V/iz 9. ERS || 3 038 || – || (2 892) || 146 || (491)

V/iz 10. ERS || (628) || 2 892 || – || 2 264 || 2 944

SKUPAJ || 345 || 1 919 || (2 264) || 0 || 0

Zaradi večje učinkovitosti je 10. ERS dodeljena ena sama zakladnica, ki zajema vse ERS; to ima za posledico posle med različnimi ERS, ki se izravnajo v povezanih računih med različnimi bilancami stanja ERS.

Glavna gibanja na povezanih računih v letu 2012 vključujejo plačila iz 10. ERS za izvajanje 8. in 9. ERS.

         

2.5      DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI[7]

|| || || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Denarna sredstva na računih || 2.5.1 || – || – || 687 || 687 || 1 211

Varnostni računi Stabex || 2.5.2 || – || – || 2 || 2 || 5

Bančni računi za sofinanciranje || 2.5.3 || – || – || – || – || 8

Posebni sklad za Demokratično republiko Kongo[8] || – || – || – || 1 || 1 || 1

SKUPAJ || || – || – || 690 || 690 || 1 224

2.5.1 Denarna sredstva na računih

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Posebni računi – finančne institucije držav članic || – || – || 633 || 633 || 1 129

Tekoči računi – poslovne banke || || || 54 || 54 || 80

Lokalni plačilni organi || – || – || 0 || 0 || 2

SKUPAJ || – || – || 687 || 687 || 1 211

Skupno znižanje denarnih sredstev v bankah je mogoče pojasniti zlasti z ravnijo izvršenih plačil in višjim proračunskim izvrševanjem kot v prejšnjem obdobju poročanja.

Računi lokalnih plačilnih organov pomenijo zneske na bančnih računih v državah AKP in ČDO, ki se uporabljajo za plačila v lokalni valuti znotraj države upravičenke. Ti računi se vodijo v eurih ali v valuti ene od držav članic Unije. Da bi dosegli bolj centralizirano upravljanje plačil, so bili v letu 2012 zaprti trije od preostalih štirih računov lokalnih plačilnih organov.

2.5.2 Varnostni računi Stabex

|| v mio. EUR

|| Stanje na dan 31.12.2012 || Stanje na dan 31.12.2011

Slonokoščena obala || 2 || 2

Malavi || – || 1

Druge države || 0 || 2

SKUPAJ || 2 || 5

Stabex je kratica za sistem Evropske unije za kompenzacijsko financiranje, namenjen stabilizaciji prihodkov od izvoza v državah AKP. Ta sistem je bil prvič uveden z Loméjsko konvencijo (1975), da bi odpravili neugodne učinke nestabilnosti prihodkov od izvoza kmetijskih proizvodov. Stanje sredstev na varnostnih računih Stabex pomeni skupna razpoložljiva sredstva Stabex, ki bodo v prihodnosti prenesena na ustrezno državo AKP upravičenko. Ta sredstva so dodeljena 10. ERS. V letu 2012 je bilo v okviru zaključevanja instrumenta pomoči Stabex zaprtih osem varnostnih računov Stabex.

Poleg teh sredstev imajo države AKP upravičenke še druga sredstva Stabex. Ko se Komisija in država upravičenka (AKP) dogovorita, kako bodo sredstva Stabex porabljena, obe stranki podpišeta sporazum o prenosu. V skladu z določbami člena 211 Četrte Loméjske konvencije[9] (kakor je bila spremenjena) se sredstva prenesejo na obrestovan račun z dvema pooblaščenima podpisnikoma (Evropsko komisijo in državo upravičenko), ki je bil odprt na ime te države AKP. Sredstva ostanejo na teh računih z dvema podpisnikoma, dokler ni vzpostavljen okvir medsebojnih obveznosti, ki je podlaga za prenos za določen projekt.

Odredbodajalec Komisije ohrani pooblastilo za razpolaganje z računom za zagotovitev, da se sredstva izplačajo, kot je bilo predvideno. Sredstva na teh računih, za katere je potreben dvojni podpis, so last države AKP in se zato ne knjižijo kot sredstva v zaključnih računih ERS. Prenosi na te račune se knjižijo kot plačila Stabex.

V letu 2012 je bilo ERS vrnjenih 49 milijonov EUR z računov z dvema pooblaščenima podpisnikoma v državah AKP na podlagi člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS[10]. Sredstva so bila vrnjena predvsem iz Salomonovih otokov (12 milijonov EUR), Slonokoščene obale (11 milijonov EUR), Burundija (5 milijonov EUR), Saint Vincenta in Grenadine (3 milijone EUR), Senegala (3 milijone EUR), Malavija (3 milijone EUR), Ugande (3 milijone EUR) in Burkina Fasa (2 milijona EUR). Ti prihodki so vključeni v prihodke iz poslovanja (instrument pomoči Stabex) v izkazu poslovnega izida 8. ERS.

2.5.3 Bančni računi za sofinanciranje

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Bančni računi za sofinanciranje || – || – || – || – || 8

SKUPAJ || – || – || – || – || 8

Bančni računi za sofinanciranje so se zaprli. Ta sredstva, razen upravnega dela, so bila vrnjena državam članicam v skladu z navodili odredbodajalca.    

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.6      OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Sofinanciranje – obveznosti iz poslovanja || – || – || 40 || 40 || –

SKUPAJ || – || – || 40 || 40 || –

Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje na koncu leta 2012 so povezane z 10. ERS.

Prejeti prispevki za sofinanciranje so prikazani kot obveznosti iz poslovanja do držav članic in držav nečlanic, saj izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov. ERS mora prispevke uporabiti za zagotavljanje storitev tretjim osebam, v nasprotnem primeru pa mora sredstva (prejete prispevke) vrniti državam članicam. Pri sporazumih o sofinanciranju neporavnana obveznost iz poslovanja pomeni prejeti prispevek za sofinanciranje, zmanjšan za nastale stroške, povezane s projektom. Te obveznosti ne vplivajo na čista sredstva.

Za boljšo predstavitev obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so bili zneski v letu 2012 ločeni na nekratkoročne in kratkoročne obveznosti. Povečanje skupnih obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje je pojasnjeno v pojasnilu 2.7.1.2.

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.7      OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

|| || || || || v mio. EUR 

|| Pojasnilo || 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja || 2.7.1 || 4 || 67 || 138 || 209 || 399

Vnaprej vračunani stroški || 2.7.2 || 19 || 308 || 228 || 555 || 339

Odloženi prispevek h kapitalu Sklada || 2.7.3 || – || – || 293 || 293 || 295

SKUPAJ || || 22 || 375 || 660 || 1 057 || 1 033

2.7.1 Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

|| || || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Dobavitelji in drugi || 2.7.1.1 || 4 || 67 || 81 || 152 || 308

Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje || 2.7.1.2 || – || – || 46 || 46 || 81

Razne obveznosti iz poslovanja || 2.7.1.3 || 0 || 0 || 12 || 12 || 10

SKUPAJ || || 4 || 67 || 138 || 209 || 399

Obveznosti iz poslovanja vključujejo izkaze stroškov, ki jih ERS prejme v zvezi z dejavnostmi, za katere se dodeljujejo nepovratna sredstva. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Enak postopek se uporablja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja. Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so bili upoštevani pri postopkih časovnega preseka ob koncu leta. Na podlagi presečnih podatkov so bili ocenjeni upravičeni zneski pripoznani v izkazu poslovnega izida.

2.7.1.1 Dobavitelji in drugi

V to postavko so vključene obveznosti do dobaviteljev ter obveznosti do javnih organov in tretjih držav.

Zmanjšanje za 157 milijonov EUR v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja je povezano zlasti z zmanjšanjem obveznosti iz poslovanja do tretjih držav za 75 milijonov EUR in zmanjšanjem obveznosti iz poslovanja do dobaviteljev, ki niso javni subjekti, za 37 milijonov EUR.

2.7.1.2 Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje

Za boljšo predstavitev obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so bili zneski v letu 2012 ločeni na nekratkoročne in kratkoročne obveznosti.  Zmanjšanje kratkoročnih obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje je povezano zlasti s prerazvrstitvijo 40 milijonov EUR med nekratkoročne obveznosti iz poslovanja.

Skupne nekratkoročne in kratkoročne obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so se povečale za 5 milijonov EUR. V letu 2012 sta bila prejeta nova prispevka za sofinanciranje od Nemčije (2 milijona EUR) in Kanade (2 milijona EUR). Povečanje švedske obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje (8 milijonov EUR) je bilo delno izravnano z zmanjšanjem obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje Španije in Združenega kraljestva (vsaka država po 2 milijona EUR) ter obračunom italijanske obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje v okviru 9. ERS.

Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so se zmanjšale za 8 milijonov EUR zaradi pripoznanja prihodkov, povezanih s projekti sofinanciranja (glej pojasnili 3.1.3 in 3.2.2).

2.7.1.3 Razne obveznosti iz poslovanja

Razne obveznosti iz poslovanja obsegajo zlasti nedodeljene denarne prejemke in vrnjene zneske.

2.7.2 Vnaprej vračunani stroški

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Vnaprej vračunani stroški || 19 || 308 || 228 || 555 || 339

SKUPAJ || 19 || 308 || 228 || 555 || 339

Ob koncu leta se ocenijo upravičeni odhodki, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih še niso prijavili. Na podlagi teh presečnih podatkov so ocenjeni upravičeni zneski izkazani kot vnaprej vračunani stroški.

Ocenjena uporaba zneskov predhodnega financiranja je prikazana kot ocenjeni obračun predhodnega financiranja (glej pojasnilo 2.2).

2.7.3 Odloženi prispevek h kapitalu Sklada

|| || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Združeno kraljestvo || – || – || 274 || 274 || 289

Irska || – || – || 9 || 9 || 5

Litva || – || – || – || – || 1

Madžarska || – || – || 10 || 10 || –

SKUPAJ || – || – || 293 || 293 || 295

Podatki zajemajo prispevke držav članic, plačane vnaprej.

ČISTA SREDSTVA

2.8      VPOKLICANI KAPITAL SKLADA

|| || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || SKUPAJ

Kapital Sklada || 12 840 || 11 699 || 21 152 || 45 691

Nevpoklicani kapital Sklada || – || – || (18 712) || (18 712)

Vpoklicani kapital Sklada na dan 31.12.2011 || 12 840 || 11 699 || 2 440 || 26 979

|| || || ||

Kapital Sklada || 12 840 || 11 699 || 21 152 || 45 691

Nevpoklicani kapital Sklada || – || – || (16 112) || (16 112)

Vpoklicani kapital Sklada na dan 31.12.2012 || 12 840 || 11 699 || 5 040 || 29 579

Kapital Sklada je skupni znesek prispevkov držav članic za ustrezni ERS, kakor je določeno v vsakem od notranjih sporazumov.

Nevpoklicana sredstva so začetne dodelitve, ki še niso bile vpoklicane od držav članic.

Vpoklicani kapital Sklada je znesek začetnih dodelitev, ki je bil vpoklican za prenos s strani držav članic na zakladniške račune v skladu s postopkom iz člena 16 finančne uredbe za 10. ERS.

Kapital 8. in 9. ERS je bil v celoti vpoklican in prejet.

Vpoklicani in nevpoklicani kapital Sklada po državah članicah

|| || || || v mio. EUR

Prispevki || % || Nevpoklicano za 10. ERS: 31.12.2011 || Vpoklicano v letu 2012 || Nevpoklicano za 10. ERS: 31.12.2012

Avstrija || 2.41 || (451) || 63 || (388)

Belgija || 3.53 || (661) || 92 || (569)

Danska || 2.00 || (374) || 52 || (322)

Finska || 1.47 || (275) || 38 || (237)

Francija || 19.55 || (3 658) || 508 || (3 150)

Nemčija || 20.50 || (3 836) || 533 || (3 303)

Grčija || 1.47 || (275) || 38 || (237)

Irska || 0.91 || (170) || 24 || (147)

Italija || 12.86 || (2 406) || 334 || (2 072)

Luksemburg || 0.27 || (51) || 7 || (44)

Nizozemska || 4.85 || (908) || 126 || (781)

Portugalska || 1.15 || (215) || 30 || (185)

Španija || 7.85 || (1 469) || 204 || (1 265)

Švedska || 2.74 || (513) || 71 || (441)

Združeno kraljestvo || 14.82 || (2 773) || 385 || (2 388)

Ciper || 0.09 || (17) || 2 || (15)

Češka || 0.51 || (95) || 13 || (82)

Estonija || 0.05 || (9) || 1 || (8)

Madžarska || 0.55 || (103) || 14 || (89)

Litva || 0.12 || (22) || 3 || (19)

Latvija || 0.07 || (13) || 2 || (11)

Malta || 0.03 || (6) || 1 || (5)

Poljska || 1.3 || (243) || 34 || (209)

Slovenija || 0.18 || (34) || 5 || (29)

Slovaška || 0.21 || (39) || 5 || (34)

Bolgarija || 0.14 || (26) || 4 || (23)

Romunija || 0.37 || (69) || 10 || (60)

SKUPAJ || 100,00 || (18 712) || 2 600 || (16 112)

V letu 2012 so bili vpoklicani prispevki v okviru 10. ERS. Prva tranša prispevkov držav članic za leto 2013 je bila vpoklicana novembra 2012.

2.9      DRUGE REZERVE

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || SKUPAJ

Stanje na dan 31.12.2010 || (2 237) || 4 157 || 333 || 2 252

Prerazporeditev sproščenih sredstev iz 8. in 9. ERS v 10. ERS. || (38) || (80) || 118 || 0

Prerazporeditev iz 10. ERS v 9. ERS za dodelitev sredstev Južnemu Sudanu na podlagi Sklepa Sveta 2010/406/EU ||                       –   || 150 || (150) || 0

Stanje na dan 31.12.2011 || (2 276) || 4 227 || 301 || 2 252

Prerazporeditev sproščenih sredstev iz 8. in 9. ERS v 10. ERS. || (78) || (300) || 378 || 0

Prerazporeditev iz 10. ERS v 9. ERS za dodelitev sredstev Južnemu Sudanu na podlagi Sklepa Sveta 2011/315/EU ||                        –   || 200 || (200) || 0

Stanje na dan 31.12.2012 || (2 354) || 4 126 || 479 || 2 252

Stanje na dan 31.12.2012 vključuje: || || || ||

– sredstva, dodeljena Južnemu Sudanu || –              || 350 || –                    || 350

Od začetka veljavnosti 10. ERS v letu 2008 so vsa sproščena sredstva prejšnjih ERS prerazporejena v rezervo 10. ERS. Obveznosti za to rezervo se lahko prevzamejo samo pod pogoji iz člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS.

Za dodelitev sredstev Južnemu Sudanu je bilo v letu 2012 v rezervo 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov prerazporejenih 78 milijonov EUR sproščenih sredstev iz 8. ERS in 300 milijonov EUR sproščenih sredstev iz 9. ERS, v 9. ERS pa je bilo prerazporejenih 200 milijonov EUR iz rezerve 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov.[11]

3.         POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

3.1      PRIHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || 2012 SKUPAJ || 2011 SKUPAJ

Izterjava stroškov || 2 || 14 || 2 || 17 || 16

Izterjava sredstev Stabex ||           49 || – || – || 49 || 26

Pozitivne tečajne razlike || 7 || 35 || 8 || 51 || 54

Prihodki iz poslovanja – sofinanciranje || – || – || 8 || 8 || 2

SKUPAJ || 58 || 49 || 18 || 124 || 99

3.1.1 Izterjava stroškov

Ta postavka zajema naloge za izterjavo, ki jih izda ERS, in odbitek od poznejših plačil, ki se vknjižijo v računovodski sistem ERS, za izterjavo predhodno izplačanih odhodkov na podlagi kontrol, revizij ali analiz upravičenosti. Ob tem je treba opozoriti, da izterjava zneskov predhodnega financiranja ni vključena med prihodke, temveč je knjižena na postavko predhodnega financiranja v bilanci stanja.

Izterjava neupravičenih izplačil

V zvezi z neupravičenimi izplačili so bili leta 2012 izdani nalogi za izterjavo v višini 27 milijonov EUR (leta 2011 v višini 12 milijonov EUR). Od tega je bilo 11 milijonov EUR povezanih z izterjavo stroškov, zato je bil ta znesek knjižen kot prihodek iz poslovanja. Za 16 milijonov EUR je bilo izterjav zneskov predhodnega financiranja, ki so bile v bilanci stanja knjižene kot sredstva iz naslova predhodnega financiranja.

Izterjave neupravičenih izplačil so razčlenjene v spodnji razpredelnici:

v mio. EUR ||

|| Prihodki || Predhodno financiranje || 2012 SKUPAJ || Prihodki || Predhodno financiranje || 2011 SKUPAJ

Napaka || 1 || 1 || 2 || 2 || 1 || 3

Nepravilnost || 9 || 15 || 25 || 6 || 3 || 8

Prijava urada OLAF || 1 || – || 1 || 1 || – || 1

SKUPAJ || 11 || 16 || 27 || 8 || 4 || 12

3.1.2 Izterjava sredstev Stabex

V letu 2012 je bilo ERS vrnjenih 49 milijonov EUR z računov z dvema pooblaščenima podpisnikoma v državah AKP na podlagi člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS[12]. Sredstva so bila vrnjena predvsem iz Salomonovih otokov (12 milijonov EUR), Slonokoščene obale (11 milijonov EUR), Burundija (5 milijonov EUR), Saint Vincenta in Grenadine (3 milijoni EUR), Senegala (3 milijoni EUR), Malavija (3 milijoni EUR), Ugande (3 milijone EUR) in Burkina Fasa (2 milijona EUR). Ti prihodki so vključeni v prihodke iz poslovanja (instrument pomoči Stabex) v izkazu poslovnega izida 8. ERS.

3.1.3 Prihodki iz poslovanja – sofinanciranje

Prihodki iz poslovanja, povezani s sofinanciranjem, pomenijo uporabljene prispevke (glej pojasnilo 3.2.2). Ti prispevki izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov, zato se prispevek pripozna v skladu z izvajanjem projekta sofinanciranja.

3.2      ODHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || 2012 SKUPAJ || 2011 SKUPAJ

Odhodki iz poslovanja – instrumenti pomoči || 41 || 812 || 2 085 || 2 938 || 2 633

Odhodki iz poslovanja – sofinanciranje ||  –     || –     || 8 || 8 || 2

Negativne tečajne razlike || 8 || 39 || 20 || 66 || 61

Odpis terjatev || 0 || 6 || – || 6 || 7

SKUPAJ || 49 || 856 || 2 112     || 3 017 || 2 702

Komisija je v letu 2012 izpopolnila svojo metodologijo za ocenjevanje vnaprej vračunanih stroškov. Brez prilagoditve metodologije bi odhodki iz poslovanja znašali 2 849 milijonov EUR namesto 3 017 milijonov EUR. Enak bi bil tudi učinek na čista sredstva (znižanje za 168 milijonov EUR), predvsem zaradi povečanja na računih vnaprej vračunanih stroškov (glej pojasnilo 2.7.2).

3.2.1 Odhodki iz poslovanja – instrumenti pomoči

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || SKUPAJ 2012 || SKUPAJ 2011

Programska pomoč || 17 || 93 || 1 366 || 1 476 || 1 251

Makroekonomska podpora || – || 8 || – || 8 || 51

Sektorska politika || 0 || 322 || 3 || 326 || 371

Subvencionirane obrestne mere || 5 || – || – || 5 || 0

Projekti znotraj držav AKP || – || 311 || 409 || 720 || 650

Nujna pomoč || – || 60 || 274 || 333 || 212

Pomoč za begunce || 6 || – || – || 6 || 0

Rizični kapital || 1 || – || – || 1 || 19

Stabex || 4 || – || – || 4 || 12

Sysmin || 0 || – || – || 0 || (8)

Drugi programi pomoči, povezani s prejšnjimi ERS || – || 10 || – || 10 || 24

Institucionalna podpora || – || (1) || 33 || 32 || 8

Nadomestila za izgube pri izvozu || 7 || 10 || – || 18 || 42

Skupaj || 41 || 812 || 2 085 || 2 938 || 2 633

Odhodki iz poslovanja ERS zajemajo različne instrumente pomoči in so lahko v različnih oblikah glede na to, kako se sredstva izplačujejo in upravljajo.

3.2.2 Odhodki iz poslovanja – sofinanciranje

To so odhodki, nastali pri projektih sofinanciranja v letu 2012. Prejeti prispevki za sofinanciranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov, zato se ustrezen znesek prispevkov pripozna kot prihodki iz poslovanja (glej pojasnilo 3.1.3).

3.2.3 Oslabitev terjatev

Ta postavka vključuje predvsem popravke predhodnega financiranja in zneske, ki so bili odpisani/izgubljeni pri realizaciji v zvezi z dolžniki.

3.3      UPRAVNI ODHODKI

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || 2012 SKUPAJ || 2011 SKUPAJ

Upravni odhodki || – || 1 || 106 || 107 || 75

SKUPAJ || – || 1 || 106 || 107 || 75

Ta postavka vključuje odhodke za podporo, tj. upravne odhodke, povezane z načrtovanjem in izvajanjem ERS. Ti vključujejo odhodke za pripravo, spremljanje in ocenjevanje projektov, pa tudi odhodke za računalniška omrežja, tehnično pomoč ipd.

3.4      PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || 2012 SKUPAJ || 2011 SKUPAJ

Prihodki od obresti – Evropske banke || – || 6 || 4 || 9 || 1

Obresti na predhodno financiranje || (2) || (24) || (6) || (32) || (21)

SKUPAJ || (2) || (18) || (2) || (22) || (20)

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo v skladu z določbami člena 7(3) in člena 8 finančne uredbe za 10. ERS. Zaradi storniranja prehodno nezaračunanih prihodkov od obresti na predhodno financiranje v letu 2011 so bili prihodki od obresti v letu 2012 negativni.

4.         POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA IZIDA

4.1      NAMEN IN PRIPRAVA IZKAZA FINANČNEGA IZIDA

Podatki o denarnih tokovih se uporabljajo kot osnova za oceno sposobnosti ERS, da ustvari denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno njegovih potreb po uporabi teh denarnih tokov.

Izkaz finančnega izida se pripravi po posredni metodi. To pomeni, da se čisti presežek ali primanjkljaj za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih poslov ter morebitne časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja.

Denarni tokovi, ki nastanejo pri poslih v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti ERS (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po deviznem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.

4.2      POSLOVANJE

Izkaz finančnega izida ERS prikazuje samo denarne tokove iz poslovanja, saj ERS ne zajema naložbenja ali financiranja. Namen poslovanja je prispevati k doseganju rezultatov, ki so cilj politik.

5.         POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI TER DRUGA RAZKRITJA

5.1      POGOJNA SREDSTVA

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti || 13 || 171 || 120 || 304 || 325

Jamstva za zadržane zneske || 6 || 107 || 74 || 188 || 197

Pogojna sredstva, povezana s sodnimi postopki || – || – || – || – || 1

SKUPAJ || 19 || 279 || 194 || 492 || 523

5.1.1 Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

Včasih se zahtevajo jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za zagotovitev, da upravičenci do financiranja ERS izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb z ERS.

Zmanjšanje jamstev za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za 21 milijonov EUR izhaja iz razlike med sproščenimi jamstvi in novimi prejetimi jamstvi. Sproščena jamstva so bila večinoma v okviru 9. ERS, prav tako so bila nova jamstva prejeta v glavnem v okviru 9. ERS.

5.1.2 Jamstva za zadržane zneske

Jamstva za zadržane zneske zadevajo samo pogodbe za izvedbo del. Običajno se zadrži 10 % vmesnih plačil upravičencem za zagotovitev, da izvajalec izpolni svoje obveznosti. Zadržani zneski se prikažejo kot obveznosti. Če se naročnik strinja, pa lahko izvajalec namesto tega predloži jamstvo za zadržane zneske, ki nadomesti zneske, zadržane pri vmesnih plačilih. Taka prejeta jamstva se razkrijejo kot pogojna sredstva.

Zmanjšanje jamstev za zadržane zneske za 9 milijonov EUR izhaja iz razlike med sproščenimi jamstvi in novimi prejetimi jamstvi. Sproščena jamstva so bila večinoma v okviru 9. ERS, prav tako so bila nova jamstva prejeta v glavnem v okviru 9. ERS.

5.2      DRUGA RAZKRITJA

5.2.1 Proračunske obveznosti, ki še niso poravnane

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Neporavnane proračunske obveznosti, ki še niso plačane || 103 || 938 || 4 601 || 5 642 || 5 594

S tem povezani zneski, zajeti v izkazu poslovnega izida || (22) || (382) || (310) || (714) || (646)

SKUPAJ || 81 || 557 || 4 291 || 4 928 || 4 948

Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek že prevzetih obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov. Na dan 31. decembra 2012 so neporavnane proračunske obveznosti znašale 5 642 milijonov EUR. Znesek, razkrit kot prihodnja obveznost, ki jo bo treba financirati, je znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti, zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot odhodki v izkaz poslovnega izida za leto 2012, kar znaša skupaj 4 928 milijonov EUR.

6.         UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ

Naslednja razkritja v zvezi z upravljanjem finančnih tveganj Evropskega razvojnega sklada se nanašajo na zakladniško poslovanje, ki ga v imenu Evropskega razvojnega sklada izvaja Evropska komisija za izvrševanje njegovih sredstev.

6.1      STRATEGIJE UPRAVLJANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Pravila in načela upravljanja zakladniškega poslovanja ERS so določena v Uredbi Sveta (ES) št. 215/2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. ERS, in v notranjem sporazumu.

Na podlagi zgornje uredbe se uporabljajo naslednja glavna načela:

– države članice vplačajo prispevke za ERS na posebne račune, odprte pri emisijski banki vsake države članice ali finančni instituciji, ki jo ta določi. Prispevki ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil ERS,

– države članice plačajo prispevke za ERS v eurih, medtem ko so plačila ERS izražena v eurih in drugih valutah, tudi manj znanih,

– stanje na bančnih računih, ki jih odpre Komisija v imenu ERS, ne sme biti negativno.

Poleg posebnih računov ima Komisija v imenu ERS odprte tudi druge bančne račune pri finančnih institucijah (centralnih in poslovnih bankah) z namenom izvrševanja plačil in prejemanja prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun, v skladu s členom 44 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 (glej pojasnilo 6.4 v nadaljevanju).

Vse poslovne banke, pri katerih so bili za ERS odprti zgoraj navedeni drugi računi, izbere Komisija prek javnih razpisov.

Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih. Za zagotovitev varnosti sistema ter delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranjega nadzora Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki.

Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja je urejeno s sklopom pisnih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven kontrole. Te smernice in postopki urejajo različna področja poslovanja in njihovo upoštevanje se redno preverja.

6.2      TRŽNO TVEGANJE

6.2.1.  Valutno tveganje

Vsi prispevki se hranijo v eurih, druge valute pa se kupijo le, kadar so potrebne za izvrševanje plačil. Zato zakladniško poslovanje ERS ni izpostavljeno valutnemu tveganju.

6.2.2.  Obrestno tveganje

ERS ne najema posojil, zato ni izpostavljen obrestnemu tveganju.

Prejema pa obresti od sredstev, ki jih ima na različnih bančnih računih. Komisija je zato v imenu ERS uvedla ukrepe, ki zagotavljajo, da obresti, ki se obračunavajo, odražajo vsakokratne tržne obrestne mere ter njihova morebitna nihanja.

Stanje vlog čez noč na računih poslovnih bank se dnevno obrestuje. Obrestovanje stanj na teh računih temelji na spremenljivih tržnih obrestnih merah, ki se jim doda pogodbeni pribitek (pozitiven ali negativen). Za večino računov je izračun obresti vezan na obrestno mero EONIA (uteženo povprečje obrestnih mer v eurih za medbančna posojila čez noč) in sledi nihanjem te obrestne mere. Za nekatere druge račune je izračun obresti vezan na mejno obrestno mero ECB, ki se uporablja za operacije refinanciranja ECB. Zato ERS ni izpostavljen tveganju, da bi se njegova sredstva obrestovala po obrestnih merah, nižjih od tržnih.

6.3      KREDITNO TVEGANJE (TVEGANJE NASPROTNE STRANKE)

Večina zakladniških sredstev ERS se v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 215/2008 hrani na „posebnih računih“, ki so jih odprle države članice za plačilo svojih prispevkov. Večina teh računov je odprtih pri zakladnicah ali nacionalnih centralnih bankah držav članic. Te institucije pomenijo najnižje tveganje nasprotne stranke za ERS (ERS ima izpostavljenost do svojih držav članic).

Za tisti del zakladniških sredstev ERS, ki se hrani pri poslovnih bankah za kritje izvrševanja plačil, se ti računi polnijo sproti in se avtomatično upravljajo prek sistema zakladnice Komisije za upravljanje denarnih sredstev. Na vsakem računu se vzdržuje minimalno stanje denarnih sredstev, sorazmerno s povprečnim zneskom dnevnih plačil, ki se izvršujejo prek tega računa. Posledično je stanje na teh računih stalno nizko, kar zagotavlja, da je izpostavljenost ERS tveganju omejena.

Poleg tega se z namenom nadaljnjega zmanjšanja tveganja nasprotne stranke, ki mu je izpostavljen ERS, za izbiro poslovnih bank uporabljajo posebne smernice.

Vse poslovne banke so izbrane prek javnih razpisov. Minimalna kratkoročna kreditna bonitetna ocena, ki se zahteva za sodelovanje v razpisnih postopkih, je Moody's P-1 ali njej enakovredna (S&P A-1 ali Fitch F1). V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko sprejme nižja ocena.

6.4      LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Proračunska načela, ki se uporabljajo za ERS, zagotavljajo, da skupna denarna sredstva za dano proračunsko obdobje vedno zadostujejo za izvrševanje vseh zadevnih plačil. Dejansko so skupni prispevki držav članic enaki skupnemu znesku odobritev plačil za zadevno proračunsko obdobje.

Prispevki držav članic v ERS se vsako leto plačajo v treh obrokih, vendar na plačila deloma vplivajo sezonski dejavniki.

Zaradi zagotavljanja, da zakladniška sredstva vedno zadostujejo za kritje plačil, ki jih je treba izvršiti v danem mesecu, si zakladnica Komisije in ustrezni plačilni oddelki redno izmenjujejo informacije o stanju zakladnice ter zagotavljajo, da izvršena plačila v danem obdobju ne presežejo razpoložljivih zakladniških sredstev.

Poleg navedenega pa v okviru dnevnega zakladniškega poslovanja ERS avtomatska orodja za upravljanje denarnih sredstev zagotavljajo, da so na vseh bančnih računih ERS dnevno na voljo zadostna likvidna sredstva.

7.         RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

Ugotovljeni niso bili nobeni posli povezanih strank, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru te postavke.

8.         DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Do dne predložitve tega zaključnega računa računovodja ERS ni opazil nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij in to je upoštevano v zgoraj predstavljenih podatkih.

9.         USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA S PRORAČUNSKO REALIZACIJO

Poslovni izid za zadevno leto je izračunan po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, proračunska realizacija pa temelji na pravilih računovodstva na podlagi nastanka plačil. Ker tako poslovni izid kot proračunska realizacija temeljita na istih transakcijah, je za kontrolo koristno preveriti, ali ju je mogoče uskladiti. V spodnji razpredelnici je prikazana ta uskladitev s ključnimi uskladitvenimi zneski, razdeljenimi na prihodkovne in odhodkovne postavke.           

|| || v mio. EUR

|| 2012 || 2011

|| ||

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO || (3 023) || (2 700)

|| ||

PRIHODKI || ||

 Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunsko realizacijo || (47) || (52)

Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še ne pobrane || (8) || (3)

Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu || 14 || 10

Čisti učinek predhodnega financiranja || 62 || 46

Čisti prehodno nezaračunani prihodki || (40) || (13)

|| ||

ODHODKI || ||

Odhodki tekočega leta, ki še niso plačani || 38 || 98

Odhodki prejšnjih let, plačani v tekočem letu || (101) || (249)

Preklicana plačila || 7 || 17

Čisti učinek predhodnega financiranja || (316) || (346)

Čisti vnaprej vračunani odhodki || 204 || 317

|| ||

PRORAČUNSKA REALIZACIJA ZA ZADEVNO LETO || (3 209) || (2 874)

9.1 Uskladitvene postavke – prihodki

Proračunski prihodki za dano proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih.

Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunsko realizacijo, se evidentirajo v poslovnem izidu, vendar jih s proračunskega vidika ni mogoče šteti za prihodke, saj se unovčeni znesek prerazporedi v rezervo in zanj brez sklepa Sveta ni mogoče ponovno prevzeti obveznosti.

Pri uskladitvi je treba upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov. Nasprotno pa je treba upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.

Čisti učinek predhodnega financiranja je obračun izterjanih zneskov predhodnega financiranja. Gre za denarni prejemek, ki ne vpliva na poslovni izid.

Čisti prehodno nezaračunani prihodki so pretežno sestavljeni iz prihodkov, prehodno nezaračunanih ob časovnem preseku ob koncu leta. Upošteva se samo čisti učinek, tj. prehodno nezaračunani prihodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane prehodno nezaračunane prihodke prejšnjega leta.

9.2 Uskladitvene postavke – odhodki

Odhodke tekočega leta, ki še niso plačani, je treba pri uskladitvi prišteti, saj so vključeni v poslovni izid, vendar niso del proračunskih odhodkov. Nasprotno pa je treba odhodke prejšnjih let, plačane v tekočem letu, pri uskladitvi odšteti od poslovnega izida, saj so del proračunskih odhodkov tekočega leta, vendar bodisi ne vplivajo na poslovni izid bodisi znižujejo odhodke (v primeru popravkov).

Denarni prejemki iz preklicanih plačil ne vplivajo na poslovni izid, vplivajo pa na proračunsko realizacijo.

Čisti učinek predhodnega financiranja je kombinacija novih zneskov predhodnega financiranja, plačanih v tekočem letu in pripoznanih za proračunske odhodke zadevnega leta, ter obračuna predhodnega financiranja, plačanega v tekočem letu ali prejšnjih letih s priznanjem upravičenih stroškov. Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnih dogodkov, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predhodnega financiranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila.

Čisti vnaprej vračunani odhodki so sestavljeni pretežno iz odhodkov, vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj. upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih ERS še niso prijavili. Upošteva se samo čisti učinek, tj. vnaprej vračunani odhodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane vnaprej vračunane odhodke prejšnjega leta.  

2.           POROČILO O FINANČNEM IZVRŠEVANJU

UVODNE OPOMBE

Prejšnji ERS

· Sklep Sveta ministrov AKP-ES št. 1/2000 z dne 27. julija 2000 o prehodnih ukrepih določa, da se del nedodeljenih sredstev prejšnjih ERS uporabi za programe v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma iz Cotonouja, ki se v skladu s prehodnimi ukrepi uporabljajo predčasno.

· V skladu s Sklepom Komisije št. 410/2001 z dne 16. marca 2001, ki določa dodelitve za okvirne programe držav AKP v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, se nedodeljena sredstva prejšnjih ERS do zneska v višini največ 1,2 milijarde EUR uporabijo za izvajanje v skladu s pravili in postopki zadevnih ERS, in sicer v obdobju pred začetkom veljavnosti Finančnega protokola k 9. ERS.

· Sklep Komisije št. 1033/2001 z dne 15. junija 2001 je določil dodelitve za regionalne programe in sodelovanje znotraj držav AKP v okviru Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

· Sklep Komisije št. 1252/2002z dne 11. julija 2002 je po eni strani s sredstvi iz splošnih rezerv 6. in 7. ERS za 60 milijonov EUR povečal sredstva, namenjena sodelovanju znotraj držav AKP, po drugi strani pa je določil, da se ta dodatna sredstva uporabijo v obdobju pred začetkom veljavnosti Finančnega protokola k 9. ERS v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za izvorne ERS.

· Poleg tega je Sklep Sveta ministrov AKP-ES št. 3/2002 z dne 23. decembra 2002 znesek v višini 25 milijonov EUR iz nedodeljenih sredstev 8. ERS (splošna rezerva) namenil za regionalno sodelovanje v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES.

· Ker se je 6. ERS zaključil leta 2006, 7. ERS pa leta 2008, zaključni račun ne vključuje več razpredelnic o izvrševanju za navedena ERS. Izvrševanje prerazporejenih sredstev je vključeno v 9. ERS.

· Zaradi preglednejše predstavitve računovodskih izkazov za leto 2012 so v razpredelnicah v nadaljevanju enako kakor prejšnja leta znotraj 8. ERS sredstva, porabljena v okviru načrtovanja programov iz Loméjskih konvencij, in sredstva, porabljena v okviru načrtovanja programov iz Sporazuma iz Cotonouja, prikazana ločeno. Glede teh drugih sredstev so bile vknjižbe v računovodske izkaze in predstavitev teh izkazov v zvezi s posameznimi državami pripravljene v skladu s členom 3(2) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES. V navedenem členu so za države AKP določena sredstva A, dodeljena za makroekonomsko podporo ter podporo za programe in projekte, ter sredstva B, dodeljena za nepredvidene potrebe, kot je nujna pomoč, pobude za odpis dolga in podpora za ublažitev neugodnih učinkov nestabilnosti prihodkov od izvoza[13]. Za regije so bili računovodski izkazi oblikovani na podlagi regionalnega načrtovanja programov iz poglavja 2 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES (regionalni okvirni programi in sodelovanje znotraj držav AKP).

· V skladu s točko 4 Priloge Ib (večletni finančni okvir za obdobje 2008–2013) k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES so bili neporabljena sredstva in zneski sproščenih obveznosti iz teh skladov iz obdobja med 31. decembrom 2007 in začetkom veljavnosti 10. ERS prerazporejeni v 9. ERS za zagotovitev nemotenega delovanja uprave EU in kritja stroškov tekočih projektov, dokler ne začne veljati 10. ERS.

· Sklep Sveta 2010/406/EU je določil uporabo 150 milijonov EUR v korist Sudana iz sredstev, prerazporejenih iz projektov devetega in prejšnjih ERS, za zadovoljevanje potreb najbolj ranljivega prebivalstva. Ta znesek je bil dodeljen v letu 2011.

· Sklep Sveta 2011/315/EU je določil uporabo 200 milijonov EUR v korist Južnega Sudana iz sredstev, prerazporejenih iz projektov devetega in prejšnjih ERS, za podporo izvajanju triletnega načrta za razvoj Južnega Sudana. Ta znesek je bil dodeljen v letu 2012.

10. ERS

Sporazum o partnerstvu AKP-ES, ki so ga 23. junija 2000 v Cotonouju podpisale države članice Evropske skupnosti ter afriške, karibske in pacifiške države (države AKP), je začel veljati 1. aprila 2003. Sporazum iz Cotonouja je bil spremenjen s sporazumom, ki so ga iste države podpisale v Luxembourgu 25. junija 2005.

Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) Evropski uniji (2001/822/ES), ki ga je 27. novembra 2001 sprejel Svet EU, je začel veljati 2. decembra 2001. Ta sklep je bil spremenjen 19. marca 2007 (Sklep 2007/249/ES).

Notranji sporazum o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s spremenjenim Sporazumom iz Cotonouja, ki so ga sprejeli predstavniki vlad držav članic Evropske skupnosti 17. julija 2006, je začel veljati 1. julija 2008.

V skladu s Sporazumom iz Cotonouja se drugo obdobje (2008–2013) pomoči Skupnosti državam AKP in ČDO financira iz 10. ERS s skupnimi sredstvi v višini kar 22 682 milijonov EUR, od tega je:

· 21 966 milijonov EUR dodeljenih državam AKP v skladu z večletnim finančnim okvirom, določenim v Prilogi Ib k spremenjenemu Sporazumu iz Cotonouja; od tega zneska 20 466 milijonov EUR upravlja Evropska komisija,

· 286 milijonov EUR dodeljenih ČDO v skladu s Prilogo IIAa k spremenjenemu Sklepu Sveta o pridružitvi ČDO Evropski skupnosti; od tega zneska 256 milijonov EUR upravlja Evropska komisija,

· 430 milijonov EUR dodeljenih Komisiji za financiranje stroškov, nastalih pri načrtovanju programov za sredstva 10. ERS in njihovem izvajanju, v skladu s členom 6 Notranjega sporazuma.

Od datuma začetka veljavnosti 10. ERS se ti zneski dopolnjujejo s sproščenimi sredstvi iz prejšnjih ERS, prihodki od obresti in neporabljenimi preostalimi denarnimi sredstvi, ki izhajajo iz sistema za zagotavljanje stabilizacije prihodkov od izvoza primarnih kmetijskih proizvodov (Stabex) v okviru skladov pred 9. ERS. Vsa sredstva se upravljajo v skladu s posebnimi pravili, določenimi v Sporazumu iz Cotonouja in Notranjem sporazumu.

Od zgoraj navedenih dodelitev v okviru 10. ERS Evropska komisija upravlja znesek 21 152 milijonov EUR, in sicer:

– 15 300 milijonov EUR za nacionalne okvirne programe, od tega:

· 13 500 milijonov EUR za sredstva A, od katerih je bilo razporejenih 13 345 milijonov EUR. Poleg tega so se sredstva A povečala za 341 milijonov EUR iz prerazporeditev iz rezerv, povečala za 91 milijonov EUR iz naslova sproščenih sredstev po zaprtju računov Stabex ter zmanjšala za 33 milijonov EUR po prerazporeditvi v regionalne dodelitve (večregijsko – PALOP). Skupna razpoložljiva sredstva tako obsegajo 13 744 milijonov EUR že razporejenih dodelitev in 155 milijonov EUR, ki jih je še treba razporediti.

· 1 800 milijonov EUR za sredstva B; celoten znesek je razporejen. Poleg tega so se sredstva B povečala za 148 milijonov EUR iz naslova rezerv. Ta znesek je razporejen, tako da celoten znesek razporejenih sredstev znaša 1 948 milijonov EUR.

– 1 783 milijonov EUR za regionalne okvirne programe; skupaj s prerazporeditvijo 33 milijonov iz sredstev A in prerazporeditvijo 19 milijonov EUR v rezervo je tako razporejenih 1 797 milijonov EUR dodelitev;

– 2 700 milijonov EUR dodelitev za sodelovanje znotraj držav AKP;  razporejen je celoten znesek, tako da je skupaj s prerazporeditvijo 195 milijonov EUR iz rezerv razporejenih2 895 milijonov EUR dodelitev;

– 683 milijonov EUR kot rezerva, od tega je bilo 664 milijonov EUR prerazporejenih, tako da ostane še 19 milijonov EUR;

– 430 milijonov EUR za stroške izvajanja; razporejen je celoten znesek;

– 256 milijonov EUR za dodelitve za ČDO, od tega zlasti:

· sredstva A v višini 195 milijonov EUR, od katerih je razporejenih 140 milijonov EUR,

· sredstva B v višini 15 milijonov EUR, od katerih je razporejenih 7 milijonov EUR,

· sredstva za regionalne dodelitve v višini 40 milijonov EUR; razporejen je celoten znesek,

· sredstva za študije/tehnično pomoč v višini 6 milijonov EUR; razporejen je celoten znesek.

– Rezerva 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji

Odkar je 1. julija 2008 začel veljati 10. ERS, se neporabljena sredstva in zneski sproščenih obveznosti iz projektov v okviru 9. in prejšnjih ERS prerazporedijo v rezervo 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov, razen sredstev Stabex in upravnih sredstev 9. ERS. Ta rezerva se lahko uporabi samo pod pogoji iz člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS.

Podrobnejši podatki o stanju te rezerve na dan 31. decembra 2012 so navedeni v spodnji razpredelnici (v mio. EUR):

Skupna sredstva, prerazporejena v rezervo 10. ERS, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji: || 815

zmanjšana za sredstva, prenesena v 9. ERS, v korist Sudana (Sklep Sveta 2010/406/EU z dne 12. julija 2010) || –150

zmanjšana za sredstva, prenesena v 9. ERS, v korist Sudana (Sklep Sveta 2011/315/EU z dne 23. maja 2011) || –200

Skupna razpoložljiva sredstva v rezervi (AKP + ČDO): || 465

– Rezerva 10. ERS iz sredstev Stabex

Po zaprtju računov Stabex se neporabljena/sproščena sredstva prerazporedijo v rezervo 10. ERS iz sredstev A instrumenta Stabex (člen 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS) in nato nacionalnim okvirnim programom zadevnih držav.

Stanje rezerve na dan 31. decembra 2012 je (v mio. EUR):

Zadevna država || Rezerva sredstev A Stabex

Slonokoščena obala || 11,43

Zelenortski otoki || 0,01

Gvineja Bissau || 0,30

Sierra Leone || 0,22

Senegal || 0,90

Skupaj || 12,86

– Sofinanciranje v okviru 10. ERS

V okviru 10. ERS so bili podpisani sporazumi o prenosu za sofinanciranje s strani držav članic v višini 116 milijonov EUR; hkrati so bile dane na voljo odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 99 milijonov EUR, medtem ko so bile odobritve plačil dane na voljo za unovčene zneske v skupni višini 93 milijonov EUR.

Stanje odobritev za sofinanciranje na dan 31. decembra 2012 je prikazano v spodnji razpredelnici (v mio. EUR):

|| Odobritve za prevzem obveznosti || Odobritve plačil

Sofinanciranje – sredstva A || 84 || 78

Sofinanciranje – projekti znotraj držav AKP || 12 || 12

Sofinanciranje – upravni odhodki || 3 || 3

|| 99 || 93

Razpredelnice v nadaljevanju, ki prikazujejo odločene, dodeljene in plačane zneske, navajajo neto podatke.

Razpredelnice, ki prikazujejo stanje po državah in instrumentih, so priložene.

2.1         DODELITVE

2.2         AGREGATNI RAČUNOVODSKI IZKAZI

2.3.       DRUGI PODATKI O UPRAVLJANJU

Italijansko sofinanciranje (1985)

Italijansko sofinanciranje je bilo uvedeno leta 1985. Leta 2011 se je še izvajal projekt „4. program sanacije – Somalija“, ki se je leta 2012 končno lahko zaključil. Razpoložljivi preostali zneski so bili ob zaključku projekta vrnjeni Italiji.

DEL II – ZAKLJUČNI RAČUN ERS: RAČUNOVODSKI IZKAZI SKLADA ZA SPODBUJANJE NALOŽB

EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA || CA/463/13

|| 14. marec 2013

|| Dok. 13/072

||

||

SVET DIREKTORJEV

Sklad za spodbujanje naložb

Računovodski izkazi

NA DAN 31. decembra 2012

|| ||

|| - Izkaz stanja - Izkaz vseobsegajočega donosa - Izkaz gibanja sredstev vplačnikov - Izkaz finančnega izida - Pojasnila k računovodskim izkazom ||

ORG.: E. ||

3.         RAČUNOVODSKI IZKAZI SKLADA ZA SPODBUJANJE NALOŽB

3.1         IZKAZ STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2012

(v tisoč EUR)

|| Pojasnilo || 31.12.2012 || 31.12.2011

|| || ||

SREDSTVA || || ||

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 5 || 466 568 || 452 279

Izvedeni finančni instrumenti || 6 || 115 || 434

Posojila in terjatve || 7 || 1 146 280 || 1 033 160

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 8 || 333 001 || 251 660

Terjatve do vplačnikov || 9/15 || 87 310 || 87 310

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti || 10 || 99 029 || –

Druga sredstva || 11 || 224 || 416

|| || ||

Sredstva skupaj ||   || 2 132 527 || 1 825 259

|| || ||

|| || ||

OBVEZNOSTI IN SREDSTVA VPLAČNIKOV || || ||

|| || ||

OBVEZNOSTI || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || 6 || 7 035 || 12 702

Odloženi prihodki || 12 || 37 808 || 33 003

Obveznosti do tretjih oseb || 13 || 312 086 || 329 660

Druge obveznosti || 14 || 1 153 || 1 113

|| || ||

Obveznosti skupaj || || 358 082 || 376 478

|| || ||

SREDSTVA VPLAČNIKOV || || ||

Vpoklicani prispevki držav članic || 15 || 1 561 309 || 1 281 309

Rezerva za pošteno vrednost || || 68 434 || 41 750

Zadržani dobički || || 144 702 || 125 722

|| || ||

Sredstva vplačnikov skupaj || || 1 774 445 || 1 448 781

|| || ||

Obveznosti in sredstva vplačnikov skupaj || || 2 132 527 || 1 825 259

Spremna pojasnila so sestavni del teh računovodskih izkazov.

3.2         IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012

(v tisoč EUR)

|| Pojasnilo || Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011 ||

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011 ||

|| || || ||

Prihodki od obresti in podobni prihodki || 17 || 67 503 || 59 561 ||

Odhodki od obresti in podobni odhodki  || 17 || –1 114 || –940 ||

|| || || ||

Čiste obresti in podobni prihodki || || 66 389 || 58 621 ||

|| || || ||

Prihodki od opravnin (provizij) || 18 || 1 934 || 2 149 ||

Odhodki od opravnin (provizij) || 18 || –292 || –144 ||

|| || || ||

Čisti prihodki od opravnin (provizij) || || 1 642 || 2 005 ||

|| || || ||

Sprememba poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih || || 5 348 || –7 534 ||

Čisti iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev || 19 || 1 045 || 17 228 ||

Čiste pozitivne/negativne tečajne razlike || || –10 575 || 8 376 ||

|| || || ||

Čisti poslovni izid iz finančnih poslov || || –4 182 || 18 070 ||

|| || || ||

Sprememba v oslabitvah posojil in terjatev, brez razveljavitve oslabitev || 7 || 597 || 27 452 ||

Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev || 8 || –8 927 || –6 888 ||

Oslabitev drugih sredstev || 20 || –337 || – ||

Splošni upravni odhodki || 21 || –36 202 || –38 006 ||

|| || || ||

Dobiček za zadevno leto || || 18 980 || 61 254 ||

|| || || ||

Drugi vseobsegajoči donos: || || || ||

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva – rezerva za pošteno vrednost  || || || ||

1. Čista sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev  || 8 || 18 551 || 20 574 ||

2. Čisti znesek, prerazporejen v dobiček ali izgubo || 8 || 8 133 || –3 394 ||

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva skupaj || || 26 684 || 17 180 ||

|| || || ||

Drugi vseobsegajoči donos skupaj || || 26 684 || 17 180 ||

|| || || ||

Celotni vseobsegajoči donos za zadevno leto skupaj || || 45 664 || 78 434 ||

Spremna pojasnila so sestavni del teh računovodskih izkazov.

3.3         IZKAZ SPREMEMB V SREDSTVIH VPLAČNIKOV ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012

(v tisoč EUR)

|| Vpoklicani prispevek || Rezerva za pošteno vrednost || Zadržani dobički || Skupaj

Na dan 1. januarja 2012                                                            Pojasnilo || 1 281 309 || 41 750 || 125 722 || 1 448 781

|| || || ||

Prispevki držav članic, vpoklicani med letom                                  15 || 280 000 || – || – || 280 000

|| || || ||

Dobiček leta 2012 || – || – || 18 980 || 18 980

|| || || ||

Drugi vseobsegajoči donos za zadevno leto skupaj || – || 26 684 || – || 26 684

|| || || ||

Spremembe v sredstvih vplačnikov || 280 000 || 26 684 || 18 980 || 325 664

|| || || ||

Na dan 31. decembra 2012 || 1 561 309 || 68 434 || 144 702 || 1 774 445

|| || || ||

|| Vpoklicani prispevek || Rezerva za pošteno vrednost || Zadržani dobički || Skupaj

Na dan 1. januarja 2011                                                            Pojasnilo || 1 131 309 || 24 570 || 64 468 || 1 220 347

|| || || ||

Prispevki držav članic, vpoklicani med letom                                  15 || 150 000 || – || – || 150 000

|| || || ||

Dobiček leta 2011 || – || – || 61 254 || 61 254

|| || || ||

Drugi vseobsegajoči donos za zadevno leto skupaj || – || 17 180 || – || 17 180

|| || || ||

Spremembe v sredstvih vplačnikov || 150 000 || 17 180 || 61 254 || 228 434

|| || || ||

Na dan 31. decembra 2011 || 1 281 309 || 41 750 || 125 722 || 1 448 781

|| || || ||

|| || || ||

Spremna pojasnila so sestavni del teh računovodskih izkazov.

3.4         IZKAZ FINANČNEGA IZIDA ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012

(v tisoč EUR)

|| Pojasnilo || Od 1.1.2012 do 31.12.2012 || Od 1.1.2011 do 31.12.2011

POSLOVANJE || || ||

Dobiček proračunskega leta || || 18 980 || 61 254

Popravki || || ||

Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev  || || 8 927 || 3 172

Čista sprememba v oslabitvah posojil in terjatev   || || –597 || –27 452

Kapitalizirane obresti od posojil in terjatev || 7 || –9 622 || –10 512

Sprememba obračunanih obresti od posojil in terjatev in njihove odplačne vrednosti || || –1 407 || –2 801

Sprememba obračunanih obresti od finančnih sredstev v posesti do zapadlosti in njihove odplačne vrednosti || || –751 || –

Povečanje odloženih prihodkov || || 4 805 || 3 424

Učinek sprememb deviznih tečajev na posojila  || || 16 044 || –15 337

Učinek sprememb deviznih tečajev na finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo || || –1 204 || 34

Dobiček iz poslovanja pred spremembami v sredstvih in obveznostih iz poslovanja || || 35 175 || 11 782

|| || ||

Črpana posojila || 7 || –233 018 || –237 040

Povračila posojil || 7 || 115 480 || 104 410

Spremembe poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih || || –5 348 || 7 534

Povečanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti || || –98 278 || –

Povečanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev || 8 || –81 981 || –67 829

Prodaja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev  || 8 || 19 601 || 24 971

Zmanjšanje drugih sredstev || || 192 || 2 756

Povečanje drugih obveznosti || || 40 || 173

Povečanje drugih obveznosti iz poslovanja do Evropske investicijske banke || || 6 876 || 4 144

|| || ||

Čisti denarni tok iz poslovanja || || –241 261 || –149 099

|| || ||

FINANCIRANJE || || ||

Prispevki držav članic || || 236 345 || 136 345

Zneski, prejeti od držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami || || 43 655 || 76 345

Zneski, plačani v imenu držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami    || || –24 450 || –22 899

|| || ||

Čisti denarni tok iz financiranja || || 255 550 || 189 791

|| || ||

Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov || || 14 289 || 40 692

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku proračunskega leta || || 452 279 || 411 587

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu proračunskega leta || || 466 568 || 452 279

|| || ||

Denarna sredstva in njihove ustreznike sestavljajo: || || ||

Gotovina v blagajni || || 10 588 || 3 127

Vezane vloge || || 455 980 || 449 152

|| || 466 568 || 452 279

|| || ||

Dodatna razkritja denarnih tokov iz poslovanja || || 2012 || 2011

Prejete obresti || || 64 490 || 57 391

Plačane obresti || || –1 137 || –1 162

Prejete dividende || || 975 || 974

Spremna pojasnila so sestavni del teh računovodskih izkazov.

3.5         POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM NA DAN 31. DECEMBRA 2012

1 Splošni podatki

Sklad za spodbujanje naložb je bil ustanovljen v okviru Sporazuma iz Cotonouja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) o sodelovanju in razvojni pomoči, ki je bil sklenjen med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter Evropsko Unijo in njenimi državami članicami 23. junija 2000 ter spremenjen 25. junija 2005 in 23. junija 2010.

Sklad ni poseben pravni subjekt, temveč prispevke v imenu držav članic (v nadaljnjem besedilu: donatorke) upravlja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB) v skladu z določili Sporazuma.

Financiranje na podlagi Sporazuma se zagotavlja iz proračunov držav članic EU in se črpa v skladu s finančnimi protokoli, sprejetimi za zaporedna pet- do šestletna obdobja. V okviru Sporazuma in v skladu z drugim finančnim protokolom, imenovanim 10. Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: ERS), ki je začel veljati 1. julija 2008 (za obdobje 2008–2013), je Evropska investicijska banka odgovorna za upravljanje:

- Sklada za spodbujanje naložb, tj. obnovljivega sklada tveganega kapitala s sredstvi v višini 3 185,5 milijona EUR, usmerjenega v spodbujanje naložb zasebnega sektorja v državah AKP; od tega je 48,5 milijona EUR dodeljenih čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu: ČDO),

- nepovratnih sredstev za financiranje subvencioniranih obrestnih mer v vrednosti 400 milijonov EUR za države AKP in 1,5 milijona EUR za ČDO. Do 10 % teh subvencij se lahko porabi za financiranje s projekti povezane tehnične pomoči.

Ti računovodski izkazi zajemajo obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012.

 

Na predlog upravnega odbora EIB je svet direktorjev EIB 14. marca 2013 sprejel računovodske izkaze in odobril njihovo predložitev v odobritev svetu guvernerjev do 14. maja 2013.

2 Pomembne računovodske usmeritve

2.1 Podlaga za pripravo – izjava o skladnosti

Računovodski izkazi Sklada so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kakor jih je sprejela Evropska unija.

2.2 Pomembne računovodske presoje in ocene

Pri pripravi računovodskih izkazov je treba uporabiti računovodske ocene. Prav tako je pri uporabi računovodskih usmeritev Sklada za spodbujanje naložb potrebna presoja uprave Evropske investicijske banke. Področja, ki vključujejo višjo stopnjo presoje ali zahtevnosti, ali področja, pri katerih so predpostavke in ocene pomembne za računovodske izkaze, so razkrita v nadaljevanju.

Presoje in ocene se v glavnem uporabljajo na naslednjih področjih:

§ Poštena vrednost finančnih instrumentov

Kadar poštenih vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, knjiženih v izkazu stanja, ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se določijo z različnimi metodami vrednotenja, ki vključujejo uporabo matematičnih modelov. Kot vhodni podatki za te modele se po možnosti uporabijo podatki opazovanega trga, če pa to ni izvedljivo, je potrebna določena stopnja presoje pri določanju poštenih vrednosti. Pri presojah se upoštevajo likvidnost in vhodni podatki za model, kot sta na primer korelacija in volatilnost izvedenih finančnih instrumentov z zapadlostjo, daljšo od treh mesecev.

§ Izgube zaradi oslabitve posojil in terjatev

Problematična posojila in terjatve Sklada za spodbujanje naložb se pregledajo na vsak datum poročanja, da se oceni, ali bi bilo treba v izkazu vseobsegajočega donosa izkazati rezervacijo za oslabitev. Zlasti je pri določanju ravni rezervacije potrebna presoja uprave Evropske investicijske banke glede ocene zneska in časovnega razporeda prihodnjih denarnih tokov. Take ocene temeljijo na predpostavkah o več dejavnikih, dejanski rezultati pa so lahko drugačni, kar povzroči prihodnje spremembe rezervacij. Poleg posebnih rezervacij za pomembna posamezna posojila in terjatve lahko Sklad za spodbujanje naložb oblikuje tudi skupinske rezervacije za oslabitev za izpostavljenosti, v zvezi s katerimi sicer ni bila ugotovljena potreba po posebni rezervaciji, vendar pomenijo večje tveganje za neizpolnitev obveznosti, kot jim je bilo sprva pripisano.

Načeloma se za slabo posojilo šteje posojilo, pri katerem plačilo obresti in glavnice zamuja za 90 dni ali več, hkrati pa uprava Evropske investicijske banke meni, da obstajajo objektivni pokazatelji oslabitve.

§ Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo

Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo, običajno temelji na enem od naslednjih elementov:

- zadnjih premišljenih tržnih poslih,

- trenutni pošteni vrednosti drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti,

- pričakovanih denarnih tokovih, diskontiranih po veljavni obrestni meri, ki se uporablja za instrumente s podobnimi značilnostmi in tveganji, ali

- drugih modelih vrednotenja.

Ugotavljanje denarnih tokov in dejavnikov diskontiranja za naložbe v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo, v pomembni meri temelji na oceni. Metode vrednotenja Sklada za spodbujanje naložb se redno prilagajajo in njihova veljavnost se preskuša na podlagi cene opazovanih trenutnih tržnih poslov z istim instrumentom ali drugih razpoložljivih podatkov opazovanega trga.

§ Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

Sklad za spodbujanje naložb obravnava naložbe v kapital, ki so razpoložljive za prodajo, kot oslabljene, kadar je prišlo do pomembnega ali dolgotrajnega zmanjšanja poštene vrednosti pod nabavno ceno ali kadar obstajajo drugi nepristranski dokazi o oslabitvi. Za določitev, kaj je „pomembno“ ali „dolgotrajno“, je potrebna presoja. Načeloma Sklad za spodbujanje naložb kot „pomembno“ obravnava 30- ali več odstotno zmanjšanje, kot „dolgotrajno“ pa zmanjšanje, daljše od 12 mesecev. Poleg tega Sklad za spodbujanje naložb oceni tudi druge dejavnike, med njimi običajno volatilnost cene delnic za delnice, ki kotirajo na delujočem trgu, ter prihodnje denarne tokove in dejavnike diskontiranja za delnice, ki ne kotirajo na delujočem trgu.

2.3 Spremembe računovodskih usmeritev

Sprejete računovodske usmeritve so skladne s tistimi iz prejšnjega proračunskega leta. Sklad med letom ni sprejel nobenega novega ali spremenjenega MSRP.

Izdani standardi, ki še niso začeli veljati

Za letna obdobja po 1. januarju 2012 velja več novih standardov, sprememb standardov in njihovih razlag, ki pri pripravi teh računovodskih izkazov niso bili uporabljeni.

MRS 1 Predstavitev postavk drugega vseobsegajočega donosa

Spremembe MRS 1 zadevajo razvrstitev postavk, predstavljenih v drugem vseobsegajočem donosu. Postavke, ki bodo v prihodnosti prerazvrščene v poslovni izid, se predstavijo ločeno od postavk, ki ne bodo nikoli prerazvrščene. Standard velja za obdobja, ki se začnejo 1. julija 2012 ali pozneje, pri čemer je dovoljeno zgodnejše sprejetje.

MSRP 9 Finančni instrumenti

Prvi korak tridelnega projekta Uprave za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board – IASB) je, da se MRS 39 (Finančni instrumenti) nadomesti z novim standardom, ki na novo opredeljuje kategorije finančnih sredstev in obveznosti ter njihovo računovodsko obravnavo. Standard se še izpopolnjuje in bo sčasoma v celoti nadomestil MRS 39. Trenutni datum začetka veljavnosti standarda je 1. januar 2015. Evropska unija še ni potrdila MSRP 9. Sklad za spodbujanje naložb ne načrtuje zgodnjega sprejetja tega standarda; tudi učinek standarda še ni opredeljen.

Naslednji standard je bil izdan leta 2011 in je začel veljati 1. januarja 2013, pri čemer je bilo dovoljeno zgodnejše sprejetje. Učinek sprejetja tega standarda na računovodske izkaze Sklada za spodbujanje naložb še ni opredeljen.

MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti

Ta standard opredeljuje pošteno vrednost, določa okvir za merjenje poštene vrednosti in zahteva razkritja o merjenjih poštene vrednosti.

2.4 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

Izkaz stanja prikazuje sredstva in obveznosti po načelu padajoče likvidnosti in ne razlikuje med kratkoročnimi in nekratkoročnimi postavkami.

2.4.1 Preračunavanje tujih valut

Sklad za spodbujanje naložb v računovodskih izkazih uporablja euro (EUR) kot predstavitveno valuto, ki je tudi funkcijska valuta. Če ni drugače navedeno, so finančni podatki, predstavljeni v EUR, zaokroženi na najbližjo tisočico.

Posli v tujih valutah se preračunajo po deviznih tečajih, ki veljajo na dan posla.

Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v drugih valutah kot v eurih, se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan bilance stanja. Dobiček ali izguba, ki nastane zaradi tega preračunavanja, se izkaže v izkazu vseobsegajočega donosa.

Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo po deviznih tečajih na dan prvotnega posla. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo po deviznih tečajih na dan, ko je bila določena njihova poštena vrednost.

Tečajne razlike, ki nastanejo ob poravnavi poslov po drugačnih tečajih, kot so veljali na dan posla, in nerealizirane tečajne razlike pri neporavnanih denarnih sredstvih in obveznostih v tuji valuti, se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa.

Deli izkaza vseobsegajočega donosa se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo ob koncu vsakega meseca.

2.4.2 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Sklad za spodbujanje naložb opredeljuje denarna sredstva in njihove ustreznike kot tekoče račune, kratkoročne vloge ali komercialne zapise s prvotno zapadlostjo tri mesece ali manj.

2.4.3 Finančna sredstva, razen izvedenih finančnih instrumentov

Finančna sredstva se zajemajo na datum poravnave.

§ Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti zajemajo obveznice v borzni kotaciji z namenom posedovanja do zapadlosti.

Te obveznice se v začetku knjižijo po pošteni vrednosti, povečani za vse neposredno pripisljive stroške transakcije. V preostalem času do dospetja obveznice se razlika med začetno ceno in prodajno vrednostjo amortizira po metodi efektivnih obresti.

Sklad za spodbujanje naložb ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Za finančno sredstvo ali skupino finančnih sredstev velja, da sta oslabljena samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva (nastali „škodni dogodek“), in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. Izgube zaradi oslabitev se pripoznajo v poslovnem izidu, vrednost izgube pa se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri instrumenta.

§ Posojila

Posojila, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se pripoznajo v sredstvih Sklada, ko se izvrši plačilo posojilojemalcem. Na začetku se knjižijo po nabavni vrednosti (čisti izplačani zneski), ki je poštena vrednost denarja za dano posojilo, vključno z morebitnimi stroški poslov, pozneje pa se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za morebitne rezervacije za oslabitve ali neizterljivost.

§ Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so sredstva, ki so označena kot taka ali jih ni mogoče razvrstiti kot označena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, v posesti do zapadlosti v plačilo ali za posojila in terjatve. Zajemajo kapitalske instrumente in naložbe v sklade tveganega kapitala.

Po začetni izmeri se za prodajo razpoložljiva finančna sredstva izkazujejo po pošteni vrednosti. Podrobnejši podatki za merjenje poštene vrednosti naložb v kapital, ki jih ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov:

a. Skladi tveganega kapitala

Poštena vrednost vsakega sklada tveganega kapitala temelji na zadnji razpoložljivi čisti vrednosti sredstev, ki jo sporoči sklad, če je bila izračunana na osnovi mednarodnih smernic za vrednotenje, za katere velja, da so skladne z MSRP (na primer mednarodne smernice za vrednotenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala (smernice IPEV), ki jih objavlja Evropsko združenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala – EVCA).  Vendar se lahko Sklad za spodbujanje naložb odloči prilagoditi čisto vrednost sredstev, ki jo sporoči sklad tveganega kapitala, če obstajajo elementi, ki bi lahko vplivali na vrednotenje.

b. Neposredne naložbe v kapital

Poštena vrednost naložbe temelji na zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih, pri čemer se po možnosti ponovno uporabi isti model, kot je bil uporabljen ob pridobitvi udeležbe.

Neiztrženi dobički ali izgube pri naložbah v tvegani kapital in neposredne naložbe v kapital se pripoznajo v sredstvih vplačnikov, dokler niso te naložbe prodane, povrnjene ali odtujene ali dokler se ne ugotovi, da so naložbe oslabljene. Če se ugotovi, da je naložba, ki je razpoložljiva za prodajo, oslabljena, se skupni neiztrženi dobiček ali izguba, predhodno pripoznana v kapitalu, vključi v izkaz vseobsegajočega donosa.

Pri naložbi, ki ne kotira na delujočem trgu, se poštena vrednost določi z uporabo priznanih metod vrednotenja (npr. na podlagi diskontiranih denarnih tokov ali multiplikatorjev). Te naložbe se knjižijo po nabavni vrednosti, če njihove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti. Opozoriti velja, da se naložbe prvi dve leti pripoznajo po nabavni vrednosti.

Udeležba Sklada za spodbujanje naložb običajno zajema naložbe v sklade zasebnega ali tveganega kapitala. V skladu z uveljavljeno prakso v tem sektorju kapital za take naložbe običajno vpiše več vlagateljev skupaj, od katerih nobeden ne more posamično vplivati na tekoče poslovanje in naložbeno dejavnost sklada. To pomeni, da tudi morebitno članstvo vlagatelja v upravnem organu takega sklada temu vlagatelju načeloma ne daje pravice do vpliva na tekoče poslovanje sklada. Poleg tega posamezni vlagatelji v skladu zasebnega ali tveganega kapitala ne določajo strategij sklada, npr. v zvezi z izplačilom dividend ali drugimi oblikami delitve dobička. Take odločitve praviloma sprejema uprava sklada na podlagi delničarskega sporazuma, ki ureja pravice in obveznosti uprave ter vseh delničarjev sklada. Delničarski sporazum tudi na splošno preprečuje posameznim vlagateljem dvostransko sklepanje večjih poslov s skladom, izmenjavanje vodstvenih kadrov ali pridobitev prednostnega dostopa do ključnih tehničnih informacij. Naložbe Sklada za spodbujanje naložb se izvajajo v skladu z zgoraj opisano uveljavljeno prakso sektorja, kar zagotavlja, da Sklad ne obvladuje nobene od teh naložb niti nima pomembnega vpliva nanje v smislu MRS 27 in MRS 28, kar velja tudi za naložbe, v katerih ima Sklad več kot 20 % glasovalnih pravic.

§ Jamstva

Ob začetnem pripoznanju se finančna jamstva pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza čisti sedanji vrednosti pričakovanega priliva premij. Ta izračun se opravi na datum začetka vsakega posla in se v bilanci stanja pripozna kot „finančna jamstva“ v okviru „drugih sredstev“ in „drugih obveznosti“.

Po začetnem pripoznanju se obveznosti Sklada za spodbujanje naložb v okviru takih jamstev izmerijo po višji od naslednjih vrednosti:

- najboljši oceni odhodkov, potrebnih za poravnavo vseh finančnih obveznosti, ki izhajajo iz jamstva, ki se izračuna na podlagi vseh dejavnikov in podatkov, razpoložljivih na datum izkaza stanja,

- zneska, pripoznanega na začetku, zmanjšanega za kumulativno amortizacijo. Amortizacija zneska, pripoznanega na začetku, se izvede z aktuarsko metodo.

Vsako povečanje ali zmanjšanje obveznosti v zvezi s finančnimi jamstvi se izkaže v izkazu vseobsegajočega donosa pod postavko „prihodki od opravnin (provizij)“.

Sredstva Sklada za spodbujanje naložb v okviru takega jamstva se nato amortizirajo z uporabo aktuarske metode, preveri pa se tudi njihova morebitna oslabitev.

Poleg tega se ob podpisu sporazuma o jamstvu to prikaže kot pogojna obveznost Sklada za spodbujanje naložb, ob unovčenju jamstva pa kot obveznost Sklada za spodbujanje naložb.

2.4.4 Oslabitev finančnih sredstev

Za Sklad za spodbujanje naložb se ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Za finančno sredstvo ali skupino finančnih sredstev velja, da sta oslabljena samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva (nastali „škodni dogodek“), in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. Dokazi o oslabitvi lahko vključujejo znake, da ima posojilojemalec ali skupina posojilojemalcev precejšnje finančne težave, da plačuje obresti ali glavnico z zamudo ali sploh ne, da obstaja verjetnost, da bo šel v stečaj ali izvedel drugo finančno reorganizacijo, in da opazni podatki kažejo na izmerljiv padec v ocenjenih prihodnjih denarnih tokovih, kot so spremembe v zaostalih plačilih ali gospodarskih pogojih, ki spremljajo zamude pri plačilu.

Pri posojilih, ki so ob koncu proračunskega leta nepovrnjena in izkazana po odplačni vrednosti, se izmeri znesek oslabitev, če se predložijo nepristranski dokazi o tveganju neizterljivosti celote ali dela zneskov v skladu s prvotnimi pogodbenimi pogoji ali njihove protivrednosti. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se vrednost izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z uporabo konta popravka, vrednost izgube pa se pripozna v izkazu vseobsegajočega donosa. Prihodki od obresti se še naprej natekajo na zmanjšano knjigovodsko vrednost na osnovi efektivne obrestne mere sredstva. Posojila skupaj s povezanimi popravki se odpišejo, kadar ni realnih možnosti, da bodo v prihodnosti kdaj izterjana. Če se v enem od naslednjih let vrednost ocenjenih izgub zaradi oslabitev poveča ali zmanjša zaradi dogodka, ki je nastal po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve poveča ali zmanjša s prilagoditvijo konta popravka.

Sklad za spodbujanje naložb ocenjuje kreditno tveganje za vsak posel posebej in ne razmišlja o uvedbi skupinske oslabitve.

Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, Sklad za spodbujanje naložb ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Nepristranski dokazi vključujejo znatno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti naložbe pod nabavno ceno. Če obstaja dokaz o oslabitvi, se skupna izguba (izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in sedanjo pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgube zaradi oslabitve te naložbe, ki so bile prej pripoznane v izkazu vseobsegajočega donosa) izbriše iz sredstev vplačnikov in pripozna v izkazu vseobsegajočega donosa. Izgube zaradi oslabitve pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se ne razveljavijo skozi izkaz vseobsegajočega donosa; povečanja njihove poštene vrednosti po oslabitvi se pripoznajo neposredno v sredstvih vplačnikov.

Direktorat Evropske investicijske banke za upravljanje tveganja najmanj enkrat letno pregleda finančna sredstva zaradi morebitnih oslabitev. Popravki, ki izhajajo iz ocene, vključujejo sproščanje diskontne mere v izkazu vseobsegajočega donosa skozi življenjsko dobo sredstva in morebitne popravke, ki so potrebni v zvezi s ponovno oceno prvotne oslabitve.

2.4.5 Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti vključujejo medvalutne zamenjave (swap), medvalutne obrestne zamenjave in valutne terminske posle.

V okviru običajnega izvajanja dejavnosti lahko Sklad za spodbujanje naložb sklene pogodbe o zamenjavi za zavarovanje posameznih poslov dajanja posojil ali valutne terminske pogodbe za zavarovanje valutnih pozicij, izraženih v drugih valutah aktivnega trgovanja kot v eurih, da bi se izravnali vsi dobički ali izgube, nastali zaradi nihanj deviznih tečajev.

Sklad za spodbujanje naložb ne uporablja nobene od možnosti za zavarovanje na podlagi MRS 39. Vsi izvedeni finančni instrumenti se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in so prikazani kot izvedeni finančni instrumenti. Poštene vrednosti izhajajo predvsem iz modelov diskontiranja denarnih tokov, modelov vrednotenja opcij in ponujenih cen tretjih oseb.

Izvedeni finančni instrumenti se knjižijo po pošteni vrednosti ter izkazujejo kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna. Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se vključijo v „Čisti poslovni izid iz finančnih poslov“.

Izvedeni finančni instrumenti se prvotno pripoznajo na podlagi dne trgovanja.

2.4.6 Prispevki

Prispevki držav članic se pripoznajo kot terjatve v izkazu stanja na datum sklepa Sveta, s katerim se določi finančni prispevek, ki ga morajo države članice plačati v Sklad za spodbujanje naložb.

Prispevki držav članic izpolnjujejo naslednje pogoje in so posledično razvrščeni kot kapital:

- kot je določeno v sporazumu o prispevkih, prispevki državam članicam dajejo pravico, da odločajo o uporabi čistih sredstev Sklada za spodbujanje naložb v primeru njegove likvidacije,

- so v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov,

- vsi finančni instrumenti v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov, imajo enake značilnosti,

- instrument ne vključuje nobenih značilnosti, ki bi zahtevale razvrstitev kot obveznost, ter

- skupni pričakovani denarni tokovi, ki jih je mogoče instrumentu pripisati v času njegove uporabe, v veliki meri temeljijo na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih čistih sredstev ali spremembi poštene vrednosti pripoznanih in nepripoznanih čistih sredstev Sklada za spodbujanje naložb v času uporabe tega instrumenta.

2.4.7 Prihodki od obresti od posojil

Obresti od posojil, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se knjižijo v izkazu vseobsegajočega donosa („Prihodki od obresti in podobni prihodki“) ter v izkazu stanja („Posojila in terjatve“) po načelu nastanka poslovnih dogodkov po efektivni obrestni meri, tj. meri, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke skozi pričakovano trajanje posojila na čisto knjigovodsko vrednost posojila. Ko se knjižena vrednost posojila zmanjša zaradi oslabitve, se prihodki od obresti še naprej pripoznavajo z uporabo prvotne efektivne obrestne mere, ki se uporabi na novi knjigovodski vrednosti.

2.4.8 Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč

Sklad za spodbujanje naložb v okviru svojih dejavnosti za države članice upravlja subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč.

Tisti del prispevkov držav članic, ki je dodeljen za plačilo subvencioniranih obrestnih mer, se ne upošteva v sredstvih vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb, ampak je razvrščen kot obveznost do tretjih oseb. Sklad izvrši izplačilo končnim upravičencem in nato zmanjša obveznosti do tretjih oseb.

Kadar zneski, ki jih države članice prispevajo v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo, niso v celoti zagotovljeni, se prerazvrstijo kot prispevek v Sklad za spodbujanje naložb.

2.4.9 Prihodki od obresti na denarna sredstva in njihove ustreznike

Prihodki od obresti na denarna sredstva in njihove ustreznike se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa Sklada za spodbujanje naložb po načelu nastanka poslovnih dogodkov.

2.4.10 Opravnine (provizije) in dividende

Provizije, prejete za storitve, ki se opravijo v določenem časovnem obdobju, se pripoznajo kot prihodek, ko so storitve opravljene. Provizije za neizkoriščeni del odobrenega posojila se odložijo in pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti za obdobje od izplačila do povračila posojila.

Dividende v zvezi finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, se pripoznajo, ko so prejete.

2.4.11 Obdavčenje

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, določa, da so sredstva, prihodki in drugo premoženje institucij Unije oproščeni vseh neposrednih davkov.

3 Upravljanje tveganj

V tem pojasnilu so predstavljene informacije o izpostavljenosti Sklada za spodbujanje naložb kreditnim in finančnim tveganjem ter informacije o upravljanju in kontroli teh tveganj, zlasti primarnih tveganj, povezanih z uporabo finančnih instrumentov. Ta tveganja vključujejo:

- kreditno tveganje – tveganje izgub zaradi neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke, ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave,

- likvidnostno tveganje – tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri izpolnjevanju obvez, povezanih s finančnimi obveznostmi, ki se poravnajo z izročitvijo denarja ali drugega finančnega sredstva,

- tržno tveganje – izpostavljenost opazovanim tržnim spremenljivkam, kot so obrestne mere, tuji devizni tečaji in tržne cene lastniških vrednostnih papirjev.

3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Evropska investicijska banka redno prilagaja svoje postopke za upravljanje tveganj.

Direktorat za upravljanje tveganj pri EIB neodvisno ugotavlja, ocenjuje in spremlja kreditno tveganje in tveganja v zvezi s ceno lastniških vrednostnih papirjev, ki jim je izpostavljen Sklad za spodbujanje naložb, ter poroča o njih. Znotraj okvira, v katerem se ohranja ločevanje nalog, je direktorat za upravljanje tveganj neodvisen od enote za trgovanje. Generalni direktor direktorata za upravljanje tveganj o vprašanjih, povezanih s tveganji, poroča za to pristojnemu podpredsedniku EIB. Ta se redno sestaja z revizijskim odborom in z njim razpravlja o vprašanjih, povezanih s tveganji. Odgovoren je tudi za kontrolo poročanja o tveganjih upravnemu odboru in svetu direktorjev EIB.

3.2 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je potencialna izguba, ki bi lahko nastala zaradi neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke in ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave.

3.2.1. Strategija upravljanja kreditnega tveganja

EIB pri opravljanju kreditne analize nasprotnih strank – posojilojemalcev oceni kreditno tveganje z namenom ovrednotenja. Sklad za spodbujanje naložb je razvil notranjo metodologijo za ocenjevanje podjetij ali finančnih institucij, s katero določi notranje ocene nasprotnih strank upravičenk, ki so njegovi glavni posojilojemalci/poroki. Metodologija temelji na sistemu ocenjevalnih listov, prilagojenih za posamezne glavne bonitetne vrste nasprotnih strank (npr. podjetja, banke, osebe javnega prava itd.). Ob upoštevanju najboljših praks v bančnem sektorju in načel, določenih v okviru novega baselskega kapitalskega sporazuma (Basel II), se vse nasprotne stranke, ki so ključne za kreditni profil posameznega posla, razvrstijo v notranje bonitetne kategorije z uporabo notranje metodologije za ocenjevanje zadevne vrste nasprotnih strank. Vsaki nasprotni stranki se na začetku pripiše notranja ocena, ki odraža njeno dolgoročno boniteto v tuji valuti (ali po potrebi ustrezno boniteto v domači valuti), pridobljeno s podrobno analizo profila tveganja nasprotne stranke in konteksta tveganja zadevne države.

Za kreditno oceno financiranja projektov in drugih strukturiranih ukrepov, ki se uporabljajo v omejenem obsegu, se ne uporablja notranja metodologija za ocenjevanje, temveč ustrezna orodja za oceno kreditnega tveganja za zadevni sektor, ki se osredotočajo zlasti na razpoložljivost denarnih tokov in sposobnost servisiranja dolga. Ta orodja vključujejo analizo pogodbenega okvira projektov, analizo nasprotne stranke in simulacije denarnih tokov. Podobno kot pri podjetjih in finančnih institucijah se vsakemu projektu pripiše notranja ocena tveganj in pričakovana izguba.

Vsi nedržavni posli (ali posli, za katere država ne jamči oz. niso asimilirani) so predmet posebnih omejitev na ravni transakcije in omejitev glede velikosti nasprotne stranke. Najvišji nominalni znesek posamezne transakcije je omejen na določeno zgornjo mejo, ki je odvisna od pričakovane izgube pri transakciji. Omejitve glede nasprotne stranke veljajo za skupno izpostavljenost. Te omejitve praviloma odražajo obseg lastnih sredstev nasprotnih strank ter njihovega skupnega zunanjega dolgoročnega financiranja.

Za omejevanje kreditnega tveganja Sklad za spodbujanje naložb uporablja različne izboljšave kreditne kvalitete, in sicer:

- s projektom povezana jamstva (npr. zastavna pravica na delnicah, zastavna pravica na sredstvih, odstop pravic, zastavna pravica na računih) in/ali

- jamstva, ki jih običajno da nosilec financiranega projekta (npr. jamstva za dokončanje projekta ali jamstva na prvi poziv).

Poleg tega Sklad redko uporablja izboljšave kreditne kvalitete, ki ne vplivajo neposredno na tveganje projekta, kot so zavarovanje s premoženjem ali bančna jamstva.

Sklad za omejevanje kreditnega tveganja ne uporablja kreditnih izvedenih finančnih instrumentov.

3.2.2. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju brez upoštevanja zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kvalitete

Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju za posamezne postavke izkaza stanja, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti. Največja izpostavljenost je prikazana v bruto znesku, torej pred učinkom zmanjšanja kreditnega tveganja z uporabo zavarovanja s premoženjem.

Največja izpostavljenost (v tisoč EUR) || 31.12.2012 || 31.12.2011

SREDSTVA || ||

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 466 568 || 452 279

Izvedeni finančni instrumenti || 115 || 434

Posojila in terjatve || 1 146 280 || 1 033 160

Terjatve do vplačnikov || 87 310 || 87 310

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti || 99 029 || –

Druga sredstva || 224 || 416

Sredstva skupaj || 1 799 526 || 1 573 599

|| ||

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE || ||

Pogojne obveznosti || ||

– Neunovčena jamstva || 20 000 || 20 000

Prevzete obveznosti || ||

– Neizplačana posojila || 749 044 || 701 092

– Unovčena jamstva || 6 224 || 7 909

Zunajbilančne postavke skupaj || 775 268 || 729 001

|| ||

Kreditna izpostavljenost skupaj || 2 574 794 || 2 302 600

3.2.3. Kreditno tveganje iz naslova posojil in terjatev

3.2.3.1 Merjenje kreditnega tveganja pri posojilih in terjatvah

Za vsako posojilno transakcijo Sklada za spodbujanje naložb se opravi celovita ocena tveganja in kvantitativna ocena pričakovane izgube, ki sta podlaga za oceno posojila. Ocene posojil se določijo v skladu s splošno sprejetimi načeli na podlagi kakovosti posojilojemalca, zapadlosti posojila, jamstva in, kadar je primerno, poroka.

Sistem ocenjevanja posojil zajema metodologije, postopke, podatkovne zbirke in informacijske sisteme, ki omogočajo oceno kreditnega tveganja pri dajanju posojil ter kvantitativno oceno pričakovanih izgub. Sistem povzame veliko količino podatkov, na podlagi katerih izračuna relativno oceno kreditnih tveganj, povezanih s posojili. Ocene posojil odražajo sedanjo vrednost ocenjene ravni „pričakovane izgube“, ki je odvisna od verjetnosti neizpolnitve obveznosti glavnih dolžnikov, izpostavljenosti tveganju ter obsega izgub v primeru neizpolnitve obveznosti. Ocene posojil se uporabljajo za naslednje namene:

- kot pomoč za natančnejšo in bolj kvantitativno oceno posojilnih tveganj,

- kot pomoč pri porazdelitvi dejavnosti spremljanja,

- za opis kakovosti posojilnega portfelja na določen datum,

- kot eden od vhodnih podatkov, ki vplivajo na odločitev o stroških tveganja na podlagi pričakovanih izgub.

Na določitev ocene posojila vplivajo naslednji dejavniki:

i) kreditna sposobnost posojilojemalca: direktorat za upravljanje tveganj preveri posojilojemalce ter na podlagi notranjih metodologij in zunanjih podatkov oceni njihovo kreditno sposobnost. V skladu z naprednim pristopom v okviru sporazuma Basel II je EIB razvila notranjo metodologijo za ocenjevanje, s katero določi notranje ocene posojilojemalcev in porokov. Metodologija temelji na ocenjevalnih listih, prilagojenih opredeljenim vrstam nasprotnih strank;

ii) korelacija neizpolnitve obveznosti: ta element kvantificira verjetnost, da bosta posojilojemalec in porok hkrati zašla v finančne težave. Višja ko je korelacija med verjetnostjo neizpolnitve obveznosti posojilojemalca in poroka, nižja je vrednost jamstva, zato je nižja tudi ocena posojila;

iii) vrednost jamstvenih instrumentov in jamstev: ta vrednost se oceni na podlagi kombinacije kreditne sposobnosti izdajatelja in vrste uporabljenega instrumenta;

iv) pogodbeni okvir: trden pogodbeni okvir izboljša kakovost posojila in njegovo notranjo oceno;

v) odplačilna doba posojila: če so vse druge spremenljivke enake, je tveganje, da bo pri servisiranju posojila prišlo do težav, tem večje, čim daljša je odplačilna doba posojila.

Pričakovana izguba pri posojilu se izračuna na podlagi vseh petih zgoraj navedenih elementov. Glede na izračunano raven izgube se nato posojilo razvrsti v eno od naslednjih kategorij ocen posojil:

A     Prvorazredna posojila: delijo se v tri podkategorije. Kategorija A° zajema vsa državna tveganja v EU, torej posojila, ki so bila odobrena državam članicam ali za katera v celoti, izrecno in brezpogojno jamčijo države članice; pričakuje se, da pri odplačevanju teh posojil ne bo prihajalo do težav in se jim pripiše nepričakovana izguba v višini 0 %. Kategorija A+ označuje posojila, ki so bila odobrena drugim subjektom (ali za katera jamčijo drugi subjekti) (ne države članice) in pri katerih se pričakuje, da se stanje v odplačilni dobi ne bo poslabšalo. Kategorija A– vključuje tiste posojilne dejavnosti, pri katerih obstaja določen dvom glede ohranjanja njihovega trenutnega stanja (npr. zaradi dolge zapadlosti ali visoke volatilnosti prihodnje cene sicer odličnega zavarovanja s premoženjem), vendar so morebitna tveganja dokaj majhna.

B      Visokokakovostna posojila: gre za razred sredstev, ki jih banka ocenjuje kot solidna, čeprav ni izključeno, da se njihova kakovost v prihodnje ne bo rahlo poslabšala. Za izražanje relativne verjetnosti, da bo do takega poslabšanja prišlo, se uporabljata podkategoriji B+ in B–.

C      Kakovostna posojila: primer so nezavarovana posojila trdnim bankam in podjetjem s sedemletno zapadlostjo z odplačilom v enkratnem znesku ob zapadlosti posojila oziroma primerljivo amortizacijsko zapadlostjo ob izplačilu posojila.

D      Ta bonitetni razred predstavlja mejo med posojili „sprejemljive kakovosti“ in posojili, pri katerih se pojavljajo določene težave. To ločnico pri ocenah posojil natančneje določata podkategoriji D+ in D–. Posojila z oceno D– zahtevajo strožji nadzor.

E.     Ta kategorija ocen posojil zajema posojila, katerih profil tveganja je slabši od običajno sprejemljivega. Poleg tega vključuje tudi posojila, pri katerih je v odplačilni dobi prišlo do resnih težav in pri katerih ni mogoče izključiti, da ne bo prišlo do izgub. Zato se pri teh posojilih izvaja natančen in poostren nadzor. Podkategoriji E+ in E– označujeta intenzivnost tega posebnega postopka nadzora; pri posojilih z oceno E– obstaja velika verjetnost, da ne bo mogoče zagotoviti pravočasnega servisiranja in bo zato potrebna ena od oblik reprogramiranja dolga, kar lahko povzroči izgubo zaradi oslabitve.

F      Kategorija F (za ang. fail) označuje posojila, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje. Oceno F lahko dobijo le nezaključene transakcije, pri katerih je po podpisu prišlo do nepredvidenih, izrednih in izrazito neugodnih okoliščin. Vse dejavnosti, pri katerih Sklad za spodbujanje naložb beleži izgubo glavnice, dobijo oceno F, zanje pa se oblikuje posebna rezervacija.

Praviloma se posojila, ki z notranjim ocenjevanjem dobijo oceno D– ali manj, uvrstijo na „opazovalni seznam“ (ang. watch list). Če pa je bilo posojilo prvotno odobreno s profilom tveganja D– ali slabšim, se na opazovalni seznam uvrsti le, če pomemben kreditni dogodek povzroči nadaljnje poslabšanje njegove kreditne ocene.

Razpredelnica v poglavju 3.2.3.3 prikazuje analizo kreditne kvalitete posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na podlagi zgoraj opisanih kategorij ocen posojil.

3.2.3.2 Razčlenitev izpostavljenosti kreditnemu tveganju pri dajanju posojil

Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju za podpisana in izplačana posojila po vrstah posojilojemalcev ob upoštevanju jamstev, ki so jih dali poroki:

Na dan 31. decembra 2012 (v tisoč EUR) || Posojila z jamstvom || Druge izboljšave kreditne kvalitete || Posojila brez jamstva || Skupaj

Banke || 12 630 || 136 695 || 207 582 || 356 907

Podjetja || 20 077 || 78 171 || 478 358 || 576 606

Javne institucije || 30 462 || – || 18 || 30 480

Države || – || 5 819 || 176 468 || 182 287

Izplačana posojila skupaj || 63 169 || 220 686 || 862 425 || 1 146 280

Podpisana, a neizplačana posojila || 14 091 || 142 963 || 591 990 || 749 044

Na dan 31. decembra 2011 (v tisoč EUR) || Posojila z jamstvom || Druge izboljšave kreditne kvalitete || Posojila brez jamstva || Skupaj

Banke || 13 026 || 97 994 || 197 245 || 308 265

Podjetja || 15 699 || 55 601 || 475 012 || 546 312

Javne institucije || 37 670 || – || – || 37 670

Države || – || 6 214 || 134 699 || 140 913

Izplačana posojila skupaj || 66 395 || 159 809 || 806 956 || 1 033 160

Podpisana, a neizplačana posojila || 10 434 || 173 484 || 517 174 || 701 092

Dogajanja v zvezi s posojili Sklada za spodbujanje naložb, ki vplivajo na posojilojemalce in poroke Sklada, stalno spremlja operativni direktorat EIB za spremljanje operacij zunaj EU (Ops B). V primeru poslabšanja bonitetne ocene in/ali neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti se pogodbene pravice presojajo za vsak primer posebej. V skladu s smernicami o kreditnih tveganjih se po potrebi izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganj. Poleg tega je v primeru obnovitve bančnih jamstev, prejetih za posojila, zagotovljeno, da se jamstva pravočasno nadomestijo oziroma sprejmejo ustrezni ukrepi.

Sklad za spodbujanje naložb se je takoj odzval na dogajanja na finančnih trgih po septembru 2008, in sicer z okrepitvijo ureditve za spremljanje in upravljanje tveganj. V ta namen je direktorat EIB  aprila 2011 za spremljanje operacij zunaj EU ustanovil neodvisno enoto za spremljanje, ki poroča neposredno generalnemu direktorju, njena naloga pa je finančno in pogodbeno spremljanje posojil. Njen cilj je spodbujati izmenjavo informacij med oddelki in predlaganje postopkov za poročanje in operativno upravljanje v obdobjih finančne krize, da se po potrebi omogoči hitro odzivanje.

3.2.3.3 Razčlenitev kreditne kvalitete glede na vrsto posojilojemalcev

V spodnjih razpredelnicah je prikazana razčlenitev kreditne kvalitete posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na dan 31. decembra 2012 in 31. decembra 2011 glede na ocene posojil na podlagi izpostavljenosti podpisanih posojil (izplačanih in neizplačanih).

Na dan 31. decembra 2012 (v tisoč EUR) || ||  Visoka kakovost ||  Standardna kakovost ||  Najmanjše sprejemljivo tveganje ||  Visoko tveganje ||  Brez ocene ||  Skupaj

|| || A do B– || C || D+ || D– ali manj || ||

Posojilojemalec || Banke || 50 000 || 24 342 || 21 864 || 529 325 || 337 014 || 962 545

Podjetja || 7 466 || 8 006 || – || 605 672 || – || 621 144

Javne institucije || – || – || – || 70 480 || – || 70 480

Države || – || – || – || 241 155 || – || 241 155

Skupaj || || 57 466 || 32 348 || 21 864 || 1 446 632 || 337 014 || 1 895 324

Na dan 31. decembra 2011 (v tisoč EUR) || ||  Visoka kakovost ||  Standardna kakovost ||  Najmanjše sprejemljivo tveganje ||  Visoko tveganje ||  Brez ocene ||  Skupaj

|| || A do B– || C || D+ ||  D– ali manj || ||

Posojilojemalec || Banke || 50 002 || 9 674 || 39 966 || 356 629 || 351 476 || 807 747

Podjetja || 3 917 || 5 279 || – || 635 825 || – || 645 021

Javne institucije || – || – || – || 38 761 || – || 38 761

Države || – || – || – || 242 723 || – || 242 723

Skupaj || || 53 919 || 14 953 || 39 966 || 1 273 938 || 351 476 || 1 734 252

3.2.3.4 Porazdeljenost tveganj pri posojilih in terjatvah

3.2.3.4.1 Geografska razčlenitev

Na podlagi države posojilojemalca je mogoče portfelj Sklada za spodbujanje naložb razčleniti po naslednjih geografskih regijah (v tisoč EUR):

Država posojilojemalca || 31.12.2012 || 31.12.2011

Regionalno – AKP || 84 051 || 99 543

Uganda || 140 833 || 117 035

Regionalno – Zahodna Afrika || 33 856 || 14 161

Mozambik || 137 745 || 126 666

Mavretanija || 65 670 || 43 427

Etiopija || 81 666 || 84 266

Dominikanska republika || 67 991 || 66 118

Kenija || 131 566 || 65 611

Kamerun || 72 525 || 60 706

Zambija || 18 772 || 43 294

Demokratična republika Kongo || 28 415 || 8 980

Nigerija || 14 383 || 28 691

Regionalno – pacifiške države || 17 767 || 20 603

Regionalno – osrednja Afrika || 10 431 || 12 109

Jamajka || 71 027 || 59 317

Madagaskar || – || 1 253

Mauritius || 11 302 || 12 732

Gana || 5 642 || 7 812

Angola || 10 009 || 13 598

Trinidad in Tobago || 1 483 || 1 002

Burkina Faso || 10 727 || 12 588

Malavi || 4 950 || 5 833

Nova Kaledonija || 4 198 || 4 673

Ruanda || 9 641 || 11 197

Niger || 4 146 || 3 950

Francoska Polinezija || 2 631 || 3 131

Bocvana || – || –

Senegal || 5 837 || 10 329

Lesoto || 3 827 || 3 902

Vanuatu || 3 639 || 3 917

Belize || 13 || 103

Grenada || 2 477 || 2 698

Gabon || 1 011 || 1 509

Togo || 52 644 || 53 224

Zelenortski otoki || 27 073 || 28 405

Džibuti || 762 || 777

Haiti || 4 654 || –

Sveta Lucija || 2 916 || –

Skupaj || 1 146 280 || 1 033 160

3.2.3.4.2 Razčlenitev po industrijskih sektorjih

V spodnji razpredelnici je prikazana razčlenitev posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb po industrijskih sektorjih posojilojemalcev. Posli, ki se pred izplačilom končnemu upravičencu najprej izplačajo finančnemu posredniku, so prikazani v okviru globalnih posojil (v tisoč EUR).

Industrijski sektor posojilojemalca || 31.12.2012 || 31.12.2011

Globalna posojila in pogodbe o zastopstvu || 252 662 || 218 912

Letalske družbe in proizvodnja zrakoplovov || 13 || 103

Letališča in sistemi upravljanja zračnega prometa || 30 480 || 31 052

Osnovni material in rudarstvo || 168 911 || 135 573

Kemikalije, umetne mase in farmacevtski izdelki || – || 20 400

Pitna voda, čiščenje vode || 38 697 || 33 247

Elektrika, premog in drugo || 409 090 || 358 745

Prehranska veriga || – || 1 244

Investicijsko blago/trajno potrošno blago || 3 827 || 3 902

Pomorski promet in drugo || 5 819 || 6 214

Obdelava materialov, gradbeništvo || 24 154 || 29 025

Papirna industrija || 4 747 || 4 840

Ceste in avtoceste || 73 921 || 62 856

Telekomunikacije || 18 427 || 24 963

Terciarni sektor in drugo || 115 532 || 102 084

Skupaj || 1 146 280 || 1 033 160

3.2.3.5 Zaostanki pri odplačevanju posojil

Zneski v zaostanku se ugotavljajo, spremljajo in sporočajo v skladu z vrsto postopkov, imenovanih „smernice za spremljanje zamud pri plačilih“.

Za spremljanje zneskov v zaostanku in poročanje o njih je načeloma pristojen oddelek za zamude pri plačilih Direktorata za upravljanje in prestrukturiranje transakcij pri EIB. Oddelek za zamude pri plačilih pripravi mesečno poročilo o neplačanih obrokih posojil Sklada za spodbujanje naložb, vključno z razpredelnico, ki prikazuje več kot osemdnevne zaostanke pri odplačevanju in njihovo primerjavo med posameznimi meseci. V mesečnem poročilu so natančno opisani že sprejeti ali predvideni ukrepi po državah, posojilih in obrokih.

Poleg tega oddelek pripravi mesečno poročilo o več kot 90-dnevnih zamudah pri odplačilu posojil in ga pošlje Evropski komisiji. Upravnemu odboru EIB se dvakrat letno predloži zbirna tabela o posojilih z več kot 30- in več kot 90-dnevnimi zaostanki ter poročilo, ki vključuje primerjalne podatke o letnem in polletnem gibanju zaostankov.

Zaostanke pri odplačevanju zadevnih posojil lahko razčlenimo na naslednji način (v tisoč EUR):

|| Pojasnilo || Posojila in terjatve 31.12.2012 || Posojila in terjatve 31.12.2011

Knjigovodska vrednost || || 1 146 280 || 1 033 160

|| || ||

Posamične oslabitve || || ||

Bruto znesek || || 110 767 || 112 662

Popravek zaradi oslabitve || 7 || –45 144 || –48 816

Knjigovodska vrednost posamičnih oslabitev || || 65 623 || 63 846

|| || ||

Skupinske oslabitve || || ||

Bruto znesek || || – || –

Popravek zaradi oslabitve || || – || –

Knjigovodska vrednost skupinskih oslabitev || || – || –

|| || ||

Zapadle postavke, ki niso oslabljene || || ||

|| || ||

Zapadle postavke zajemajo || || ||

posojila in terjatve, zapadle 30–60 dni || || 12 ||  8

posojila in terjatve, zapadle 60–90 dni || || – ||  472

posojila in terjatve, zapadle 90–180 dni || || – ||  13

posojila in terjatve, zapadle več kot 180 dni || || – ||  33

Knjigovodska vrednost zapadlih postavk, ki niso oslabljene || || 12 ||  526

|| || ||

Knjigovodska vrednost postavk, ki niso niti zapadle niti oslabljene || || 1 080 645 || 968 788

|| || ||

Skupna knjigovodska vrednost posojil in terjatev || || 1 146 280 || 1 033 160

|| || || ||

3.2.4. Kreditno tveganje iz naslova denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

Razpoložljiva sredstva se vlagajo v skladu s časovnim načrtom izplačil po pogodbenih obveznostih Sklada za spodbujanje naložb. Na dan 31. decembra 2012 so bile naložbe izključno v obliki bančnih vlog in drugih kratkoročnih finančnih instrumentov. V skladu z naložbenimi smernicami in glede na likvidnostne potrebe bi bile lahko upravičene tudi naložbe v srednje- in dolgoročne obveznice.

Pooblaščene banke ali izdajatelji morajo imeti kratkoročno bonitetno oceno najmanj P-1/A-1/F1 (Moody’s, S&P, Fitch). Če je ocena več kot ene bonitetne agencije različna, se upošteva najslabša ocena. Najvišji dovoljen znesek za posamezno pooblaščeno banko ali izdajatelja je trenutno 50 000 000 EUR (petdeset milijonov eurov).

Vloge se izvršujejo s pooblaščenimi subjekti, in sicer z zapadlostjo največ tri mesece od datuma sklenitve posla in do zgornje meje kreditne izpostavljenosti.

Na dan 31. decembra 2012 in 31. decembra 2011 so imele vse bančne vloge in kratkoročni komercialni zapisi Sklada po oceni bonitetne agencije Moody’s najmanj oceno P-1. Ocena P-2 na dan 31. decembra 2011 je bila posledica znižanja ocene ene nasprotne stranke 21. decembra 2011.

Spodnja razpredelnica prikazuje stanje bančnih vlog, vključno z obračunanimi obrestmi (v tisoč EUR):

             Najnižja kratkoročna bonitetna ocena (v skladu z lestvico agencije Moody's) ||      Najnižja dolgo-      ročna bonitetna ocena      (v skladu z lestvico agencije Moody's) || 31.12.2012 || 31.12.2011

P-1 ||      Aa1 || 43 400 || 10 % || – || –

P-1 ||      Aa2 || – || – || 28 622 || 6 %

P-1 ||      Aa3 || 130 901 || 29 % || 105 547 || 24 %

P-1 ||      A1 || 83 500 || 18 % || 117 603 || 26 %

P-1 ||      A2 || 198 179 || 43 % || 179 938 || 40 %

P-2 ||      A3 || – || – || 17 441 || 4 %

Skupaj ||      || 455 980 || 100 % || 449 151 || 100 %

3.2.5. Kreditno tveganje iz naslova izvedenih finančnih instrumentov

3.2.5.1 Strategija upravljanja kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih

Kreditno tveganje, povezano z izvedenimi finančnimi instrumenti, pomeni izgubo, ki bi jo utrpela stranka, če nasprotna stranka v poslu ne bi mogla izpolniti svojih pogodbenih obveznosti. Obseg kreditnega tveganja iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je odvisen od več dejavnikov (npr. obresti in deviznih tečajev), običajno pa predstavlja le manjši del njihove nominalne vrednosti.

V okviru običajnega izvajanja dejavnosti lahko Sklad za spodbujanje naložb sklene pogodbe o zamenjavi za zavarovanje posameznih poslov dajanja posojil ali valutne terminske pogodbe za zavarovanje valutnih pozicij, izraženih v drugih valutah aktivnega trgovanja kot v eurih. Vse posle zamenjave izvrši EIB z zunanjo nasprotno stranko. Pogoji zamenjav so določeni v istih krovnih pogodbah o zamenjavi (master swap agreements) in sporazumih o zavarovanju tveganj (credit support annexes), podpisanih med EIB in njenimi zunanjimi nasprotnimi strankami.

3.2.5.2 Merjenje kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih

Vsi posli zamenjave, ki jih izvrši EIB in so povezani s Skladom za spodbujanje naložb, se obravnavajo v skladu z istim pogodbenim okvirom in z uporabo istih metodologij, kot se uporabljajo za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih EIB izvrši za lastne namene. O upravičenosti nasprotnih strank v poslih zamenjave odloča EIB na podlagi enakih pogojev za upravičenost, kot se uporabljajo za njene splošne namene v zvezi s posli zamenjave.

EIB meri izpostavljenost kreditnemu tveganju, povezanemu s posli zamenjave in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, s pristopoma neto tržne izpostavljenosti (net market exposure – NME) in potencialne prihodnje izpostavljenosti (potential future exposure – PFE) za poročanje in nadzor omejitev. Pristopa neto tržne izpostavljenosti in potencialne prihodnje izpostavljenosti v celoti vključujeta izvedene finančne instrumente, povezane s Skladom za spodbujanje naložb.

Spodnja razpredelnica prikazuje zapadlost pogodb o zamenjavi (vključene so medvalutne zamenjave in medvalutne obrestne zamenjave, izključene pa kratkoročne valutne zamenjave), ki so razčlenjene glede na svojo nominalno in pošteno vrednost:

Pogodbe o zamenjavi na dan 31. 12. 2012 || Manj kot || 1 leto || 5 let || Več kot || Skupaj za leto 2012

(v tisoč EUR) || 1 leto || do 5 let || do 10 let || do 10 let ||

Nominalna vrednost || 1 480 || 9 833 || 15 253 || – || 26 566

Poštena vrednost (tj. neto diskontirana vrednost) || 71 || –528 || –3 529 || – || –3 986

Pogodbe o zamenjavi na dan 31. 12. 2011 || Manj kot || 1 leto || 5 let || Več kot || Skupaj za leto 2011

(v tisoč EUR) || 1 leto ||  do 5 let || do 10 let || 10 let ||

Nominalna vrednost || 7 042 || 43 593 || 16 899 || – || 67 534

Poštena vrednost (tj. neto diskontirana vrednost) || –674 || –1 331 || –3 869 || – || –5 874

Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o kratkoročni valutni zamenjavi zaradi zavarovanja valutnega tveganja pri izplačilu posojil v drugih valutah kot v eurih. Kratkoročne valutne zamenjave imajo zapadlost največ tri mesece in se redno obnavljajo. Nominalna vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je na dan 31. decembra 2012 znašala 652 milijonov EUR, na dan 31. decembra 2011 pa 585 milijonov EUR. Poštena vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je na dan 31. decembra 2012 znašala –2,9 milijona EUR, na dan 31. decembra 2011 pa –6,4 milijona EUR.

Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o obrestni zamenjavi zaradi zavarovanja obrestnega tveganja pri izplačanih posojilih. Na dan 31. decembra 2012 je obstajala ena obrestna zamenjava z nominalno vrednostjo 19,6 milijona EUR (2011: nič) in pošteno vrednostjo 0,03 milijona EUR (2011: nič).

3.2.6. Kreditno tveganje pri finančnih sredstvih v posesti do zapadlosti

Spodnja razpredelnica prikazuje stanje portfelja v posesti do zapadlosti, ki je v celoti sestavljen iz obvezniških pozicij s preostalo zapadlostjo manj kot tri mesece.

             Najnižja kratkoročna bonitetna ocena (v skladu z lestvico agencije Moody's) ||      Najnižja dolgo-      ročna bonitetna ocena      (v skladu z lestvico agencije Moody's) || 31.12.2012 || 31.12.2011

P-2 ||      Baa2 || 50 143 || 51 % || – || –

P-3 ||      Baa3 || 48 886 || 49 % || – || –

Skupaj ||      || 99 029 || 100 % || – || –

3.3 Likvidnostno tveganje

3.3.1 Upravljanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri izpolnjevanju obvez, povezanih s finančnimi obveznostmi, ki so poravnane z izročitvijo denarja ali drugega finančnega sredstva.

Sklad za spodbujanje naložb se financira predvsem z letnimi prispevki držav članic (sredstva 9. in 10. ERS), poleg tega pa še z vrnjenimi sredstvi, ki izhajajo iz poslov Sklada. Komisija ob upoštevanju napovedi EIB v zvezi z upravljanjem in posli Sklada za spodbujanje naložb vsako leto do 15. oktobra pripravi in posreduje Svetu poročilo o prevzetih obveznostih, plačilih in letnem znesku vpoklicanih prispevkov (vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami), ki jih je treba vplačati v tekočem in naslednjih proračunskih letih.

Za izračun letnih prispevkov držav članic se analizira gibanje izplačil v okviru tekočega in načrtovanega portfelja, ki se spremlja skozi vse leto. Pri prilagoditvi letnih likvidnostnih potreb se upoštevajo nepredvideni dogodki, kot so predčasna izplačila, prodaja delnic ali neizpolnitev obveznosti. Sklad za spodbujanje naložb za dodatno zmanjšanje likvidnostnega tveganja ohranja zadostno likvidnostno rezervo, da lahko kadar koli pokrije predvidena izplačila, ki jih redno sporoča direktorat EIB za spremljanje operacij zunaj EU.

Zakladniška sredstva na računih, odprtih v imenu Sklada za spodbujanje naložb, upravlja zakladniški oddelek banke v skladu z načelom ločevanja nalog enote za trgovanje in zalednih služb. Posli poravnave, povezani z vlaganjem teh sredstev, so v pristojnosti oddelka za načrtovanje in poravnavo.

Poleg tega je v skladu z načelom delitve nalog odobritev nasprotnih strank ter določanje omejitev za zakladniške naložbe in njihovo spremljanje v pristojnosti direktorata EIB za upravljanje tveganj.

3.3.2 Merjenje likvidnostnega tveganja

V tem oddelku so v razpredelnicah razčlenjene finančne obveznosti Sklada za spodbujanje naložb po zapadlosti na podlagi preostalega obdobja od datuma bilance stanja do pogodbenega datuma zapadlosti (na podlagi nediskontiranih denarnih tokov).

Sklad za spodbujanje naložb ima obveznosti v obliki neizplačanih delov kredita v okviru podpisanih posojilnih pogodb, neizplačanih delov podpisanih pogodb o vpisu kapitala/naložbah, izdanih jamstev za posojila ali prevzetih obveznosti za subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč. Časovni okvir izplačil je podvržen precejšnji negotovosti. Pri posojilih Sklada za spodbujanje naložb je rok za izplačilo sicer predviden, vendar se izplačila opravijo v rokih in obsegu, ki ustrezajo napredku pri zadevnem naložbenem projektu in transakcijah financiranja v razmeroma nestanovitnem okolju poslovanja. Kapitalske naložbe zapadejo v plačilo takoj, ko upravljavci kapitalskega sklada izdajo veljaven poziv za vplačilo kapitala, ki odraža napredek pri njihovih naložbenih dejavnostih. Obdobje črpanja posojila je običajno 3 leta, pogosto pa se podaljša še za eno ali dve leti. Na koncu obdobja črpanja posojila običajno ostane nekoriščenih nekaj obveznosti za izplačila, dokler niso v celoti prodane osnovne naložbe sklada, saj je likvidnost sklada občasno lahko nezadostna za kritje plačilnih obveznosti, ki izhajajo iz provizij in drugih odhodkov. Pri jamstvih za posojila običajno ni posebnih obveznosti glede izplačila, razen če upravičenec jamstvo unovči. Znesek neunovčenega jamstva se zmanjšuje skladno s časovnim načrtom odplačevanja vsakega posojila, zavarovanega z jamstvom.

Na tej podlagi je bila ocenjena razčlenitev zapadlosti, prikazana v spodnji razpredelnici, pri čemer je bilo za vsak primer upoštevano pogodbeno obdobje za izplačilo z uporabo napovedi, pripravljenih v skladu s standardno metodologijo Sklada za spodbujanje naložb za načrtovanje likvidnosti. Kar zadeva obveznosti za izplačilo pri pogodbah za tehnično pomoč, gre običajno za kratkoročne pogodbe (manj kot eno leto). „Neopredeljena zapadlost“ je bila izbrana v naslednjih primerih: obveznosti iz unovčenih in neunovčenih jamstev; posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana, za katera je pogodbeno obdobje za izplačilo poteklo in se pričakuje njegovo podaljšanje; subvencionirane obrestne mere, za katere so bila od držav članic vpoklicana sredstva za kritje prihodnjih potreb na podlagi pavšala.

Likvidnostni profil izvedenih finančnih obveznosti predstavlja pogodbene nediskontirane denarne tokove pogodb o zamenjavi, vključno z medvalutnimi zamenjavami (CCS), medvalutnimi obrestnimi zamenjavami (CCIRS), kratkoročnimi valutnimi zamenjavami in obrestnimi zamenjavami.

Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti ||  3 mesece ali manj || Več kot 3 mesece do 1 leto || Več kot 1 leto do 5 let || Več kot 5 let || Neopredeljena zapadlost || Bruto nominalni odliv

v tisoč EUR na dan 31.12.2012

Drugo (izdana jamstva, unovčena jamstva) || – || – || – || – || 26 224 || 26 224

Odlivi za posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana || 16 500 || 287 657 || 243 020 || – || 201 867 || 749 044

Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic, za katere so bile prevzete obveznosti || – || 26 806 || 54 958 || 7 319 || 127 987 || 217 070

Odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti || 255 || 101 495 || 79 206 || – || 23 599 || 204 555

Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti || 2 000 || 8 511 || 13 109 || – || – || 23 620

Skupaj || 18 755 || 424 469 || 390 293 || 7 319 || 379 677 || 1 220 513

Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti ||  3 mesece ali manj || Več kot 3 mesece do 1 leto || Več kot 1 leto do 5 let || Več kot 5 let || Neopredeljena zapadlost || Bruto nominalni odliv

v tisoč EUR na dan 31.12.2011

Drugo (izdana jamstva, unovčena jamstva) || – || – || – || – || 27 909 || 27 909

Odlivi za posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana || 2 295 || 257 127 || 274 573 || 54 000 || 113 097 || 701 092

Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic, za katere so bile prevzete obveznosti || 2 035 || 38 424 || 38 010 || 7 666 || 178 432 || 264 567

Odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti || 1 445 || 31 100 || 139 211 || – || 16 211 || 187 967

Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti || 4 564 || 16 693 || – || – || – || 21 257

Skupaj || 10 339 || 343 344 || 451 794 || 61 666 || 335 649 || 1 202 792

Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti v tisoč EUR na dan 31.12.2012 ||  3 mesece ali manj || Več kot 3 mesece do 1 leto || Več kot 1 leto do 5 let || Več kot 5 let || Bruto nominalni priliv/odliv

CCS in CCIRS – Prilivi || 1 238 || 7 364 || 14 498 || 5 350 || 28 450

CCS in CCIRS – Odlivi || –1 286 || –8 428 || –17 218 || –5 894 || –32 826

Kratkoročne valutne zamenjave – Prilivi || 649 000 || – || – || – || 649 000

Kratkoročne valutne zamenjave – Odlivi || –652 451 || – || – || – || –652 451

Obrestne zamenjave – Prilivi || 65 || 511 || 3 274 || 2 117 || 5 967

Obrestne zamenjave – Odlivi || – || –753 || –3 537 || –1 577 || –5 867

Skupaj || –3 434 || –1 306 || –2 983 || –4 || –7 727

|| || || || ||

Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti v tisoč EUR na dan 31.12.2011 ||  3 mesece ali manj || Več kot 3 mesece do 1 leto || Več kot 1 leto do 5 let || Več kot 5 let || Bruto nominalni priliv/odliv

CCS in CCIRS – Prilivi || 9 873 || 14 365 || 19 533 || 7 430 || 51 201

CCS in CCIRS – Odlivi || –10 091 || –17 527 || –24 420 || –9 015 || –61 053

Kratkoročne valutne zamenjave – Prilivi || 585 000 || – || – || – || 585 000

Kratkoročne valutne zamenjave – Odlivi || –591 909 || – || – || – || –591 909

Skupaj || –7 127 || –3 162 || –4 887 || –1 585 || –16 761

3.4 Tržno tveganje

Tržno tveganje pomeni tveganje, da bodo spremembe tržnih cen, kot so obrestne mere, cene lastniških vrednostnih papirjev, devizni tečaji in kreditni razmiki (ki niso povezane s spremembami bonitete izdajatelja), vplivale na dohodek subjekta ali na vrednost njegove udeležbe v finančnih instrumentih.

3.4.1. Obrestno tveganje

Obrestno tveganje je volatilnost ekonomske vrednosti pozicij Sklada za spodbujanje naložb ali dohodka, ki izvira iz njih, zaradi neugodnih gibanj tržnih donosov ali časovne strukture obrestnih mer. Izpostavljenost obrestnemu tveganju nastane, kadar imajo različna sredstva in obveznosti različne roke za popravek obrestne mere in roke za plačilo.

Sklad za spodbujanje naložb meri obrestno občutljivost svojega posojilnega portfelja in z njim povezanih zamenjav, sklenjenih v okviru mikro zavarovanja, z izračunom po metodi vrednosti bazične točke.

S to metodo se meri povečanje ali zmanjšanje čiste sedanje vrednosti zadevnega portfelja na podlagi povečanja obrestnih mer za 1 bazično točko (0,01 %) pri določenih časovnih razredih ročnosti: „denarni trg – do eno leto“, „zelo kratko – 2 do 3 leta“, „kratko – 4 do 6 let“, „dolgo – 12 do 20 let “ ali „zelo dolgo – več kot 21 let“.

Sklad za spodbujanje naložb za izračun čiste sedanje vrednosti posojil uporablja krivuljo financiranja v EUR (krivulja obrestne zamenjave v EUR + pribitek, ki ga pri izposojanju plačuje EIB) za denarne tokove, izražene v EUR in tujih valutah razen USD, ter krivuljo financiranja v USD za denarne tokove, izražene v USD. Za izračun čiste sedanje vrednosti zamenjav pri mikro zavarovanju Sklad za spodbujanje naložb uporablja krivuljo obrestne zamenjave v EUR za denarne tokove, izražene v EUR, in krivuljo obrestne zamenjave v USD za denarne tokove, izražene v USD.

Kot je prikazano v spodnji razpredelnici, bi se čista sedanja vrednost posojilnega portfelja, vključno s povezanimi zamenjavami z mikro zavarovanjem, na dan 31.12.2012 zmanjšala za 341 000 EUR (na dan 31.12.2011 za 239 000 EUR), če bi se obrestne mere hkrati povečale za 1 bazično točko.

Vrednost bazične točke V tisoč EUR || Denarni trg || Zelo kratko || Kratko || Srednje || Dolgo || Zelo dolgo || Skupaj

Stanje na dan 31.12.2012 || 1 leto || 2 do 3 leta || 4 do 6 let || 7 do 11 let || 12 do 20 let || 21 let ||

Skupna občutljivost posojil in zamenjav z mikro zavarovanjem || –25 || –47 || –90 || –117 || –62 || – || –341

Vrednost bazične točke (v tisoč EUR) || Denarni trg || Zelo kratko || Kratko || Srednje || Dolgo || Zelo dolgo || Skupaj

Stanje na dan 31.12.2011 || 1 leto || Od 2 do 3 leta || Od 4 do 6 let || Od 7 do 11 let || 12 do 20 let || 21 let ||

Skupna občutljivost posojil in zamenjav z mikro zavarovanjem || –20 || –28 || –60 || –78 || –53 || – || –239

3.4.2. Valutno tveganje

Valutno tveganje je volatilnost ekonomske vrednosti pozicij Sklada za spodbujanje naložb ali dohodka, ki izvira iz njih, zaradi neugodnih gibanj deviznih tečajev.

Sklad je izpostavljen valutnemu tveganju, kadar obstaja valutna neusklajenost med njegovimi sredstvi in obveznostmi. Valutno tveganje vključuje tudi učinek nepričakovanih in neugodnih sprememb vrednosti prihodnjih denarnih tokov, ki jih povzročajo tečajna nihanja.

3.4.2.1 Valutno tveganje in zakladniška sredstva

Zakladniška sredstva Sklada za spodbujanje naložb so izražena v eurih ali ameriških dolarjih.

Pred valutnim tveganjem se je mogoče zavarovati z valutnimi promptnimi ali terminskimi posli, valutnimi zamenjavami ali medvalutnimi zamenjavami. Zakladniški oddelek EIB lahko, če oceni, da je to potrebno in primerno, v skladu s politiko banke uporabi kateri koli drug instrument, ki zagotavlja zavarovanje pred tržnimi tveganji, povezanimi s finančnimi dejavnostmi Sklada za spodbujanje naložb.

3.4.2.2 Valutno tveganje in posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad za spodbujanje naložb

Sklad za spodbujanje naložb prejme prispevke držav članic v eurih.. Posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad, kot tudi subvencionirane obrestne mere, so lahko izraženi v eurih, ameriških dolarjih ali kateri koli drugi dovoljeni valuti.

Izpostavljenost valutnemu tveganju (glede na referenčno valuto – euro) nastane, če transakcije, izražene v drugih valutah kot v eurih, niso zavarovane. V nadaljevanju so predstavljene smernice Sklada za spodbujanje naložb za zavarovanje pred valutnim tveganjem.

3.4.2.2.1. Zavarovanje poslov, izraženih v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih, pred tveganjem

- Posojila Sklada za spodbujanje naložb, izplačana v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih, se zavarujejo s pogodbami o medvalutni zamenjavi z enakim finančnim profilom, kot ga ima posojilo, ki se zavaruje, pod pogojem, da obstaja delujoč trg valutnih zamenjav.

- Za izplačila v okviru poslov Sklada za spodbujanje naložb, ki se izvršijo v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih in ki niso dolgoročno zavarovana pred tveganji, zakladniški oddelek izvrši valutni posel dva delovna dni pred izplačilom. Obračunski tečaj, ki se uporablja za posle Sklada, ustreza tržnemu deviznemu tečaju, ki ga prejme zakladniški oddelek. Podobno zakladniški oddelek tudi za vračila, prejeta v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih, po potrebi izvrši valutni posel za zamenjavo prejetih valut.

- Neunovčena jamstva se ne zavarujejo pred valutnim tveganjem. Jamstva, ki se unovčijo v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih, se zavarujejo pred tveganjem.

- Posli v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih, za katere zakladniški oddelek ne more izvršiti posla za zavarovanje pred tveganji, ostanejo nezavarovani. To vključuje tudi (sintetične) posle, ki so izraženi v domači valuti, poravnajo pa se v eurih ali ameriških dolarjih. Sklad za spodbujanje naložb ostane izpostavljen valutnemu tveganju, ki nastane pri tem.

3.4.2.2.2. Zavarovanje poslov, izraženih v ameriških dolarjih, pred tveganjem

- Skupni izpostavljeni znesek vseh poslov Sklada za spodbujanje naložb (razen neunovčenih jamstev), izraženih v ameriških dolarjih, se zavaruje s posli valutne zamenjave USD/EUR, ki se obnavljajo v rednih obdobjih. Na začetku vsakega obdobja se na podlagi načrtovanih oz. pričakovanih vrnjenih sredstev/izplačil ocenijo denarni tokovi, ki naj bi bili v naslednjem obdobju prejeti ali plačani v ameriških dolarjih. Nato se zapadli posli valutne zamenjave obnovijo, pri čemer se njihov znesek prilagodi, tako da pokrije vsaj predvidene likvidnostne potrebe v ameriških dolarjih v naslednjem obdobju.

- Na podlagi računovodskih izkazov se v rednih obdobjih preračuna skupna izpostavljenost poslov v ameriških dolarjih, da se po potrebi prilagodi zavarovanje naslednje obnovitve poslov valutne zamenjave.

- Za zavarovanje nekaterih posojil, izraženih v ameriških dolarjih, se lahko uporabijo tudi medvalutne zamenjave, če zakladniški oddelek presodi, da je to primerno z operativnega vidika.

- V obdobju obnovitve poslov se nepričakovani likvidnostni primanjkljaji v ameriških dolarjih pokrijejo z ad hoc posli valutnih zamenjav, likvidnostni presežki pa se vložijo v zakladniška sredstva ali zamenjajo v eure.

- Skupni izpostavljeni in nezavarovani znesek iz poslov v ameriških dolarjih (nominalno) ne sme v nobenem trenutku preseči 5 000 000 USD (pet milijonov ameriških dolarjev). Ta zgornja meja se prilagodi enkrat letno. Če je zgornja meja presežena, zakladniški oddelek ponovno zmanjša izpostavljenost pod dovoljeno mejo s poslom valutne zamenjave.

3.4.2.3 Pozicija v tujih valutah

V spodnjih razpredelnicah je prikazana pozicija Sklada za spodbujanje naložb v tujih valutah (v tisoč EUR):

Na dan 31. decembra 2012 || EUR || USD || KES || Valute AKP/ČDO || Skupaj

|| || || || ||

SREDSTVA || || || || ||

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 424 647 || 41 921 || – || – || 466 568

Izvedeni finančni instrumenti || 1 064 || –949 || – || – || 115

Posojila in terjatve || 513 231 || 508 412 || 60 348 || 64 289 || 1 146 280

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 66 509 || 259 694 || – || 6 798 || 333 001

Terjatve do vplačnikov || 87 310 || – || – || – || 87 310

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti || 99 029 || – || – || – || 99 029

Druga sredstva || – || – || – || 224 || 224

Sredstva skupaj || 1 191 790 || 809 078 || 60 348 || 71 311 || 2 132 527

|| || || || ||

OBVEZNOSTI IN SREDSTVA VPLAČNIKOV || || || || ||

Obveznosti || || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || –675 814 || 682 849 || – || – || 7 035

Odloženi prihodki || 37 560 || 248 || – || – || 37 808

Obveznosti do tretjih oseb || 312 040 || 46 || – || – || 312 086

Druge obveznosti || 905 || 19 || 14 || 215 || 1 153

Obveznosti skupaj || –325 309 || 683 162 || 14 || 215 || 358 082

Sredstva vplačnikov || || || || ||

Vpoklicani prispevki držav članic || 1 561 309 || – || – || – || 1 561 309

Rezerva za pošteno vrednost || 5 366 || 59 144 || – || 3 924 || 68 434

Zadržani dobički || 144 702 || – || – || – || 144 702

Sredstva vplačnikov skupaj || 1 711 377 || 59 144 || – || 3 924 || 1 774 445

Obveznosti in sredstva vplačnikov skupaj || 1 386 068 || 742 306 || 14 || 4 139 || 2 132 527

Valutna pozicija na dan 31. decembra 2012 || –194 278 || 66 772 || 60 334 || 67 172 || –

|| || || || ||

Na dan 31. decembra 2012 || || || || ||

PREVZETE OBVEZNOSTI || || || || ||

Neizplačana posojila in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 794 475 || 171 639 || – || – || 966 114

Unovčena jamstva || – || – || – || 6 224 || 6 224

Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč || 204 555 || – || – || – || 204 555

|| || || || ||

POGOJNE OBVEZNOSTI || || || || ||

Neunovčena jamstva || 20 000 || – || – || – || 20 000

Na dan 31. decembra 2011 || EUR || USD || CAD || Valute AKP/ČDO || Skupaj

|| || || || ||

SREDSTVA || || || || ||

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 416 384 || 35 895 || – || – || 452 279

Izvedeni finančni instrumenti || 13 419 || –12 985 || – || – || 434

Posojila in terjatve || 477 340 || 501 923 || – || 53 897 || 1 033 160

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 54 287 || 186 525 || 4 303 || 6 545 || 251 660

Terjatve do vplačnikov || 87 310 || – || – || – || 87 310

Druga sredstva || 50 || – || – || 366 || 416

Sredstva skupaj || 1 048 790 || 711 358 || 4 303 || 60 808 || 1 825 259

|| || || || ||

OBVEZNOSTI IN SREDSTVA VPLAČNIKOV || || || || ||

Obveznosti || || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || –641 758 || 654 460 || – || – || 12 702

Odloženi prihodki || 32 689 || 314 || – || – || 33 003

Obveznosti do tretjih oseb || 329 598 || 62 || – || – || 329 660

Druge obveznosti || 691 || 19 || – || 403 || 1 113

Obveznosti skupaj || –278 780 || 654 855 || – || 403 || 376 478

Sredstva vplačnikov || || || || ||

Vpoklicani prispevki držav članic || 1 281 309 || – || – || – || 1 281 309

Rezerva za pošteno vrednost || 41 750 || – || – || – || 41 750

Zadržani dobički || 125 722 || – || – || – || 125 722

Sredstva vplačnikov skupaj || 1 448 781 || – || – || – || 1 448 781

Obveznosti in sredstva vplačnikov skupaj || 1 170 001 || 654 855 || – || 403 || 1 825 259

Valutna pozicija na dan 31. decembra 2011 || –121 211 || 56 503 || 4 303 || 60 405 || –

|| || || || ||

Na dan 31. decembra 2011: || || || || ||

PREVZETE OBVEZNOSTI || || || || ||

Neizplačana posojila in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 761 319 || 204 340 || – || – || 965 659

Unovčena jamstva || – || – || – || 7 909 || 7 909

Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč || 209 223 || || – || – || 209 223

POGOJNE OBVEZNOSTI || || || || ||

Neunovčena jamstva || 20 000 || – || – || – || 20 000

3.4.2.4 Analiza občutljivosti na spremembo deviznih tečajev (v tisoč EUR)

Na dan poročanja je bila največja čista izpostavljenost spremembam deviznih tečajev čista izpostavljenost v USD. Na dan 31. decembra 2012 bi sprememba deviznega tečaja EUR/USD v višini +/– 10 % pomenila spremembo sredstev vplačnikov v višini 6 682 EUR oz. –6 682 EUR (na dan 31. decembra 2011 pa v višini 5 650 EUR oz. –5 650  EUR).

3.4.2.5 Devizni tečaji

Za določitev bilance stanja na dan 31. decembra 2012 in 31. decembra 2011 so bili uporabljeni naslednji devizni tečaji:

|| 31. december 2012 || 31. december 2011

Valute držav, ki niso članice EU || ||

Dominikanski peso (DOP) || 53,1220 || 49,8498

Fidžijski dolar (FJD) || 2,3417 || 2,3630

Haitijski gurd (HTG) || 55,7265 || 52,1645

Kenijski šiling (KES) || 113,68 || 109,53

Mavretanska uguija (MRO) || 393,99 || 372,52

Mauricijska rupija (MUR) || 40,19 || 37,43

Ruandski frank (RWF) || 811,83 || 771,76

Ugandski šiling (UGX) || 3 549 || 3 205

Ameriški dolar (USD) || 1,3194 || 1,2939

CFA-frank (XAF/XOF) || 655,957 || 655,957

Južnoafriški rand (ZAR) || 11,1727 || 10,4830

3.4.3. Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov (v tisoč EUR)

Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov  je tveganje, da se bo poštena vrednost lastniških instrumentov znižala zaradi sprememb v ravni delniških indeksov in vrednosti posameznih naložb v lastniški kapital.

Sklad za spodbujanje naložb je izpostavljen tveganju v zvezi s ceno lastniških instrumentov prek svojih naložb tveganega kapitala, tj. neposrednih naložb v kapital in naložb v sklade tveganega kapitala.

Za naložbe v lastniške instrumente se uporablja ocenjevalni postopek. Vsaka naložba se oceni na podlagi več meril, ki jih lahko razvrstimo v tri glavne skupine: upravljanje, poslovni načrt in struktura. Ocene na podlagi posameznih meril se nato združijo v skupno oceno naložbe, ki odraža njeno splošno moč.

Tudi za izpostavljenost tveganju v zvezi s ceno lastniških instrumentov veljajo zgornje meje, ki so določene na ravni posameznih meril in na skupni ravni. Vrednost zgornje meje je odvisna od kakovosti naložb v lastniške instrumente.

Vrednost pozicij v lastniških instrumentih, ki ne kotirajo na borzi, ni zlahka na voljo za stalno spremljanje in nadzor. Pri takih pozicijah so eden najboljših razpoložljivih pokazateljev cene, izračunane z ustreznimi tehnikami vrednotenja.

Učinek na sredstva vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb (kot posledica spremembe poštene vrednosti portfelja za prodajo razpoložljivih lastniških instrumentov) zaradi 10-odstotnega znižanja delniških indeksov in vrednosti posameznih naložb v lastniške instrumente, pri čemer so vse ostale spremenljivke konstantne, je znašala –33 300 EUR na dan 31. decembra 2012 in –25 166 na dan 31. decembra 2011.

4 Poštena vrednost sredstev in obveznosti

V spodnji razpredelnici je prikazana primerjava knjigovodske in poštene vrednosti po kategorijah sredstev in obveznosti Sklada za spodbujanje naložb, izkazanih v računovodskih izkazih (v tisoč EUR):

|| Knjigovodska vrednost 31.12.2012 || Poštena vrednost 31.12.2012 || Knjigovodska vrednost 31.12.2011 || Poštena vrednost 31.12.2011

Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti || || || ||

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 333 001 || 333 001 || 251 660 || 251 660

Izvedeni finančni instrumenti || 115 || 115 || 434 || 434

Skupaj || 333 116 || 333 116 || 252 094 || 252 094

|| || || ||

Sredstva, izkazana po odplačni vrednosti || || || ||

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 466 568 || 466 568 || 452 279 || 452 279

Posojila in terjatve || 1 146 280 || 1 226 409 || 1 033 160 || 1 022 679

Terjatve do vplačnikov || 87 310 || 87 310 || 87 310 || 87 310

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti || 99 029 || 98 805 || – || –

Druga sredstva || 224 || 224 || 416 || 416

Skupaj || 1 799 411 || 1 879 316 || 1 573 165 || 1 562 684

Sredstva skupaj || 2 132 527 || 2 212 432 || 1 825 259 || 1 814 778

|| || || ||

Obveznosti, izkazane po pošteni vrednosti || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || 7 035 || 7 035 || 12 702 || 12 702

Skupaj || 7 053 || 7 053 || 12 702 || 12 702

|| || || ||

Obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti || || || ||

Odloženi prihodki || 37 808 || 37 808 || 33 003 || 33 003

Obveznosti do tretjih oseb || 312 086 || 312 086 || 329 660 || 329 660

Druge obveznosti || 1 153 || 1 153 || 1 113 || 1 113

Skupaj || 351 047 || 351 047 || 363 776 || 363 776

Obveznosti skupaj || 358 082 || 358 082 || 376 478 || 376 478

Za določitev poštene vrednosti sredstev in obveznosti se uporabljajo v nadaljevanju opisane metodologije in predpostavke.

§ Sredstva, katerih poštena vrednost približno ustreza njihovi knjigovodski vrednosti

Predpostavlja se, da knjigovodska vrednost sredstev in obveznosti, ki so likvidna ali imajo kratkoročno zapadlost (manj kot tri mesece), približno ustreza njihovi pošteni vrednosti.

§ Sredstva in obveznosti, izkazana po pošteni vrednosti

Objavljene kotacije cen na delujočem trgu so prvi vir za določitev poštene vrednosti finančnega instrumenta, vendar so zaradi naložbenega obsega portfelja Sklada za spodbujanje naložb redko na voljo. Poštena vrednost instrumentov, katerih tržna cena ni znana, se oceni z metodami vrednotenja ali modeli, in sicer po možnosti na podlagi podatkov opazovanega trga, ki veljajo na dan bilance stanja.

V spodnji razpredelnici so razčlenjena finančna sredstva, označena po pošteni vrednosti z metodo vrednotenja. Različne ravni so opredeljene na naslednji način:

- raven 1:     objavljene kotacije cen (neprilagojene) na delujočih trgih,

- raven 2:     drugi vhodni podatki razen objavljenih kotacij cen, vključenih v raven 1, ki jih je mogoče za zadevno sredstvo opazovati neposredno (tj. kot cene) ali posredno (tj. izvedene iz cen),

- raven 3:     vhodni podatki za zadevno sredstvo, ki ne temeljijo na podatkih opazovanega trga (podatki, ki jih ni mogoče opazovati).

Na dan 31. decembra 2012 V tisoč EUR || Raven 1 || Raven 2 || Raven 3 || Skupaj

Finančna sredstva || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || – || 115 || – || 115

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 11 001 || – || 322 000 || 333 001

Skupaj || 11 001 || 115 || 322 000 || 333 116

|| || || ||

Finančne obveznosti || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || – || 7 035 || – || 7 035

Skupaj || – || 7 035 || – || 7 035

Na dan 31. decembra 2011 V tisoč EUR || Raven 1 || Raven 2 || Raven 3 || Skupaj

Finančna sredstva || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || – || 434 || – || 434

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 15 214 || – || 236 446 || 251 660

Skupaj || 15 214 || 434 || 236 446 || 252 094

|| || || ||

Finančne obveznosti || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || – || 12 702 || – || 12 702

Skupaj || – || 12 702 || – || 12 702

Sklad za spodbujanje naložb v letu 2012 ni prerazporejal sredstev v okviru hierarhije poštene vrednosti z ravni 1 na raven 2 ali obratno.

V spodnjih razpredelnicah so predstavljene spremembe pri instrumentih na ravni 3 za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012 oz. 31. decembra 2011:

V tisoč EUR || Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Stanje na dan 1. januarja 2012 || 236 446

Skupni dobiček ali izguba ||

– v poslovnem izidu || 8 133

– v drugem vseobsegajočem donosu || 15 041

Izplačila || 81 981

Povračila || –19 601

Stanje na dan 31. decembra 2012 || 322 000

V tisoč EUR || Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Stanje na dan 1. januarja 2011 || 171 638

Skupni dobiček ali izguba ||

– v poslovnem izidu || –3 206

– v drugem vseobsegajočem donosu || 21 759

Izplačila || 67 829

Povračila || –21 574

Stanje na dan 31. decembra 2011 || 236 446

5 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki (v tisoč EUR)

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki se lahko razčlenijo na prejete, a še nečrpane prispevke držav članic ter sredstva iz naslova poslovnih in finančnih dejavnosti Sklada za spodbujanje naložb.

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Prejeti, a še nečrpani prispevki držav članic || 117 622 || 195 205

Sredstva iz naslova finančnih in poslovnih dejavnosti Sklada || 348 946 || 257 074

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki skupaj || 466 568 || 452 279

6 Izvedeni finančni instrumenti (v tisoč EUR)

Glavne sestavine izvedenih finančnih instrumentov, razvrščenih kot sredstva v posesti za trgovanje, so:

Na dan 31. decembra 2012 || Poštena vrednost || Nominalna vrednost

Sredstva || Obveznosti

Medvalutne zamenjave || 87 || –102 || 7 062

Medvalutne obrestne zamenjave || – || –3 971 || 19 504

Obrestne zamenjave || 28 || – || 19 568

Valutni terminski posli || – || –2 962 || 652 451

Izvedeni finančni instrumenti skupaj || 115 || –7 035 || 698 585

|| || ||

Na dan 31. decembra 2011 || Poštena vrednost || Nominalna vrednost

Sredstva || Obveznosti

Medvalutne zamenjave ||  434 || –953 || 29 376

Medvalutne obrestne zamenjave || – || –5 355 || 38 158

Valutni terminski posli || – || –6 394 || 585 000

Izvedeni finančni instrumenti skupaj || 434 || –12 702 || 652 534

7 Posojila in terjatve (v tisoč EUR)

Glavne sestavine posojil in terjatev so:

|| Globalna posojila (*)  (*) || Prednostni dolg || Podrejeni dolg || Skupaj

Nominalno na dan 1. januarja 2012 || 225 365 || 716 350 || 128 679 || 1 070 394

Izplačila || 79 015 || 154 003 || – || 233 018

Odpisi || –947 || –1 206 || – || –2 153

Povračila || –39 967 || –71 368 || –4 145 || –115 480

Kapitalizirane obresti || – || –117 || 9 739 || 9 622

Tečajne razlike || –8 780 || –7 692 || –493 || –16 965

Nominalno na dan 31. decembra 2012 || 254 686 || 789 970 || 133 780 || 1 178 436

|| || || ||

Oslabitve na dan 1. januarja 2012 || –7 609 || –16 372 || –24 835 || –48 816

Oslabitve, izkazane v izkazu vseobsegajočega donosa || –835 || –292 || – || –1 127

Oslabitve odpisov || 947 || 1 206 || – || 2 153

Razveljavitev oslabitev || 910 || 814 || – || 1 724

Tečajne razlike || 93 || 348 || 480 || 921

Oslabitve na dan 31. decembra 2012 || –6 494 || –14 296 || –24 355 || –45 145

|| || || ||

Odplačna vrednost || –1 641 || –3 984 || –82 || –5 707

Obračunane obresti || 5 246 || 9 244 || 4 206 || 18 696

Posojila in terjatve na dan 31. decembra 2012 || 251 797 || 780 934 || 113 549 || 1 146 280

|| || || || ||

(*) vključno s pogodbami o zastopstvu

|| Globalna posojila (*) || Prednostni dolg || Podrejeni dolg || Skupaj

Nominalno na dan 1. januarja 2011 || 246 500 || 542 322 || 123 910 || 912 732

Izplačila || 25 689 || 211 351 || 0 || 237 040

Odpisi ||  0 ||  0 || –2 000 || –2 000

Povračila || –48 554 || –51 712 || –4 144 || –104 410

Kapitalizirane obresti || 0 || 459 || 10 053 || 10 512

Tečajne razlike || 1 730 || 13 930 ||  860 || 16 520

Nominalno na dan 31. decembra 2011 || 225 365 || 716 350 || 128 679 || 1 070 394

|| || || ||

Oslabitve na dan 1. januarja 2011 || –15 006 || –18 056 || –44 023 || –77 085

Oslabitve, izkazane v izkazu vseobsegajočega donosa || –1 746 || –1 514 || –773 || –4 033

Oslabitve odpisov ||  0 ||  0 || 2 000 || 2 000

Razveljavitev oslabitev || 9499 || 3263 || 18 723 || 31 485

Tečajne razlike || – 356 || – 65 || – 762 || –1 183

Oslabitve na dan 31. decembra 2011 || –7 609 || –16 372 || –24 835 || –48 816

|| || || ||

Odplačna vrednost || –1 700 || –3 428 || – 99 || –5 227

Obračunane obresti || 3 498 || 9 499 || 3 812 || 16 809

Posojila in terjatve na dan 31. decembra 2011 || 219 554 || 706 049 || 107 557 || 1 033 160

|| || || || ||

(*) vključno s pogodbami o zastopstvu

8 Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva (v tisoč EUR)

Glavne sestavine za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev so:

|| Skladi tveganega kapitala || Neposredne naložbe v kapital || Skupaj

Stroški na dan 1. januarja 2012 || 182 692 || 36 565 || 219 257

Izplačila || 56 007 || 25 974 || 81 981

Povračila/prodaja || –19 570 || –31 || –19 601

Tečajne razlike pri povračilih/prodaji || 1 581 || –678 || 903

Stroški na dan 31. decembra 2012 || 220 710 || 61 830 || 282 540

|| || ||

Neiztrženi dobički in izgube na dan 1. januarja 2012 || 29 781 || 11 969 || 41 750

Čista sprememba neiztrženih dobičkov in izgub || 29 540 || –2 856 || 26 684

Neiztrženi dobički in izgube na dan 31. decembra 2012 || 59 321 || 9 113 || 68 434

|| || ||

Oslabitve na dan 1. januarja 2012 || –6 887 || –2 460 || –9 347

Oslabitve, izkazane v izkazu vseobsegajočega donosa med letom || –7 976 || –951 || –8 927

Tečajne razlike pri oslabitvah || 133 || 168 || 301

Oslabitve na dan 31. decembra 2012 || –14 730 || –3 243 || –17 973

|| || ||

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva na dan 31. decembra 2012 || 265 301 || 67 700 || 333 001

|| Skladi tveganega kapitala || Neposredne naložbe v kapital || Skupaj

Stroški na dan 1. januarja 2011 || 142 932 || 33 350 || 176 282

Izplačila || 59 579 || 8 250 || 67 829

Povračila/prodaja || –20 236 || –4 735 || –24 971

Tečajne razlike pri povračilih/prodaji || 417 || –300 || 117

Stroški na dan 31. decembra 2011 || 182 692 || 36 565 || 219 257

|| || ||

Neiztrženi dobički in izgube na dan 1. januarja 2011 || 11 335 || 13 235 || 24 570

Čista sprememba neiztrženih dobičkov in izgub || 18 446 || –1 266 || 17 180

Neiztrženi dobički in izgube na dan 31. decembra 2011 || 29 781 || 11 969 || 41 750

|| || ||

Oslabitve na dan 1. januarja 2011 || –2 || –6 022 || –6 024

Oslabitve, izkazane v izkazu vseobsegajočega donosa med letom || – raven 888: || – || –6 888

Uporaba oslabitev, izkazanih v izkazu vseobsegajočega donosa v preteklih letih || 2 || 3 714 || 3 716

Tečajne razlike pri oslabitvah || 1 || –152 || –151

Oslabitve na dan 31. decembra 2011 || –6 887 || –2 460 || –9 347

|| || ||

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva na dan 31. decembra 2011 || 205 586 || 46 074 || 251 660

9 Terjatve do vplačnikov (v tisoč EUR)

Glavne sestavine terjatev do vplačnikov so

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Vpoklicani, a neplačani prispevki držav članic || 87 310 || 87 310

Terjatve do vplačnikov skupaj || 87 310 || 87 310

10 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (v tisoč EUR)

Portfelj sredstev v posesti do zapadlosti sestavljajo obveznice v borzni kotaciji s preostalo zapadlostjo manj kot tri mesece na dan poročanja. Spodnja razpredelnica prikazuje gibanja portfelja sredstev v posesti do zapadlosti:

Stanje na dan 1. januarja 2012 || –

Pridobitve || 98 278

Amortizacija premije/diskontiranje || –210

Sprememba obračunanih obresti || 961

Stanje na dan 31. decembra 2012 || 99 029

11 Druga sredstva (v tisoč EUR)

Glavne sestavine drugih sredstev so:

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Terjatve do EIB || 7 || 59

Finančna jamstva || 217 || 357

Terjatve v zvezi z izplačili za tehnično pomoč || 337 || –

Oslabitve terjatev v zvezi z izplačili za tehnično pomoč (glej pojasnilo 20) || –337 || –

Druga sredstva skupaj || 224 || 416

12 Odloženi prihodki (v tisoč EUR)

Glavne sestavine odloženih prihodkov so:

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Odložene subvencionirane obrestne mere || 37 387 || 32 744

Odložene opravnine (provizije) za posojila in terjatve || 421 || 259

Odloženi prihodki skupaj || 37 808 || 33 003

13 Obveznosti do tretjih oseb (v tisoč EUR)

Glavne sestavine obveznosti do tretjih oseb so:

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Čisti splošni upravni odhodki, ki se plačajo EIB || 36 202 || 38 011

Druge obveznosti iz poslovanja do EIB || 8 904 || 219

Še neizplačane subvencionirane obrestne mere, ki so obveznost do držav članic || 266 980 || 291 430

Obveznosti do tretjih oseb skupaj || 312 086 || 329 660

14 Druge obveznosti (v tisoč EUR)

Glavne sestavine drugih obveznosti so:

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Finančna jamstva || 215 || 294

Drugo || 938 || 819

Druge obveznosti skupaj || 1 153 || 1 113

|| ||

15 Vpoklicani prispevki držav članic (v tisoč EUR)

Država članica || Prispevek v Sklad za spodbujanje naložb || Prispevek k subvencioniranim obrestnim meram || Prispevka skupaj || Vpoklicano, a neplačano (*)

Avstrija || 41 375 || 10 168 || 51 543 || 2 650

Belgija || 61 203 || 15 041 || 76 244 || 3 920

Danska || 33 412 || 8 211 || 41 623 || 2 140

Finska || 23 107 || 5 679 || 28 786 || 1 480

Francija || 379 399 || 93 237 || 472 636 || 24 300

Nemčija || 364 722 || 89 630 || 454 352 || 23 360

Grčija || 19 516 || 4 796 || 24 312 || 1 250

Irska || 9 680 || 2 379 || 12 059 || 620

Italija || 195 788 || 48 115 || 243 903 || 12 540

Luksemburg || 4 528 || 1 113 || 5 641 || 290

Nizozemska || 81 500 || 20 028 || 101 529 || 5 220

Portugalska || 15 145 || 3 722 || 18 867 || 970

Španija || 91 180 || 22 407 || 113 588 || 5 840

Švedska || 42 624 || 10 4757 || 53 099 || 2 730

Združeno kraljestvo || 198 130 || 48 690 || 246 820 || –

Skupaj na dan 31. decembra 2012 || 1 561 309 || 383 691 || 1 945 000 || 87 310

Skupaj na dan 31. decembra 2011 || 1 281 309 || 383 691 || 1 665 000 || 87 310

(*) Svet je 20. novembra 2012 določil znesek finančnih prispevkov, ki jih je morala vsaka država članica plačati do 21. januarja 2013.

16 Pogojne in prevzete obveznosti (v tisoč EUR)

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

|| ||

Prevzete obveznosti || ||

Neizplačana posojila || 749 044 || 701 092

Neizplačane obveznosti v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo || 217 070 || 264 567

Unovčena jamstva || 6 224 || 7 909

Subvencije in tehnična pomoč || 228 175 || 209 223

|| ||

Pogojne obveznosti || ||

Neunovčena jamstva || 20 000 || 20 000

|| ||

Skupaj || 1 220 513 || 1 202 792

17 Čisti prihodki od obresti in podobni prihodki (v tisoč EUR)

Glavne sestavine prihodkov od obresti in podobnih prihodkov so:

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 1 678 || 5 518

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti || 36 || –

Posojila in terjatve || 64 060 || 50 800

Subvencionirane obrestne mere || 1 729 || 3 243

Prihodki od obresti in podobni prihodki skupaj || 67 503 || 59 561

Glavne sestavine odhodkov za obresti in podobnih odhodkov so:

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Izvedeni finančni instrumenti || –1 114 || –940

Odhodki za obresti in podobni odhodki skupaj || –1 114 || –940

18 Čisti prihodki od opravnin (provizij) (v tisoč EUR)

Glavne sestavine prihodkov od opravnin (provizij) so:

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Opravnine (provizije) od posojil in terjatev || 1 710 || 1 894

Opravnine (provizije) od finančnih jamstev || 191 || 255

Drugo || 33 || –

Prihodki od opravnin (provizij) skupaj || 1 934 || 2 149

Glavne sestavine odhodkov za opravnine (provizije) so:

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Provizije, plačane tretjim osebam v zvezi z za prodajo razpoložljivimi finančnimi sredstvi || –292 || –144

Odhodki za opravnine (provizije) skupaj || –292 || –144

19 Čisti iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev (v tisoč EUR)

Glavne sestavine čistih iztrženih dobičkov iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev so:

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Čisti prihodki iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev || 70 || 16 254

Prihodki od dividend || 975 || 974

Čisti iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev || 1 045 || 17 228

20 Oslabitev drugih sredstev (v tisoč EUR)

V obdobju poročanja je Sklad za spodbujanje naložb izvršil plačilo za tehnično pomoč v višini 638 EUR, ki zaradi goljufivega ravnanja nasprotne stranke ni prišlo do končnega upravičenca. Po pravnem posredovanju je Sklad za spodbujanje naložb uspel izterjati znesek v višini 301 EUR, preostali znesek pa je bil knjižen kot terjatev. Ker je na dan poročanja verjetnost, da bo Sklad za spodbujanje naložb kdaj uspel izterjati preostali dolgovani znesek, ocenjena kot nizka, je bil preostali znesek v višini 337 EUR knjižen kot oslabitev v vseobsegajočem donosu Sklada.

21 Splošni upravni odhodki (v tisoč EUR)

Splošni upravni odhodki pomenijo dejanske stroške EIB pri upravljanju Sklada za spodbujanje naložb, zmanjšane za prihodke, ustvarjene iz naslova običajnih provizij za ocene, ki jih EIB neposredno zaračuna strankam Sklada za spodbujanje naložb.

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Dejanski stroški EIB || –38 390 || –39 937

Prihodki od provizij za ocene, neposredno zaračunanih strankam Sklada za spodbujanje naložb || 2 188 || 1 931

Čisti splošni upravni odhodki || –36 202 || –38 006

Po začetku veljavnosti spremenjenega Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja 1. julija 2008 države članice ne krijejo več splošnih upravnih odhodkov.

22 Dogodki po datumu bilance stanja

Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnih dogodkov, ki bi lahko zahtevali razkritje ali popravke v računovodskih izkazih z dne 31. decembra 2012.

PRILOGA K DELU I – POGLAVJE 2 (POROČILO O FINANČNEM IZVRŠEVANJU): STANJE PO DRŽAVAH IN PO INSTRUMENTIH

Pojasnila k razpredelnicam:

· Številka „0,00“ označuje, da je ustrezni znesek med –4 999 EUR in 4 999 EUR. Če ni navedena nobena številka, pomeni, da je znesek enak nič.  Države z ničelnim saldom v vseh stolpcih niso prikazane v razpredelnicah.

· Postavka „Vse države AKP/ČDO“ se nanaša na projekte, ki zajemajo več držav, a se ne financirajo iz sredstev za regionalno sodelovanje.

· Postavka „Odhodki za finančne posle in upravni odhodki“ se nanaša na projekte, ki se financirajo iz obresti ERS ali iz sredstev za upravne odhodke.

[1]         UL L 247, 9.9.2006.

[2]       Vsi zneski so zaokroženi na milijon eurov. Zaradi zaokroževanja se lahko zgodi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo. Zneski, prikazani z vrednostjo 0, pomenijo zneske, nižje od 500 000 EUR. Za zneske, ki so dejansko enaki nič, je vpisan pomišljaj (–).

[3] Kratkoročne terjatve brez terjatev, povezanih z rednimi prispevki in sofinanciranjem.

[4] Kratkoročne obveznosti brez obveznosti, povezanih z rednimi prispevki in sofinanciranjem.

[5] ROP – regionalni okvirni program

[6] NOP – nacionalni okvirni program

[7]       V skladu s členom 153 finančne uredbe za 10. ERS je zakladnica prikazana v bilanci stanja 10. ERS. Različni bančni računi so opisani v poglavju 6 (upravljanje finančnih tveganj).

[8]       Ta sredstva so razpoložljivi zneski za Demokratično republiko Kongo v skladu z določbami Odločbe Sveta 2003/583/ES. Določena so za posebne namene in za to državo upravičenko.

[9]       UL L 156, 29.5.1998, str. 3–106.

[10]      UL L 247, 9.9.2006.

[11]      Sklep Sveta 2011/315/EU z dne 23. maja 2011 o dodelitvi sredstev, prerazporejenih iz projektov v okviru devetega in prejšnjih evropskih razvojnih skladov, za razvojno sodelovanje v Južnem Sudanu.

[12]      UL L 247, 9.9.2006.

[13]          Nedodeljena sredstva prejšnjih ERS vključujejo saldo sredstev Sysmin, ki so bila s Sklepom Sveta ministrov AKP-ES št. 3/2000 določena na 410 926 milijonov EUR. Sklep Komisije PE/410/2001 vključuje ta sredstva v načrtovanje programov za nacionalne okvirne dodelitve (del B) v okviru Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

KAZALO

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA. 2

IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS. 3

DEL I – ZAKLJUČNI RAČUN ERS: SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA. 8

1........... RAČUNOVODSKI IZKAZI 8., 9. IN 10. EVROPSKEGA RAZVOJNEGA SKLADA. 9

1.1........ 8., 9. IN 10. ERS: AGREGATNI BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, IZKAZ FINANČNEGA IZIDA IN IZKAZ GIBANJA ČISTIH SREDSTEV. 9

1.2........ 8. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH  13

1.3........ 9. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH  16

1.4........ 10. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH  19

1.5........ POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 8., 9. IN 10. ERS. 22

2........... POROČILO O FINANČNEM IZVRŠEVANJU. 43

2.1........ DODELITVE. 47

2.2........ AGREGATNI RAČUNOVODSKI IZKAZI 50

2.3........ DRUGI PODATKI O UPRAVLJANJU. 55

DEL II – ZAKLJUČNI RAČUN ERS: RAČUNOVODSKI IZKAZI SKLADA ZA SPODBUJANJE NALOŽB. 57

3.1 ....... IZKAZ STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2012. 59

3.2........ IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012. 61

3.3........ IZKAZ SPREMEMB V SREDSTVIH VPLAČNIKOV ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012  63

3.4........ IZKAZ FINANČNEGA IZIDA ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012. 65

3.5........ POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM NA DAN 31. DECEMBRA 2012. 67

PRILOGA K DELU I – POGLAVJE 2 (POROČILO O FINANČNEM IZVRŠEVANJU): STANJE PO DRŽAVAH IN PO INSTRUMENTIH  104

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA

Zaključni račun 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada za leto 2012 je bil pripravljen v skladu z naslovom VIII finančne uredbe za 10. ERS ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz priloge k računovodskim izkazom.

Prevzemam odgovornost za pripravo in predstavitev zaključnega računa 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada v skladu s členom 125 finančne uredbe za 10. ERS.

Od odredbodajalca in EIB, ki jamčita za zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti evropskih razvojnih skladov ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja evropskih razvojnih skladov v vseh pomembnih vidikih.

                                                                                                               

(podpis)

Manfred Kraff

Računovodja

                                                                                               

IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS

1.         OZADJE

Evropska unija na področju razvoja sodeluje s številnimi državami v razvoju. Glavni cilj teh dejavnosti je spodbujati gospodarski in socialni razvoj s posebnim poudarkom na dolgoročnem zmanjšanju in olajšanju revščine z zagotavljanjem razvojne in tehnične pomoči državam upravičenkam. Da bi to dosegla, Unija oblikuje strategije sodelovanja skupaj s partnerskimi državami in mobilizira finančna sredstva za njihovo izvajanje. Ta sredstva Unije, namenjena razvoju, se zagotavljajo iz treh virov:

– - proračuna Evropske unije,

– - Evropskega razvojnega sklada,

– - Evropske investicijske banke.

Evropski razvojni sklad (ERS) je glavni instrument zagotavljanja pomoči Unije za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (ČDO). Ustanovitev Sklada je bila predvidena že z Rimsko pogodbo iz leta 1957, in sicer za zagotavljanje tehnične in finančne podpore, sprva namenjene le afriškim državam, ki so bile tedaj še kolonije in s katerimi so nekatere države članice povezovale zgodovinske vezi.

ERS se ne financira iz proračuna Evropske unije. Financirajo ga države članice, zanj velja posebna finančna uredba in upravlja ga poseben odbor. Evropska Komisija je odgovorna za finančno izvrševanje dejavnosti, ki se izvajajo s sredstvi ERS, Evropska investicijska banka (EIB) pa upravlja Sklad za spodbujanje naložb.

V obdobju 2008–2013 bo geografska pomoč, dodeljena državam AKP in ČDO, še naprej financirana predvsem iz ERS. Vsak ERS je običajno sklenjen za približno pet let. Od sklenitve prve konvencije o partnerstvu leta 1964 so programski cikli ERS na splošno sledili ciklu sporazumov oziroma konvencij o partnerstvu. Vsak ERS ureja posebna finančna uredba, ki nalaga obveznost priprave računovodskih izkazov za zadevni ERS. V skladu z navedenim se računovodski izkazi pripravljajo za vsak ERS posebej v zvezi z delom, ki ga upravlja Evropska komisija. Ti računovodski izkazi so prikazani tudi v agregatni obliki, da se zagotovi celovit pregled nad finančnim stanjem sredstev, za katera je odgovorna Evropska komisija.

V okviru Sporazuma iz Cotonouja je bil ustanovljen Sklad za spodbujanje naložb, ki ga upravlja Evropska investicijska banka, namenjen pa je podpiranju razvoja zasebnega sektorja v državah AKP ter financira zlasti, vendar ne izključno, zasebne naložbe. Zasnovan je kot obnovljiv sklad, kar pomeni, da se lahko povračila posojil ponovno uporabijo za druge dejavnosti. Sklad je torej samoobnovljiv in finančno neodvisen. Ker Sklada za spodbujanje naložb ne upravlja Evropska komisija, njegov zaključni račun ni konsolidiran v prvem delu zaključnega računa (računovodski izkazi za 8., 9. in 10. ERS ter ustrezno poročilo o finančnem izvrševanju). Računovodski izkazi Sklada so prikazani v ločenem delu zaključnega računa (drugi del), da se zagotovi celotna slika razvojne pomoči ERS. 10. ERS zajema obdobje 2008–2013 in ima skupni proračun v višini 22 682 milijonov EUR. V okviru tega zneska je 21 966 milijonov EUR dodeljenih državam AKP, 286 milijonov EUR ČDO, 430 milijonov EUR pa Komisiji v obliki odhodkov za podporo za načrtovanje in izvajanje ERS[1].

2.         KAKO SE FINANCIRA ERS?

Na zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. decembra 2005 je bila sprejeta finančna perspektiva za obdobje 2007–2013. V tem okviru je bilo sklenjeno, da geografsko sodelovanje z državami AKP ne bo vključeno v proračun Evropske unije, temveč se bo še naprej financiralo prek veljavnega medvladnega ERS za obdobje 2008–2013.

Proračun Evropske unije se sprejme za eno leto, tako da se v skladu z načelom enoletnosti odhodki in prihodki načrtujejo in odobrijo za eno leto. ERS pa je za razliko od proračuna Evropske unije sklad, ki deluje po načelu večletnosti. Vsak ERS se sklene z notranjim sporazumom med državami članicami, s katerim se določi skupni sklad za izvajanje razvojnega sodelovanja, običajno za pet let. Ker se sredstva dodeljujejo na večletni osnovi, se dodeljena sredstva lahko porabljajo skozi celotno obdobje ERS. Odsotnost proračunske enoletnosti je poudarjena pri proračunskem poročanju, saj se proračunsko izvrševanje ERS ugotavlja glede na skupna sredstva.

Sredstva ERS so „ad hoc“ prispevki držav članic EU. Približno vsakih pet let se predstavniki držav članic sestanejo na medvladni ravni in odločijo o skupnem znesku, ki bo dodeljen Skladu, ter o nadziranju njegovega izvrševanja. Sklad nato upravlja Komisija v skladu z razvojno politiko EU, ki jo predlaga Komisija in ki jo sprejme Svet.  Države članice imajo vzporedno s politiko Unije tudi nacionalne razvojne politike in politike pomoči, zato morajo svoje politike usklajevati s politikami EU in zagotavljati, da se te med seboj dopolnjujejo. Do leta 2010 so bili prispevki vpoklicani iz 15 sodelujočih držav članic. V letu 2011 so bili vpoklicani prvi prispevki za 10. ERS, v katerem sodeluje vseh 27 držav članic.

Del sredstev 10. ERS je rezerviran za nepredvidene potrebe, večji del pa je načrtovan v okvirnih večletnih programih, ki so pretežno geografski, delno pa tudi tematski, in so trenutno načrtovani za obdobje 2008–2013. Komisija je temu primerno sprejela strateške dokumente za države, regije in sodelovanje znotraj držav AKP. Njihovo izvajanje se vsako leto spremlja, strategije pa se pregledajo sredi obdobja (pregled je končan) in na koncu obdobja (pregled poteka). Na podlagi vmesnega ali končnega pregleda lahko Komisija v imenu Evropske unije revidira strategije in dodeljevanje sredstev glede na tekoče potrebe in uspešnost zadevnih držav ali regij AKP.

Poleg zgoraj navedenih prispevkov lahko države članice sklenejo tudi sporazume o sofinanciranju ali vplačajo prostovoljne finančne prispevke v ERS.

3.       KAKO SE UPRAVLJAJO IN PORABLJAJO SREDSTVA ERS?

3.1      Odhodki iz poslovanja

Odhodki iz poslovanja ERS so lahko v različnih oblikah glede na to, kako se sredstva izplačujejo in upravljajo. V skladu s finančno uredbo Komisija izvršuje sredstva ERS na naslednje načine:

Decentralizirano upravljanje: pomeni, da Komisija prenese nekatere naloge izvrševanja proračuna na tretje države v večjem ali manjšem obsegu, glede na lokalno situacijo zadevne države upravičenke.

Centralizirano upravljanje: pomeni, da proračun izvršujejo bodisi neposredno službe Komisije bodisi se izvršuje posredno, kadar Komisija prenese naloge izvrševanja proračuna na organe, ki so za to odgovorni v skladu s pravom Evropske unije ali nacionalnim pravom, kot so agencije Evropske unije.

Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami: pomeni, da Komisija nekatere naloge izvrševanja prenese na mednarodno organizacijo.

3.2      Različni finančni udeleženci

Odredbodajalci na podlagi prenosa so odgovorni za celoten proces upravljanja, ki zajema vse od odločanja o tem, kaj je treba narediti za uresničitev zastavljenih ciljev politik, do upravljanja dejavnosti z operativnega in proračunskega vidika, vključno s podpisovanjem pravnih obveznosti in/ali spremljanjem uspešnosti, izplačevanjem in po potrebi tudi izterjavo sredstev.

Vodja delegacije Evropske unije je lokalna stična točka med Komisijo in nacionalnimi ali regionalnimi organi države AKP/ČDO na zadevnem območju. Pri določanju strategije izvajanja in sektorskih politik ter pri pripravi, proučevanju ter pregledu programov in projektov ERS tesno sodeluje z nacionalnimi ali regionalnimi odredbodajalci.

Nacionalni odredbodajalec v državi prejemnici je višji uradnik, ki ga imenuje vlada vsake države AKP/ČDO. Zastopa organe svoje države pri vseh dejavnostih, ki se financirajo iz Sklada ter jih upravljata Komisija in EIB. V večini primerov to funkcijo opravlja član vlade, ponavadi minister za načrtovanje ali finančni minister. Nacionalni odredbodajalec opravlja upravne, tehnične in finančne naloge upravljanja programov in projektov ERS.

Računovodja Komisije izvršuje odredbe za plačilo in naloge za izterjavo, ki jih pripravijo odredbodajalci Komisije, ter je odgovoren za upravljanje zakladnice, določanje računovodskih pravil in metod, potrjevanje računovodskih sistemov, vodenje računovodskih evidenc ter pripravo ustreznega zaključnega računa. Poleg tega mora računovodja zaključni račun podpisati, s čimer potrdi, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja.

3.3      Izvrševanje sredstev ERS

Večina sredstev iz ERS se državam AKP in ČDO dodeli v obliki nepovratnih sredstev. Na začetku vsakega ERS Evropska unija obvesti države AKP in ČDO o okvirnih dodelitvah, ki naj bi jim bile na voljo v obdobju zadevnega sklada. Sredstva se dodeljujejo glede na potrebe posameznih držav ter ob upoštevanju meril uspešnosti.

Na nacionalni ravni zadevna država AKP in Komisija pripravita državni strateški dokument. Dokument se pripravi po predhodnem posvetovanju s številnimi akterji, ki vključujejo nedržavne akterje, lokalne organe in, kadar je primerno, parlamente držav AKP. Državni strateški dokument je instrument za določanje prednostnih dejavnosti in za krepitev odgovornosti lokalnih akterjev za programe sodelovanja.

Nato se na podlagi razvojnih ciljev in prednostnih nalog, opredeljenih v državnem strateškem dokumentu, ter v skladu z njimi pripravi nacionalni okvirni program. Nacionalni okvirni program je namenjen sektorjem in področjem, ki bodo prejeli pomoč. V njem je pojasnjeno, kako bo pomočuporabljena za uresničitev ciljev, ter določen časovni okvir za izvedbo. Državni strateški dokument in nacionalni okvirni program se pregledata enkrat letno ter na sredini in na koncu obdobja ERS; po potrebi se v času njegovega izvajanja uvedejo izboljšave in spremembe.

3.4      Prevzemanje obveznosti za porabo sredstev ERS

Dokler Komisije in nameravanega prejemnika sredstev ERS pisno ne zavezuje pravna obveznost, ni mogoče porabiti nobenih sredstev ERS. Pisna pravna zaveza je lahko pogodba (o dodelitvi nepovratnih sredstev, o opravljanju storitev ali druga), sklenjena s subjekti, odgovornimi na podlagi zasebnega prava, kot so nevladne organizacije ali gospodarski subjekti, ali upravna in/ali finančna ureditev, ki jo Komisija sklene s subjekti, odgovornimi na podlagi mednarodnega javnega prava, kot so države in njihovi javni subjekti ali mednarodne organizacije, ki so pravne osebe ter imajo pravno in poslovno sposobnost.

Preden se lahko prevzame pravna obveznost do tretje osebe, mora obstajati proračunska vrstica z zadostnimi sredstvi, ki daje pravico do zadevne dejavnosti. Če je ta pogoj izpolnjen, je treba potrebna sredstva v proračunu rezervirati, in sicer tako, da se v računovodskem sistemu prevzame proračunska obveznost. Vendar to ne vpliva na splošno računovodstvo (ali glavno knjigo), saj stroški še niso nastali. Razlog je v tem, da računovodski sistem ERS sestavljata dva ločena, a povezana elementa:

(a) proračunsko računovodstvo, ki omogoča natančen zapis izvrševanja proračuna, ter

(b) splošno računovodstvo, s katerim se pripravita bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.

Proračunsko računovodstvo prikazuje obveznosti in plačila. Temelji na načelu računovodstva na podlagi nastanka plačil, po katerem se postavka knjiži šele, ko so prevzete obveznosti za sredstva ali ko so ta sredstva izplačana oziroma prejeta. Tovrstno računovodstvo je značilno za javni sektor, v katerem je bil tradicionalno poudarek na proračunu in njegovem izvrševanju.

Splošno računovodstvo (ki temelji na načelu računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov) prikazuje vse odhodke in prihodke v proračunskem letu (in s tem poslovni izid) ter finančno stanje ERS v obliki bilance stanja sredstev in obveznosti na dan 31. decembra danega leta.

3.5      Izvrševanje plačil

Nobenih plačil ni mogoče izvršiti, dokler odredbodajalec ne odobri proračunske obveznosti.

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več obrokov v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predhodnem financiranju. Likvidna sredstva oziroma predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo – če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti ERS. Plačano predhodno financiranje je torej dokončni odhodek šele, ko so izpolnjeni ustrezni pogodbeni pogoji, in je zato takrat, ko se izvede začetno plačilo, v bilanci stanja izkazano kot sredstvo. Znesek sredstva iz naslova predhodnega financiranja se zmanjša (v celoti ali delno) s priznanjem upravičenih stroškov (ki se v izkazu poslovnega izida obravnavajo kot odhodki) in vrnjenih zneskov.           

Ob koncu leta je treba oceniti upravičene odhodke, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih še niso prijavili. Na podlagi teh presečnih izračunov so ocenjeni upravičeni zneski izkazani kot vnaprej vračunani stroški, medtem ko so ocenjeni neupravičeni deli še naprej odprti na računih za „zneske, katerih upravičenost je treba preveriti“. Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, se ti zneski prikažejo med kratkoročnimi obveznostmi.

3.6      Izterjava neupravičenih plačil

Upravičenost odhodkov v breme ERS se preverja na podlagi spremne dokumentacije, določene v veljavnih pravilih ali pogojih za posamezna nepovratna sredstva. Da bi bilo razmerje med stroški in koristmi kontrolnih sistemov čim ugodnejše, so preverjanja spremne dokumentacije pri končnih zahtevkih pogosto podrobnejša od preverjanj pri vmesnih zahtevkih in lahko tako odkrijejo napake pri vmesnih plačilih, ki se potem odpravijo s popravkom pri končnem plačilu. Poleg tega ima Komisija pravico, da preveri verodostojnost spremne dokumentacije s preverjanjem v prostorih vložnika zahtevka, in sicer med izvajanjem financiranega ukrepa in/ali naknadno. Napake, odkrite v obdobju izvajanja, se lahko popravijo s prilagoditvijo poznejših zahtevkov. Za naknadno odkrite napake se izda nalog za izterjavo.

4.         POROČANJE OB KONCU LETA

4.1      Zaključni račun

Računovodja je odgovoren za pripravo zaključnega računa ter zagotovitev, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja ERS.

Zaključni račun je prikazan na naslednji način:

            Del I: Sredstva, ki jih upravlja Evropska komisija

– računovodski izkazi 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada

– poročilo o finančnem izvrševanju 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada.

            Del II: sredstva, ki jih upravlja Evropska investicijska banka

– računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb

Računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb so prikazani v ločenem delu zaključnega računa, da se zagotovi celotna slika razvojne pomoči ERS.

Po reviziji zaključnega računa s strani Računskega sodišča Komisija sprejme zaključni račun do 31. julija naslednjega leta in ga predloži Svetu in Parlamentu v razrešnico.

4.2      Letno poročilo o dejavnostih

Odredbodajalec mora pripraviti letno poročilo o dejavnostih, za katere je odgovoren. V tem poročilu poroča o rezultatih politik in o razumnem zagotovilu, če ga ima, da so bila sredstva, ki so bila dodeljena dejavnostim, opisanim v njegovem poročilu, porabljena za predvideni namen in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja ter da vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij.

5.         REVIZIJA IN RAZREŠNICA

5.1      Revizija

Zaključni račun in upravljanje sredstev ERS nadzira zunanji revizor, tj. Evropsko računsko sodišče, ki za Svet in Evropski parlament pripravi letno poročilo. Glavna naloga Sodišča je, da opravi zunanjo neodvisno revizijo zaključnega računa ERS. Računsko sodišče v okviru svojih nalog pripravi:

(1) letno poročilo, v katerem so podrobno navedena njegova opažanja o zaključnem računu in z njim povezanih transakcijah;

(2) mnenje, ki temelji na njegovih revizijah in je vključeno v letno poročilo v obliki izjave o zanesljivosti, in sicer (i) o zanesljivosti zaključnega računa ter (ii) o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;

(3) posebna poročila, v katerih so navedene ugotovitve revizij po posameznih področjih upravljanja.

Računsko sodišče ima pravico dostopa do vseh dokumentov, ki jih potrebuje med svojo revizijo. Revidira vsa področja delovanja ERS, vse do preverjanja zakonitosti in pravilnosti posameznih transakcij in plačil. Revidira tudi sam zaključni račun, pri čemer pregleda posamezne postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida, pa tudi splošno predstavitev računovodskih izkazov. Sodišče tako ne izrazi mnenja samo o predloženih številčnih podatkih, ampak tudi o vzpostavljenem sistemu in kontrolah.

5.2      Razrešnica

Končna kontrola je razrešnica za finančno izvrševanje sredstev ERS za dano proračunsko leto. Organ, ki daje razrešnico za ERS, je Evropski parlament. To pomeni, da se po reviziji in dokončni pripravi zaključnega računa Parlament na priporočilo Sveta odloči, ali bo Komisiji podelil razrešnico za finančno izvrševanje sredstev ERS za prejšnje proračunsko leto. Ta odločitev temelji na pregledu zaključnega računa ter letnega poročila Računskega sodišča (ki vključuje uradno izjavo o zanesljivosti) in odgovorov Komisije nanj, upošteva pa tudi nadaljnja vprašanja in zahteve po dodatnih informacijah, naslovljene na Komisijo.

Podelitev razrešnice predstavlja politični vidik zunanjega nadzora finančnega izvrševanja, saj s to odločitvijo Evropski parlament na priporočilo Sveta „razreši“ Komisijo njene odgovornosti za upravljanje finančnega izvrševanja za dano proračunsko leto. Postopek razrešnice se lahko konča na dva načina: s podelitvijo ali odlogom podelitve razrešnice. Pri podelitvi razrešnice lahko Parlament poudari opažanja, ki se mu zdijo pomembna, in ob tem pogosto priporoči ukrepe, ki naj bi jih Komisija sprejela v zvezi s temi zadevami. Komisija predstavi sprejete ukrepe v poročilu o nadaljnjem ukrepanju in v akcijskem načrtu, ki ga predloži Parlamentu in Svetu.

DEL I – ZAKLJUČNI RAČUN ERS: SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA[2]

1.           RAČUNOVODSKI IZKAZI 8., 9. IN 10. EVROPSKEGA RAZVOJNEGA SKLADA

1.1         8., 9. IN 10. ERS: AGREGATNI BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, IZKAZ FINANČNEGA IZIDA IN IZKAZ GIBANJA ČISTIH SREDSTEV

AGREGATNA BILANCA STANJA 8., 9. IN 10. ERS

|| || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 31.12.2012 || 31.12.2011

|| NEKRATKOROČNA SREDSTVA: || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.1 || 438 || 380

|| || || ||

|| KRATKOROČNA SREDSTVA || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.2 || 1 334 || 1 175

|| Terjatve || 2.3 || 70 || 111

|| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 2.5 || 690 || 1 224

||   || || ||

|| SREDSTVA SKUPAJ || || 2 532 || 2 891

|| || || ||

|| NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.6 || (40) || –

|| || || ||

|| KRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.7 || (1 057) || (1 033)

|| || || ||

|| OBVEZNOSTI SKUPAJ || || (1 097) || (1 033)

|| || || ||

|| ČISTA SREDSTVA || || 1 435 || 1 858

|| || || ||

|| SREDSTVA IN REZERVE || || ||

|| Vpoklicani kapital Sklada || 2.8 || 29 579 || 26 979

|| Druge rezerve || 2.9 || 2 252 || 2 252

|| Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let || || (27 374) || (24 674)

|| Poslovni izid za zadevno leto || || (3 023) || (2 700)

|| ČISTA SREDSTVA || || 1 435 || 1 858

AGREGATNI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 8., 9. IN 10. ERS

|| || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 2012 || 2011

|| || ||

PRIHODKI IZ POSLOVANJA || 3.1 || 124 || 99

|| || ||

ODHODKI IZ POSLOVANJA || || ||

Odhodki iz poslovanja || 3.2 || (3 017) || (2 702)

Upravni odhodki || 3.3 || (107) || (75)

|| || ||

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA || || (3 001) || (2 679)

|| || ||

Prihodki iz finančnih poslov || 3.4 || (22) || (20)

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ FINANCIRANJA || || (22) || (21)

|| || ||

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO || || (3 023) || (2 700)

AGREGATNI IZKAZ FINANČNEGA IZIDA 8., 9. IN 10. ERS         

|| || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 2012 || 2011

|| || ||

Poslovni izid za zadevno leto || || (3 023) || (2 700)

|| || ||

POSLOVANJE || 4.2 || ||

Redni prispevki držav članic || || 2 606 || 3 238

Prispevki za sofinanciranje || || 19 || 7

(Razveljavitev) izgub zaradi oslabitve terjatev || || 4 || 6

|| || ||

(Povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnega predhodnega financiranja || || (58) || (28)

(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnega predhodnega financiranja || || (159) || (79)

(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih terjatev[3] || || 31 || 14

Povečanje/(zmanjšanje) nekratkoročnih obveznosti || || 40 || –

Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih obveznosti[4] || || 6 || (42)

|| || ||

ČISTI DENARNI TOK || || (534) || 417

|| || ||

ČISTO POVEČANJE/(ZMANJŠANJE) DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV || || (534) || 417

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta || 2.5 || 1 224 || 808

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu leta || 2.5 || 690 || 1 224

AGREGATNI IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH 8., 9. IN 10. ERS          

|| || || || || || || v mio. EUR

|| Kapital Sklada (a) || Nevpoklicana sredstva (b) || Vpoklicani kapital Sklada (c) = (a) – (b) || Skupne rezerve (d) || Druge rezerve (e) || Čista sredstva skupaj (c) + (d) + (e)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2010 || 45 691 || 21 812 || 23 879 || (24 674) || 2 252 || 1 458

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || (3 100) || 3 100 || – || – || 3 100

 Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (2 700) || – || (2 700)

 STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2011 || 45 691 || 18 712 || 26 979 || (27 374) || 2 252 || 1 858

 Povečanje kapitala – redni prispevki || – || (2 600) || 2 600 || – || – || 2 600

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (3 023) || – || (3 023)

 STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2012 || 45 691 || 16 112 || 29 579 || (30 396) || 2 252 || 1 435

1.2         8. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

BILANCA STANJA 8. ERS    

|| || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 31.12.2012 || 31.12.2011

|| KRATKOROČNA SREDSTVA || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.2 || 38 || 70

|| Terjatve || 2.3 || 1 || 4

|| Povezani računi || 2.4 || 345 || 387

|| || || ||

|| SREDSTVA SKUPAJ || || 384 || 461

|| || || ||

|| KRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.7 || (22) || (29)

|| || || ||

|| OBVEZNOSTI SKUPAJ || || (22) || (29)

|| || || ||

|| ČISTA SREDSTVA || || 361 || 432

|| || || ||

|| SREDSTVA IN REZERVE || || ||

|| Vpoklicani kapital Sklada || 2.8 || 12 840 || 12 840

|| Druge rezerve || 2.9 || (2 354) || (2 276)

|| Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let || || (10 132) || (10 042)

|| Poslovni izid za zadevno leto || || 7 || (90)

|| ČISTA SREDSTVA || || 361 || 432

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 8. ERS

|| || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 2012 || 2011

|| || ||

PRIHODKI IZ POSLOVANJA || 3.1 || 58 || 40

|| || ||

ODHODKI IZ POSLOVANJA || 3.2 || (49) || (128)

|| || ||

|| || ||

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA || || 9 || (88)

|| || ||

Prihodki iz finančnih poslov || 3.4 || (2) || (1)

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ FINANCIRANJA || || (2) || (2)

|| || ||

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO || || 7 || (90)

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH 8. ERS

|| || || || || || || v mio. EUR

|| Kapital Sklada (a) || Nevpoklicana sredstva (b) || Vpoklicani kapital Sklada (c) = (a) – (b) || Skupne rezerve (d) || Druge rezerve (e) || Čista sredstva skupaj (c) + (d) + (e)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2010 || 12 840 || - || 12 840 || (10 042) || (2 237) || 560

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || – || – || – || – || –

Prerazporeditve v/iz 10. ERS || – || – || – || – || (38) || (38)

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (90) || – || (90)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2011 || 12 840 || – || 12 840 || (10 132) || (2 276) || 432

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || – || – || – || – || –

Prerazporeditve v/iz 10. ERS || – || – || – || – || (78) || (78)

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || 7 || – || 7

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2012 || 12 840 || – || 12 840 || (10 125) || (2 354) || 361

1.3         9. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

BILANCA STANJA 9. ERS

|| || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 31.12.2012 || 31.12.2011

|| NEKRATKOROČNA SREDSTVA: || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.1 || 119 || 191

|| || || ||

|| KRATKOROČNA SREDSTVA || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.2 || 447 || 569

|| Terjatve || 2.3 || 58 || 87

|| Povezani računi || 2.4 || 1 919 || 2 557

|| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 2.5 || – || 6

||   || || ||

|| SREDSTVA SKUPAJ || || 2 543 || 3 410

|| || || ||

|| KRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.7 || (375) || (315)

|| || || ||

|| OBVEZNOSTI SKUPAJ || || (375) || (315)

|| || || ||

|| ČISTA SREDSTVA || || 2 168 || 3 096

|| || || ||

|| SREDSTVA IN REZERVE || || ||

|| Vpoklicani kapital Sklada || 2.8 || 11 699 || 11 699

|| Druge rezerve || 2.9 || 4 126 || 4 227

|| Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let || || (12 830) || (11 932)

|| Poslovni izid za zadevno leto || || (827) || (898)

|| ČISTA SREDSTVA || || 2 168 || 3 096

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 9. ERS

|| || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 2012 || 2011

|| || ||

PRIHODKI IZ POSLOVANJA || 3.1 || 49 || 49

|| || ||

ODHODKI IZ POSLOVANJA || || ||

Odhodki iz poslovanja || 3.2 || (856) || (924)

Upravni odhodki || 3.3 || (1) || (3)

|| || ||

|| || ||

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA || || (809) || (879)

|| || ||

Prihodki iz finančnih poslov || 3.4 || (18) || (19)

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ FINANCIRANJA || || (18) || (19)

|| || ||

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO || || (827) || (898)

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH 9. ERS

|| || || || || || || v mio. EUR

|| Kapital Sklada (a) || Nevpoklicana sredstva (b) || Vpoklicani kapital Sklada (c) = (a) – (b) || Skupne rezerve (d) || Druge rezerve (e) || Čista sredstva skupaj (c) + (d) + (e)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2010 || 11 699 || 660 || 11 039 || (11 932) ||   4 157 || 3 263

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || (660) || 660 || – || – || 660

Prerazporeditve v/iz 10. ERS || – || – || – || – || 70 || 70

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (898) || – || (898)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2011 || 11 699 || – || 11 699 || (12 830) || 4 227 || 3 096

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || – || – || – || – || –

Prerazporeditve v/iz 10. ERS || – || – || – || – || (100) || (100)

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (827) || – || (827)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2012 || 11 699 || – || 11 699 || (13 657) || 4 126 || 2 168

1.4         10. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

BILANCA STANJA 10. ERS

|| || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 31.12.2012 || 31.12.2011

|| NEKRATKOROČNA SREDSTVA: || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.1 || 319 || 189

|| || || ||

|| KRATKOROČNA SREDSTVA || || ||

|| Predhodno financiranje || 2.2 || 849 || 536

|| Terjatve || 2.3 || 11 || 20

|| Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 2.5 || 690 || 1 218

||   || || ||

|| SREDSTVA SKUPAJ || || 1 869 || 1 963

|| || || ||

|| NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.6 || (40) || –

|| || || ||

|| KRATKOROČNE OBVEZNOSTI || || ||

|| Obveznosti iz poslovanja || 2.7 || (660) || (689)

|| Povezani računi || 2.4 || (2 264) || (2 944)

|| || || ||

|| OBVEZNOSTI SKUPAJ || || (2 963) || (3 633)

|| || || ||

|| ČISTA SREDSTVA || || (1 095) || (1 670)

|| || || ||

|| SREDSTVA IN REZERVE || || ||

|| Vpoklicani kapital Sklada || 2.8 || 5 040 || 2 440

|| Druge rezerve || 2.9 || 479 || 301

|| Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let || || (4 411) || (2 699)

|| Poslovni izid za zadevno leto || || (2 203) || (1 712)

|| ČISTA SREDSTVA || || (1 095) || (1 670)

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 10. ERS

|| || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 2012 || 2011

|| || ||

PRIHODKI IZ POSLOVANJA || 3.1 || 18 || 10

|| || ||

ODHODKI IZ POSLOVANJA || || ||

Odhodki iz poslovanja || 3.2 || (2 112) || (1 650)

Upravni odhodki || 3.3 || (106) || (72)

|| || ||

|| || ||

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA || || (2 201) || (1 712)

|| || ||

Prihodki iz finančnih poslov || 3.4 || (2) || 0

PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) IZ FINANCIRANJA || || (2) || (1)

|| || ||

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO || || (2 203) || (1 712)

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH 10. ERS

|| || || || || || || v mio. EUR

|| Kapital Sklada (a) || Nevpoklicana sredstva (b) || Vpoklicani kapital Sklada (c) = (a) – (b) || Skupne rezerve (d) || Druge rezerve (e) || Čista sredstva skupaj (c) + (d) + (e)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2010 || 21 152 || 21 152 || – || (2 699) || 333 || (2 366)

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || (2 440) || 2 440 || – || – || 2 440

Prerazporeditve iz 8. in 9. ERS || – || – || – || – || (32) || (32)

Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (1 712) || – || (1 712)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2011 || 21 152 || 18 712 || 2 440 || (4 411) || 301 || (1 670)

Povečanje kapitala – redni prispevki || – || (2 600) || 2 600 || – || – || 2 600

Prerazporeditve iz/v 8. in 9. ERS || – || – || – || – || 178 || 178

 Poslovni izid za zadevno leto || – || – || – || (2 203) || – || (2 203)

STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2012 || 21 152 || 16 112 || 5 040 || (6 614) || 479 || (1 095)

1.5         POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 8., 9. IN 10. ERS  

1.         POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1.     PRAVNI OKVIR IN FINANČNA UREDBA

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu s finančno uredbo za 10. ERS. V skladu z določbami člena 121 te uredbe se računovodski izkazi pripravijo v skladu z načeli računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

Ti računovodski izkazi so bili pripravljeni v skladu z računovodskimi pravili in metodami za ERS, ti pa so bili oblikovani na osnovi mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards Board – IPSASB), če teh ni, pa mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board – IASB). V zvezi s tistim delom sredstev ERS, katerega finančno upravljanje je v pristojnosti Evropske komisije, so bila uporabljena računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja ERS.

Računovodja ERS mora do 31. marca naslednjega leta predložiti Računskemu sodišču v revizijo začasne zaključne račune. Računsko sodišče do 15. junija pošlje Komisiji svoja opažanja o zaključnih računih (člen 125). Komisija na podlagi teh opažanj potrdi končni zaključni račun do 31. julija in ga pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. Zaključni račun se nato objavi v Uradnem listu do 15. novembra skupaj z izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti za tisti del sredstev ERS, katerega finančno upravljanje je v pristojnosti Komisije.

1.2.     RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, poslovanju in denarnih tokovih neke pravne osebe, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri osebi javnega prava, kakršen je ERS, je njihov namen še zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno oseba javnega prava ravna s sredstvi, ki so ji zaupana.

Da bi računovodski izkazi predstavili resnično in pošteno sliko, ni dovolj, da zagotovijo ustrezne podatke, ki opisujejo naravo in obseg dejavnosti organizacije, pojasnijo, kako se organizacija financira, ter zagotovijo dokončne podatke o njenem delovanju, ampak morajo to narediti na jasen in razumljiv način, ki omogoča primerjavo med proračunskimi leti. Ta dokument je bil pripravljen ob upoštevanju teh ciljev.

Računovodski sistem ERS zajema splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Proračunsko računovodstvo daje podrobno sliko izvrševanja proračuna. Temelji na načelu računovodstva na podlagi nastanka plačil. Splošno računovodstvo omogoča pripravo računovodskih izkazov, saj prikazuje vse odhodke in prihodke za proračunsko leto po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, njegov namen pa je predstaviti finančno stanje v obliki bilance stanja na dan 31. decembra.

Člen 120 finančne uredbe za 10. ERS določa računovodska načela, ki se uporabljajo pri pripravi računovodskih izkazov:

– časovna neomejenost delovanja,

– previdnost,

– dosledna uporaba računovodskih metod,

– primerljivost informacij,

– pomembnost,

– brez neto izravnave,

– prednost dejanskosti pred navideznostjo,

– računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

1.3.     PODLAGA ZA PRIPRAVO

1.3.1.  Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v milijonih eurov, saj je euro funkcijska in predstavitvena valuta ERS.

1.3.2.  Valuta in osnova za preračunavanje

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Stanja ob koncu leta za denarna sredstva in obveznosti, izražene v tujih valutah, se preračunajo v eure po spodaj navedenih deviznih tečajih, ki veljajo na dan 31. decembra: 

Valuta || 31.12.2012 || 31.12.2011 || Valuta || 31.12.2012 || 31.12.2011

XOF || 655,957 || 655,957 || KES || 113,460 || 109,362

XAF || 655,957 || 655,957 || BIF || 2037,95 || 1780,23

NGN || 206,074 || 204,185 || SLL || 5709,56 || 5663,54

PGK || 2,76702 || 2,81057 || TZS || 2077,48 || 2058,31

HTG || 56,2987 || 53,2461 || UGX || 3508,51 || 3181,89

GNF || 9250,40 || 9155,86 || MGA || 2981,70 || 2870,88

MWK || 439,917 || 213,286 || SZL || 11,1727 || 10,4830

1.3.3.  Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene vključujejo med drugim zneske za rezervacije, izgube zaradi oslabljenih terjatev in vnaprej vračunane stroške. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se upoštevajo v obdobju, v katerem postanejo znane.

1.4.     BILANCA STANJA

1.4.1.  Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predhodnem financiranju. Likvidna sredstva ali predujem se povrnejo ali porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti ERS. Znesek predhodnega financiranja se zmanjša (za celotni znesek ali del zneska) s priznanjem upravičenih stroškov in vrnjenih zneskov.

Ob koncu leta se neobračunani zneski predhodnega financiranja vrednotijo po prvotnih plačanih zneskih, zmanjšanih za: vrnjene zneske, obračunane upravičene zneske, ocenjene upravičene zneske, ki ob koncu leta še niso obračunani, in zmanjšanja vrednosti.

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od obračunanih obresti.

1.4.2.  Terjatve

Terjatve so izkazane po prvotnem znesku, zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve terjatev se ugotovi, kadar obstajajo nepristranski dokazi, da celotnega zapadlega zneska ni mogoče izterjati po prvotnih pogojih terjatve. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo, ki ustreza sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po tržni obrestni meri za podobne posojilojemalce. Pripozna se tudi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu. Ta splošni odpis temelji na preteklih stopnjah izgub. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida.

1.4.3.  Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti in so opredeljeni kot kratkoročna sredstva. Zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic in druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

1.4.4.  Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti ERS iz poslovanja ni povezan z nabavo blaga ali storitev, temveč so to neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do nepovratnih ali drugih sredstev. Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek, po preveritvi pa jih ustrezni finančni posredniki priznajo kot upravičene. V tej fazi se vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno in sprejeto oziroma so storitve opravljene in sprejete.

1.4.5.  Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima ERS pravno ali posredno obveznost do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveznosti potreben odtok sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja.

1.4.6.  Aktivne in pasivne časovne razmejitve

Ključen element računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov je zagotavljanje, da se posli zajamejo v računovodskem letu, na katero se nanašajo. Ta postopek se imenuje časovni presek. Zlasti je treba oceniti upravičene odhodke, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih ERS še niso prijavili (vnaprej vračunani stroški). Obratno pa se nekatera plačila v tekočem letu nanašajo na poznejša obdobja (odloženi stroški) ter jih je treba opredeliti in vključiti v ustrezna poznejša obdobja.

V skladu z računovodskimi pravili ERS se posli in dogodki pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotoviti, da računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko.

Tudi prihodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, ERS pa je že opravil zadevno storitev ali dobavil zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki.

Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

1.5.     IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.5.1.  Prihodki

Evropski razvojni sklad nima proračunskih prihodkov. Redni prispevki držav članic se obravnavajo kot kapital Sklada. Prihodki zajemajo izterjavo stroškov in prihodke od obresti.

Izterjava stroškov

Za posle, pri katerih mora končni upravičenec ali tretja država povrniti odhodke, ki so mu oziroma ji bili predhodno plačani iz ERS, se izdajo in obračunajo nalogi za izterjavo ter odbitki od poznejših plačil, in sicer na naslednji način:

– izterjava stroškov: če je izdan nalog za izterjavo, nastane terjatev z ustreznim vnosom prihodka v izkazu poslovnega izida za zadevno leto; ali

– izterjava zneskov predhodnega financiranja: v tem primeru je znesek vključen v postavko za predhodno financiranje v bilanci stanja.

Prihodki od obresti

Prihodki od obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. Prihodki od obresti zajemajo prejete obresti ali terjatve iz naslova obresti od denarnih sredstev in vlog na vpogled pri poslovnih bankah ter zamudne obresti od izterjave terjatev za ERS. Prihodki od obresti so pripoznani, ko se obračunajo.

1.5.2.  Odhodki

Odhodki za menjalne posle, ki nastanejo pri nabavi blaga ali storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in sprejete. Vrednotijo se po nabavni vrednosti.

Odhodki za nemenjalne posle zajemajo večino odhodkov ERS. Nanašajo se na prenos na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter subvencije, prispevki in donacije po lastnem preudarku.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so podlaga za prenos, če obstaja uredba (finančna ali druga uredba), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je bila podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek. 

Kadar je prejet kakršen koli zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so že dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

Odhodki za obresti

Odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. Odhodki za obresti zajemajo plačane obresti ali obveznosti iz naslova obresti in so pripoznani, ko se natečejo.

1.6.     POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

1.6.1.  Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom ERS. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali možnih storitev verjeten.

Pogojna sredstva se ocenijo ob vsakem datumu bilance stanja, da se zagotovi, da je razvoj ustrezno prikazan v računovodskih izkazih. Če je pritok gospodarskih koristi ali možnih storitev skoraj popolnoma gotov in je mogoče zanesljivo izmeriti vrednost sredstva, se sredstvo in z njim povezani prihodki pripoznajo v računovodskih izkazih obdobja, v katerem je nastala sprememba.

Jamstva so možna sredstva, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in katerih obstoj se potrdi, če se pojavi ali ne pojavi predmet jamstva. Jamstva se zato lahko opredelijo kot pogojna sredstva. Jamstvo je sproščeno, ko predmet jamstva ne obstaja več. Unovči se, ko so izpolnjeni pogoji, da se od poroka zahteva plačilo.

1.6.2.  Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom ERS; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, ali, v redkih okoliščinah, ko zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo. Pogojna obveznost se razkrije, razen če je verjetnost odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, zelo majhna.

Pogojne obveznosti se ocenijo ob vsakem datumu bilance stanja, da se ugotovi, ali je odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, postal verjeten. Če postane verjetno, da bo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, za postavko, ki se obravnava kot pogojna obveznost, se pripozna rezervacija v računovodskih izkazih obdobja, v katerem se spremeni verjetnost.

2.         POJASNILA K BILANCI STANJA

NEKRATKOROČNA SREDSTVA:

2.1      Predhodno financiranje

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Predhodno financiranje || – || 119 || 319 || 438 || 380

SKUPAJ || – || 119 || 319 || 438 || 380

V pogodbah je pogosto določeno, da se pred začetkom del, dobavo blaga ali opravljanjem storitev izplačajo predujmi. Včasih razporedi plačil v pogodbah predvidevajo izplačila na podlagi poročil o napredku. Predhodno financiranje se običajno izplača v valuti države ali ozemlja, kjer se izvršuje projekt.

Čas izterljivosti ali uporabe predhodnega financiranja določa, ali se slednje razkrije kot kratkoročno ali nekratkoročno sredstvo iz naslova predhodnega financiranja. Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom. Vsako vračilo ali poraba, ki zapade v 12 mesecih po datumu poročanja, se razkrije kot kratkoročno predhodno financiranje. Ker je veliko projektov ERS dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski predhodnega financiranja prikazani kot nekratkoročna sredstva.

Povečanje nekratkoročnega predhodnega financiranja za 58 milijonov EUR v primerjavi s stanjem na dan 31. decembra 2011 je mogoče pojasniti zlasti s povečanjem nekratkoročnega predhodnega financiranja, povezanega s projekti ROP[5] (za 97 milijonov EUR), projekti sodelovanja znotraj držav AKP (za 42 milijonov EUR) in nepovratnimi sredstvi NOP[6] (za 10 milijonov EUR), ob hkratnem znižanju predhodnega financiranja, povezanega s sodelovanjem znotraj držav AKP (za 73 milijonov EUR) in upravnimi odhodki (za 29 milijonov EUR).

       

KRATKOROČNA SREDSTVA

2.2      PREDHODNO FINANCIRANJE

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Predhodno financiranje (bruto) || 70 || 1 207 || 2 316 || 3 593 || 3 415

Ocenjeni obračun predhodnega financiranja || (32) || (760) || (1 468) || (2 259) || (2 240)

SKUPAJ || 38 || 447 || 849 || 1 334 || 1 175

Povečanje čistega kratkoročnega predhodnega financiranja za 159 milijonov EUR je mogoče pojasniti zlasti s povečanjem predhodnega financiranja, povezanega nepovratnimi sredstvi NOP za instrumente pomoči (za 147 milijonov EUR), projekti ROP (za 68 milijonov EUR) in odpis dolga znotraj držav AKP (za 39 milijonov EUR). Povečanje se je delno izravnalo z zmanjšanjem čistega predhodnega financiranja, povezanega s sektorskimi politikami (za 65 milijonov EUR) in sodelovanjem znotraj držav AKP – projekti na socialnem področju (za 32 milijonov EUR).

2.2.1 Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem

Za zavarovanje zneskov predhodnega financiranja se oblikujejo jamstva, ki se sprostijo, ko je plačan zadnji zahtevek v okviru projekta. Jamstvo ima dve različni vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Pri „nominalni“ vrednosti je dogodek, ki sproži unovčitev jamstva, povezan z obstojem jamstva. Pri „tekoči“ vrednosti je dogodek, ki sproži unovčitev jamstva, plačilo in/ali poznejši obračuni predhodnega financiranja.

Na dan 31. decembra 2012 je „nominalna“ vrednost jamstev, ki jih je prejel ERS v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 566 milijonov EUR, njihova „tekoča“ vrednost pa 391 milijonov EUR. Na dan 31. decembra 2011 sta navedeni vrednosti znašali 637 oziroma 394 milijonov EUR.

2.3      TERJATVE

|| || || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Terjatve do strank || 2.3.1 || 1 || 6 || 2 || 10 || 13

Terjatve do držav članic || 2.3.2 || – || – || 3 || 3 || 9

Aktivne časovne razmejitve || 2.3.3 || 0 || 51 || 6 || 57 || 89

SKUPAJ || || 1 || 58 || 11 || 70 || 111

2.3.1 Terjatve do strank

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Terjatve do strank || 5 || 19 || 3 || 26 || 27

– Odpis || (3) || (12) || (1) || (16) || (13)

SKUPAJ || 1 || 6 || 2 || 10 || 13

V to postavko spadajo nalogi za izterjavo, ki so vknjiženi na dan 31. decembra 2012 kot ugotovljene upravičenosti za izterjavo in še niso vključeni v druge postavke na strani sredstev v bilanci stanja. Zaključno stanje pri nalogih za izterjavo pomeni vrednost izdanih, a še neplačanih nalogov za izterjavo ob konca leta.

Spremembe pri odprtih nalogih za izterjavo v zadevnem obdobju so prikazane spodaj.

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || 2012 SKUPAJ || 2011 SKUPAJ

Odprti nalogi za izterjavo na začetku leta || 6 || 19 || 1 || 25 || 18

Izdani nalogi za izterjavo || 12 || 64 || 63 || 139 || 130

Zaključeni nalogi za izterjavo || (13) || (64) || (61) || (138) || (123)

Plačilo terjatve || (12) || (43) || (43) || (97) || (108)

Odpoved terjatvi (člen 73 FU) || – || (1) || – || (1) || (1)

Preklic terjatve || 0 || (3) || 0 || (4) || (2)

Pobot terjatve || (2) || (17) || (18) || (36) || (13)

Odprti nalogi za izterjavo na koncu leta || 5 || 19 || 3 || 26 || 25

2.3.2 Terjatve do držav članic

Terjatve do držav članic v 10. ERS v višini 3 milijonov EUR zajemajo prispevke za sofinanciranje Belgije, Španije in Švedske.

2.3.3 Aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve vključujejo predvsem obračunane obresti na zneske predhodnega financiranja. Poleg tega so v to postavko vključeni tudi prihodki od obračunanih obresti zaradi zamud pri plačilih prispevkov.

Zmanjšanje aktivnih časovnih razmejitev izhaja iz nižjih obračunanih obresti na predhodno financiranje (glej pojasnilo 3.4).

2.4      POVEZANI RAČUNI

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

V/iz 6. ERS || (2 065) || (214) || – || (2 279) || (2 279)

V/iz 7. ERS || – || 2 279 || – || 2 279 || 2 279

V/iz 8. ERS || – || (3 038) || 628 || (2 410) || (2 453)

V/iz 9. ERS || 3 038 || – || (2 892) || 146 || (491)

V/iz 10. ERS || (628) || 2 892 || – || 2 264 || 2 944

SKUPAJ || 345 || 1 919 || (2 264) || 0 || 0

Zaradi večje učinkovitosti je 10. ERS dodeljena ena sama zakladnica, ki zajema vse ERS; to ima za posledico posle med različnimi ERS, ki se izravnajo v povezanih računih med različnimi bilancami stanja ERS.

Glavna gibanja na povezanih računih v letu 2012 vključujejo plačila iz 10. ERS za izvajanje 8. in 9. ERS.

         

2.5      DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI[7]

|| || || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Denarna sredstva na računih || 2.5.1 || – || – || 687 || 687 || 1 211

Varnostni računi Stabex || 2.5.2 || – || – || 2 || 2 || 5

Bančni računi za sofinanciranje || 2.5.3 || – || – || – || – || 8

Posebni sklad za Demokratično republiko Kongo[8] || – || – || – || 1 || 1 || 1

SKUPAJ || || – || – || 690 || 690 || 1 224

2.5.1 Denarna sredstva na računih

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Posebni računi – finančne institucije držav članic || – || – || 633 || 633 || 1 129

Tekoči računi – poslovne banke || || || 54 || 54 || 80

Lokalni plačilni organi || – || – || 0 || 0 || 2

SKUPAJ || – || – || 687 || 687 || 1 211

Skupno znižanje denarnih sredstev v bankah je mogoče pojasniti zlasti z ravnijo izvršenih plačil in višjim proračunskim izvrševanjem kot v prejšnjem obdobju poročanja.

Računi lokalnih plačilnih organov pomenijo zneske na bančnih računih v državah AKP in ČDO, ki se uporabljajo za plačila v lokalni valuti znotraj države upravičenke. Ti računi se vodijo v eurih ali v valuti ene od držav članic Unije. Da bi dosegli bolj centralizirano upravljanje plačil, so bili v letu 2012 zaprti trije od preostalih štirih računov lokalnih plačilnih organov.

2.5.2 Varnostni računi Stabex

|| v mio. EUR

|| Stanje na dan 31.12.2012 || Stanje na dan 31.12.2011

Slonokoščena obala || 2 || 2

Malavi || – || 1

Druge države || 0 || 2

SKUPAJ || 2 || 5

Stabex je kratica za sistem Evropske unije za kompenzacijsko financiranje, namenjen stabilizaciji prihodkov od izvoza v državah AKP. Ta sistem je bil prvič uveden z Loméjsko konvencijo (1975), da bi odpravili neugodne učinke nestabilnosti prihodkov od izvoza kmetijskih proizvodov. Stanje sredstev na varnostnih računih Stabex pomeni skupna razpoložljiva sredstva Stabex, ki bodo v prihodnosti prenesena na ustrezno državo AKP upravičenko. Ta sredstva so dodeljena 10. ERS. V letu 2012 je bilo v okviru zaključevanja instrumenta pomoči Stabex zaprtih osem varnostnih računov Stabex.

Poleg teh sredstev imajo države AKP upravičenke še druga sredstva Stabex. Ko se Komisija in država upravičenka (AKP) dogovorita, kako bodo sredstva Stabex porabljena, obe stranki podpišeta sporazum o prenosu. V skladu z določbami člena 211 Četrte Loméjske konvencije[9] (kakor je bila spremenjena) se sredstva prenesejo na obrestovan račun z dvema pooblaščenima podpisnikoma (Evropsko komisijo in državo upravičenko), ki je bil odprt na ime te države AKP. Sredstva ostanejo na teh računih z dvema podpisnikoma, dokler ni vzpostavljen okvir medsebojnih obveznosti, ki je podlaga za prenos za določen projekt.

Odredbodajalec Komisije ohrani pooblastilo za razpolaganje z računom za zagotovitev, da se sredstva izplačajo, kot je bilo predvideno. Sredstva na teh računih, za katere je potreben dvojni podpis, so last države AKP in se zato ne knjižijo kot sredstva v zaključnih računih ERS. Prenosi na te račune se knjižijo kot plačila Stabex.

V letu 2012 je bilo ERS vrnjenih 49 milijonov EUR z računov z dvema pooblaščenima podpisnikoma v državah AKP na podlagi člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS[10]. Sredstva so bila vrnjena predvsem iz Salomonovih otokov (12 milijonov EUR), Slonokoščene obale (11 milijonov EUR), Burundija (5 milijonov EUR), Saint Vincenta in Grenadine (3 milijone EUR), Senegala (3 milijone EUR), Malavija (3 milijone EUR), Ugande (3 milijone EUR) in Burkina Fasa (2 milijona EUR). Ti prihodki so vključeni v prihodke iz poslovanja (instrument pomoči Stabex) v izkazu poslovnega izida 8. ERS.

2.5.3 Bančni računi za sofinanciranje

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Bančni računi za sofinanciranje || – || – || – || – || 8

SKUPAJ || – || – || – || – || 8

Bančni računi za sofinanciranje so se zaprli. Ta sredstva, razen upravnega dela, so bila vrnjena državam članicam v skladu z navodili odredbodajalca.    

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.6      OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Sofinanciranje – obveznosti iz poslovanja || – || – || 40 || 40 || –

SKUPAJ || – || – || 40 || 40 || –

Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje na koncu leta 2012 so povezane z 10. ERS.

Prejeti prispevki za sofinanciranje so prikazani kot obveznosti iz poslovanja do držav članic in držav nečlanic, saj izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov. ERS mora prispevke uporabiti za zagotavljanje storitev tretjim osebam, v nasprotnem primeru pa mora sredstva (prejete prispevke) vrniti državam članicam. Pri sporazumih o sofinanciranju neporavnana obveznost iz poslovanja pomeni prejeti prispevek za sofinanciranje, zmanjšan za nastale stroške, povezane s projektom. Te obveznosti ne vplivajo na čista sredstva.

Za boljšo predstavitev obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so bili zneski v letu 2012 ločeni na nekratkoročne in kratkoročne obveznosti. Povečanje skupnih obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje je pojasnjeno v pojasnilu 2.7.1.2.

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.7      OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

|| || || || || v mio. EUR 

|| Pojasnilo || 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja || 2.7.1 || 4 || 67 || 138 || 209 || 399

Vnaprej vračunani stroški || 2.7.2 || 19 || 308 || 228 || 555 || 339

Odloženi prispevek h kapitalu Sklada || 2.7.3 || – || – || 293 || 293 || 295

SKUPAJ || || 22 || 375 || 660 || 1 057 || 1 033

2.7.1 Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

|| || || || || v mio. EUR

|| Pojasnilo || 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Dobavitelji in drugi || 2.7.1.1 || 4 || 67 || 81 || 152 || 308

Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje || 2.7.1.2 || – || – || 46 || 46 || 81

Razne obveznosti iz poslovanja || 2.7.1.3 || 0 || 0 || 12 || 12 || 10

SKUPAJ || || 4 || 67 || 138 || 209 || 399

Obveznosti iz poslovanja vključujejo izkaze stroškov, ki jih ERS prejme v zvezi z dejavnostmi, za katere se dodeljujejo nepovratna sredstva. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Enak postopek se uporablja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja. Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so bili upoštevani pri postopkih časovnega preseka ob koncu leta. Na podlagi presečnih podatkov so bili ocenjeni upravičeni zneski pripoznani v izkazu poslovnega izida.

2.7.1.1 Dobavitelji in drugi

V to postavko so vključene obveznosti do dobaviteljev ter obveznosti do javnih organov in tretjih držav.

Zmanjšanje za 157 milijonov EUR v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja je povezano zlasti z zmanjšanjem obveznosti iz poslovanja do tretjih držav za 75 milijonov EUR in zmanjšanjem obveznosti iz poslovanja do dobaviteljev, ki niso javni subjekti, za 37 milijonov EUR.

2.7.1.2 Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje

Za boljšo predstavitev obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so bili zneski v letu 2012 ločeni na nekratkoročne in kratkoročne obveznosti.  Zmanjšanje kratkoročnih obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje je povezano zlasti s prerazvrstitvijo 40 milijonov EUR med nekratkoročne obveznosti iz poslovanja.

Skupne nekratkoročne in kratkoročne obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so se povečale za 5 milijonov EUR. V letu 2012 sta bila prejeta nova prispevka za sofinanciranje od Nemčije (2 milijona EUR) in Kanade (2 milijona EUR). Povečanje švedske obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje (8 milijonov EUR) je bilo delno izravnano z zmanjšanjem obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje Španije in Združenega kraljestva (vsaka država po 2 milijona EUR) ter obračunom italijanske obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje v okviru 9. ERS.

Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so se zmanjšale za 8 milijonov EUR zaradi pripoznanja prihodkov, povezanih s projekti sofinanciranja (glej pojasnili 3.1.3 in 3.2.2).

2.7.1.3 Razne obveznosti iz poslovanja

Razne obveznosti iz poslovanja obsegajo zlasti nedodeljene denarne prejemke in vrnjene zneske.

2.7.2 Vnaprej vračunani stroški

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Vnaprej vračunani stroški || 19 || 308 || 228 || 555 || 339

SKUPAJ || 19 || 308 || 228 || 555 || 339

Ob koncu leta se ocenijo upravičeni odhodki, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih še niso prijavili. Na podlagi teh presečnih podatkov so ocenjeni upravičeni zneski izkazani kot vnaprej vračunani stroški.

Ocenjena uporaba zneskov predhodnega financiranja je prikazana kot ocenjeni obračun predhodnega financiranja (glej pojasnilo 2.2).

2.7.3 Odloženi prispevek h kapitalu Sklada

|| || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Združeno kraljestvo || – || – || 274 || 274 || 289

Irska || – || – || 9 || 9 || 5

Litva || – || – || – || – || 1

Madžarska || – || – || 10 || 10 || –

SKUPAJ || – || – || 293 || 293 || 295

Podatki zajemajo prispevke držav članic, plačane vnaprej.

ČISTA SREDSTVA

2.8      VPOKLICANI KAPITAL SKLADA

|| || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || SKUPAJ

Kapital Sklada || 12 840 || 11 699 || 21 152 || 45 691

Nevpoklicani kapital Sklada || – || – || (18 712) || (18 712)

Vpoklicani kapital Sklada na dan 31.12.2011 || 12 840 || 11 699 || 2 440 || 26 979

|| || || ||

Kapital Sklada || 12 840 || 11 699 || 21 152 || 45 691

Nevpoklicani kapital Sklada || – || – || (16 112) || (16 112)

Vpoklicani kapital Sklada na dan 31.12.2012 || 12 840 || 11 699 || 5 040 || 29 579

Kapital Sklada je skupni znesek prispevkov držav članic za ustrezni ERS, kakor je določeno v vsakem od notranjih sporazumov.

Nevpoklicana sredstva so začetne dodelitve, ki še niso bile vpoklicane od držav članic.

Vpoklicani kapital Sklada je znesek začetnih dodelitev, ki je bil vpoklican za prenos s strani držav članic na zakladniške račune v skladu s postopkom iz člena 16 finančne uredbe za 10. ERS.

Kapital 8. in 9. ERS je bil v celoti vpoklican in prejet.

Vpoklicani in nevpoklicani kapital Sklada po državah članicah

|| || || || v mio. EUR

Prispevki || % || Nevpoklicano za 10. ERS: 31.12.2011 || Vpoklicano v letu 2012 || Nevpoklicano za 10. ERS: 31.12.2012

Avstrija || 2.41 || (451) || 63 || (388)

Belgija || 3.53 || (661) || 92 || (569)

Danska || 2.00 || (374) || 52 || (322)

Finska || 1.47 || (275) || 38 || (237)

Francija || 19.55 || (3 658) || 508 || (3 150)

Nemčija || 20.50 || (3 836) || 533 || (3 303)

Grčija || 1.47 || (275) || 38 || (237)

Irska || 0.91 || (170) || 24 || (147)

Italija || 12.86 || (2 406) || 334 || (2 072)

Luksemburg || 0.27 || (51) || 7 || (44)

Nizozemska || 4.85 || (908) || 126 || (781)

Portugalska || 1.15 || (215) || 30 || (185)

Španija || 7.85 || (1 469) || 204 || (1 265)

Švedska || 2.74 || (513) || 71 || (441)

Združeno kraljestvo || 14.82 || (2 773) || 385 || (2 388)

Ciper || 0.09 || (17) || 2 || (15)

Češka || 0.51 || (95) || 13 || (82)

Estonija || 0.05 || (9) || 1 || (8)

Madžarska || 0.55 || (103) || 14 || (89)

Litva || 0.12 || (22) || 3 || (19)

Latvija || 0.07 || (13) || 2 || (11)

Malta || 0.03 || (6) || 1 || (5)

Poljska || 1.3 || (243) || 34 || (209)

Slovenija || 0.18 || (34) || 5 || (29)

Slovaška || 0.21 || (39) || 5 || (34)

Bolgarija || 0.14 || (26) || 4 || (23)

Romunija || 0.37 || (69) || 10 || (60)

SKUPAJ || 100,00 || (18 712) || 2 600 || (16 112)

V letu 2012 so bili vpoklicani prispevki v okviru 10. ERS. Prva tranša prispevkov držav članic za leto 2013 je bila vpoklicana novembra 2012.

2.9      DRUGE REZERVE

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || SKUPAJ

Stanje na dan 31.12.2010 || (2 237) || 4 157 || 333 || 2 252

Prerazporeditev sproščenih sredstev iz 8. in 9. ERS v 10. ERS. || (38) || (80) || 118 || 0

Prerazporeditev iz 10. ERS v 9. ERS za dodelitev sredstev Južnemu Sudanu na podlagi Sklepa Sveta 2010/406/EU ||                       –   || 150 || (150) || 0

Stanje na dan 31.12.2011 || (2 276) || 4 227 || 301 || 2 252

Prerazporeditev sproščenih sredstev iz 8. in 9. ERS v 10. ERS. || (78) || (300) || 378 || 0

Prerazporeditev iz 10. ERS v 9. ERS za dodelitev sredstev Južnemu Sudanu na podlagi Sklepa Sveta 2011/315/EU ||                        –   || 200 || (200) || 0

Stanje na dan 31.12.2012 || (2 354) || 4 126 || 479 || 2 252

Stanje na dan 31.12.2012 vključuje: || || || ||

– sredstva, dodeljena Južnemu Sudanu || –              || 350 || –                    || 350

Od začetka veljavnosti 10. ERS v letu 2008 so vsa sproščena sredstva prejšnjih ERS prerazporejena v rezervo 10. ERS. Obveznosti za to rezervo se lahko prevzamejo samo pod pogoji iz člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS.

Za dodelitev sredstev Južnemu Sudanu je bilo v letu 2012 v rezervo 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov prerazporejenih 78 milijonov EUR sproščenih sredstev iz 8. ERS in 300 milijonov EUR sproščenih sredstev iz 9. ERS, v 9. ERS pa je bilo prerazporejenih 200 milijonov EUR iz rezerve 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov.[11]

3.         POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

3.1      PRIHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || 2012 SKUPAJ || 2011 SKUPAJ

Izterjava stroškov || 2 || 14 || 2 || 17 || 16

Izterjava sredstev Stabex ||           49 || – || – || 49 || 26

Pozitivne tečajne razlike || 7 || 35 || 8 || 51 || 54

Prihodki iz poslovanja – sofinanciranje || – || – || 8 || 8 || 2

SKUPAJ || 58 || 49 || 18 || 124 || 99

3.1.1 Izterjava stroškov

Ta postavka zajema naloge za izterjavo, ki jih izda ERS, in odbitek od poznejših plačil, ki se vknjižijo v računovodski sistem ERS, za izterjavo predhodno izplačanih odhodkov na podlagi kontrol, revizij ali analiz upravičenosti. Ob tem je treba opozoriti, da izterjava zneskov predhodnega financiranja ni vključena med prihodke, temveč je knjižena na postavko predhodnega financiranja v bilanci stanja.

Izterjava neupravičenih izplačil

V zvezi z neupravičenimi izplačili so bili leta 2012 izdani nalogi za izterjavo v višini 27 milijonov EUR (leta 2011 v višini 12 milijonov EUR). Od tega je bilo 11 milijonov EUR povezanih z izterjavo stroškov, zato je bil ta znesek knjižen kot prihodek iz poslovanja. Za 16 milijonov EUR je bilo izterjav zneskov predhodnega financiranja, ki so bile v bilanci stanja knjižene kot sredstva iz naslova predhodnega financiranja.

Izterjave neupravičenih izplačil so razčlenjene v spodnji razpredelnici:

v mio. EUR ||

|| Prihodki || Predhodno financiranje || 2012 SKUPAJ || Prihodki || Predhodno financiranje || 2011 SKUPAJ

Napaka || 1 || 1 || 2 || 2 || 1 || 3

Nepravilnost || 9 || 15 || 25 || 6 || 3 || 8

Prijava urada OLAF || 1 || – || 1 || 1 || – || 1

SKUPAJ || 11 || 16 || 27 || 8 || 4 || 12

3.1.2 Izterjava sredstev Stabex

V letu 2012 je bilo ERS vrnjenih 49 milijonov EUR z računov z dvema pooblaščenima podpisnikoma v državah AKP na podlagi člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS[12]. Sredstva so bila vrnjena predvsem iz Salomonovih otokov (12 milijonov EUR), Slonokoščene obale (11 milijonov EUR), Burundija (5 milijonov EUR), Saint Vincenta in Grenadine (3 milijoni EUR), Senegala (3 milijoni EUR), Malavija (3 milijoni EUR), Ugande (3 milijone EUR) in Burkina Fasa (2 milijona EUR). Ti prihodki so vključeni v prihodke iz poslovanja (instrument pomoči Stabex) v izkazu poslovnega izida 8. ERS.

3.1.3 Prihodki iz poslovanja – sofinanciranje

Prihodki iz poslovanja, povezani s sofinanciranjem, pomenijo uporabljene prispevke (glej pojasnilo 3.2.2). Ti prispevki izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov, zato se prispevek pripozna v skladu z izvajanjem projekta sofinanciranja.

3.2      ODHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || 2012 SKUPAJ || 2011 SKUPAJ

Odhodki iz poslovanja – instrumenti pomoči || 41 || 812 || 2 085 || 2 938 || 2 633

Odhodki iz poslovanja – sofinanciranje ||  –     || –     || 8 || 8 || 2

Negativne tečajne razlike || 8 || 39 || 20 || 66 || 61

Odpis terjatev || 0 || 6 || – || 6 || 7

SKUPAJ || 49 || 856 || 2 112     || 3 017 || 2 702

Komisija je v letu 2012 izpopolnila svojo metodologijo za ocenjevanje vnaprej vračunanih stroškov. Brez prilagoditve metodologije bi odhodki iz poslovanja znašali 2 849 milijonov EUR namesto 3 017 milijonov EUR. Enak bi bil tudi učinek na čista sredstva (znižanje za 168 milijonov EUR), predvsem zaradi povečanja na računih vnaprej vračunanih stroškov (glej pojasnilo 2.7.2).

3.2.1 Odhodki iz poslovanja – instrumenti pomoči

|| || || || v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || SKUPAJ 2012 || SKUPAJ 2011

Programska pomoč || 17 || 93 || 1 366 || 1 476 || 1 251

Makroekonomska podpora || – || 8 || – || 8 || 51

Sektorska politika || 0 || 322 || 3 || 326 || 371

Subvencionirane obrestne mere || 5 || – || – || 5 || 0

Projekti znotraj držav AKP || – || 311 || 409 || 720 || 650

Nujna pomoč || – || 60 || 274 || 333 || 212

Pomoč za begunce || 6 || – || – || 6 || 0

Rizični kapital || 1 || – || – || 1 || 19

Stabex || 4 || – || – || 4 || 12

Sysmin || 0 || – || – || 0 || (8)

Drugi programi pomoči, povezani s prejšnjimi ERS || – || 10 || – || 10 || 24

Institucionalna podpora || – || (1) || 33 || 32 || 8

Nadomestila za izgube pri izvozu || 7 || 10 || – || 18 || 42

Skupaj || 41 || 812 || 2 085 || 2 938 || 2 633

Odhodki iz poslovanja ERS zajemajo različne instrumente pomoči in so lahko v različnih oblikah glede na to, kako se sredstva izplačujejo in upravljajo.

3.2.2 Odhodki iz poslovanja – sofinanciranje

To so odhodki, nastali pri projektih sofinanciranja v letu 2012. Prejeti prispevki za sofinanciranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov, zato se ustrezen znesek prispevkov pripozna kot prihodki iz poslovanja (glej pojasnilo 3.1.3).

3.2.3 Oslabitev terjatev

Ta postavka vključuje predvsem popravke predhodnega financiranja in zneske, ki so bili odpisani/izgubljeni pri realizaciji v zvezi z dolžniki.

3.3      UPRAVNI ODHODKI

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || 2012 SKUPAJ || 2011 SKUPAJ

Upravni odhodki || – || 1 || 106 || 107 || 75

SKUPAJ || – || 1 || 106 || 107 || 75

Ta postavka vključuje odhodke za podporo, tj. upravne odhodke, povezane z načrtovanjem in izvajanjem ERS. Ti vključujejo odhodke za pripravo, spremljanje in ocenjevanje projektov, pa tudi odhodke za računalniška omrežja, tehnično pomoč ipd.

3.4      PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || 2012 SKUPAJ || 2011 SKUPAJ

Prihodki od obresti – Evropske banke || – || 6 || 4 || 9 || 1

Obresti na predhodno financiranje || (2) || (24) || (6) || (32) || (21)

SKUPAJ || (2) || (18) || (2) || (22) || (20)

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo v skladu z določbami člena 7(3) in člena 8 finančne uredbe za 10. ERS. Zaradi storniranja prehodno nezaračunanih prihodkov od obresti na predhodno financiranje v letu 2011 so bili prihodki od obresti v letu 2012 negativni.

4.         POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA IZIDA

4.1      NAMEN IN PRIPRAVA IZKAZA FINANČNEGA IZIDA

Podatki o denarnih tokovih se uporabljajo kot osnova za oceno sposobnosti ERS, da ustvari denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno njegovih potreb po uporabi teh denarnih tokov.

Izkaz finančnega izida se pripravi po posredni metodi. To pomeni, da se čisti presežek ali primanjkljaj za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih poslov ter morebitne časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja.

Denarni tokovi, ki nastanejo pri poslih v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti ERS (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po deviznem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.

4.2      POSLOVANJE

Izkaz finančnega izida ERS prikazuje samo denarne tokove iz poslovanja, saj ERS ne zajema naložbenja ali financiranja. Namen poslovanja je prispevati k doseganju rezultatov, ki so cilj politik.

5.         POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI TER DRUGA RAZKRITJA

5.1      POGOJNA SREDSTVA

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti || 13 || 171 || 120 || 304 || 325

Jamstva za zadržane zneske || 6 || 107 || 74 || 188 || 197

Pogojna sredstva, povezana s sodnimi postopki || – || – || – || – || 1

SKUPAJ || 19 || 279 || 194 || 492 || 523

5.1.1 Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

Včasih se zahtevajo jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za zagotovitev, da upravičenci do financiranja ERS izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb z ERS.

Zmanjšanje jamstev za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za 21 milijonov EUR izhaja iz razlike med sproščenimi jamstvi in novimi prejetimi jamstvi. Sproščena jamstva so bila večinoma v okviru 9. ERS, prav tako so bila nova jamstva prejeta v glavnem v okviru 9. ERS.

5.1.2 Jamstva za zadržane zneske

Jamstva za zadržane zneske zadevajo samo pogodbe za izvedbo del. Običajno se zadrži 10 % vmesnih plačil upravičencem za zagotovitev, da izvajalec izpolni svoje obveznosti. Zadržani zneski se prikažejo kot obveznosti. Če se naročnik strinja, pa lahko izvajalec namesto tega predloži jamstvo za zadržane zneske, ki nadomesti zneske, zadržane pri vmesnih plačilih. Taka prejeta jamstva se razkrijejo kot pogojna sredstva.

Zmanjšanje jamstev za zadržane zneske za 9 milijonov EUR izhaja iz razlike med sproščenimi jamstvi in novimi prejetimi jamstvi. Sproščena jamstva so bila večinoma v okviru 9. ERS, prav tako so bila nova jamstva prejeta v glavnem v okviru 9. ERS.

5.2      DRUGA RAZKRITJA

5.2.1 Proračunske obveznosti, ki še niso poravnane

v mio. EUR

|| 8. ERS || 9. ERS || 10. ERS || Skupaj na dan 31.12.2012 || Skupaj na dan 31.12.2011

Neporavnane proračunske obveznosti, ki še niso plačane || 103 || 938 || 4 601 || 5 642 || 5 594

S tem povezani zneski, zajeti v izkazu poslovnega izida || (22) || (382) || (310) || (714) || (646)

SKUPAJ || 81 || 557 || 4 291 || 4 928 || 4 948

Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek že prevzetih obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov. Na dan 31. decembra 2012 so neporavnane proračunske obveznosti znašale 5 642 milijonov EUR. Znesek, razkrit kot prihodnja obveznost, ki jo bo treba financirati, je znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti, zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot odhodki v izkaz poslovnega izida za leto 2012, kar znaša skupaj 4 928 milijonov EUR.

6.         UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ

Naslednja razkritja v zvezi z upravljanjem finančnih tveganj Evropskega razvojnega sklada se nanašajo na zakladniško poslovanje, ki ga v imenu Evropskega razvojnega sklada izvaja Evropska komisija za izvrševanje njegovih sredstev.

6.1      STRATEGIJE UPRAVLJANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Pravila in načela upravljanja zakladniškega poslovanja ERS so določena v Uredbi Sveta (ES) št. 215/2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. ERS, in v notranjem sporazumu.

Na podlagi zgornje uredbe se uporabljajo naslednja glavna načela:

– države članice vplačajo prispevke za ERS na posebne račune, odprte pri emisijski banki vsake države članice ali finančni instituciji, ki jo ta določi. Prispevki ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil ERS,

– države članice plačajo prispevke za ERS v eurih, medtem ko so plačila ERS izražena v eurih in drugih valutah, tudi manj znanih,

– stanje na bančnih računih, ki jih odpre Komisija v imenu ERS, ne sme biti negativno.

Poleg posebnih računov ima Komisija v imenu ERS odprte tudi druge bančne račune pri finančnih institucijah (centralnih in poslovnih bankah) z namenom izvrševanja plačil in prejemanja prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun, v skladu s členom 44 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 (glej pojasnilo 6.4 v nadaljevanju).

Vse poslovne banke, pri katerih so bili za ERS odprti zgoraj navedeni drugi računi, izbere Komisija prek javnih razpisov.

Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih. Za zagotovitev varnosti sistema ter delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranjega nadzora Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki.

Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja je urejeno s sklopom pisnih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven kontrole. Te smernice in postopki urejajo različna področja poslovanja in njihovo upoštevanje se redno preverja.

6.2      TRŽNO TVEGANJE

6.2.1.  Valutno tveganje

Vsi prispevki se hranijo v eurih, druge valute pa se kupijo le, kadar so potrebne za izvrševanje plačil. Zato zakladniško poslovanje ERS ni izpostavljeno valutnemu tveganju.

6.2.2.  Obrestno tveganje

ERS ne najema posojil, zato ni izpostavljen obrestnemu tveganju.

Prejema pa obresti od sredstev, ki jih ima na različnih bančnih računih. Komisija je zato v imenu ERS uvedla ukrepe, ki zagotavljajo, da obresti, ki se obračunavajo, odražajo vsakokratne tržne obrestne mere ter njihova morebitna nihanja.

Stanje vlog čez noč na računih poslovnih bank se dnevno obrestuje. Obrestovanje stanj na teh računih temelji na spremenljivih tržnih obrestnih merah, ki se jim doda pogodbeni pribitek (pozitiven ali negativen). Za večino računov je izračun obresti vezan na obrestno mero EONIA (uteženo povprečje obrestnih mer v eurih za medbančna posojila čez noč) in sledi nihanjem te obrestne mere. Za nekatere druge račune je izračun obresti vezan na mejno obrestno mero ECB, ki se uporablja za operacije refinanciranja ECB. Zato ERS ni izpostavljen tveganju, da bi se njegova sredstva obrestovala po obrestnih merah, nižjih od tržnih.

6.3      KREDITNO TVEGANJE (TVEGANJE NASPROTNE STRANKE)

Večina zakladniških sredstev ERS se v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 215/2008 hrani na „posebnih računih“, ki so jih odprle države članice za plačilo svojih prispevkov. Večina teh računov je odprtih pri zakladnicah ali nacionalnih centralnih bankah držav članic. Te institucije pomenijo najnižje tveganje nasprotne stranke za ERS (ERS ima izpostavljenost do svojih držav članic).

Za tisti del zakladniških sredstev ERS, ki se hrani pri poslovnih bankah za kritje izvrševanja plačil, se ti računi polnijo sproti in se avtomatično upravljajo prek sistema zakladnice Komisije za upravljanje denarnih sredstev. Na vsakem računu se vzdržuje minimalno stanje denarnih sredstev, sorazmerno s povprečnim zneskom dnevnih plačil, ki se izvršujejo prek tega računa. Posledično je stanje na teh računih stalno nizko, kar zagotavlja, da je izpostavljenost ERS tveganju omejena.

Poleg tega se z namenom nadaljnjega zmanjšanja tveganja nasprotne stranke, ki mu je izpostavljen ERS, za izbiro poslovnih bank uporabljajo posebne smernice.

Vse poslovne banke so izbrane prek javnih razpisov. Minimalna kratkoročna kreditna bonitetna ocena, ki se zahteva za sodelovanje v razpisnih postopkih, je Moody's P-1 ali njej enakovredna (S&P A-1 ali Fitch F1). V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko sprejme nižja ocena.

6.4      LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Proračunska načela, ki se uporabljajo za ERS, zagotavljajo, da skupna denarna sredstva za dano proračunsko obdobje vedno zadostujejo za izvrševanje vseh zadevnih plačil. Dejansko so skupni prispevki držav članic enaki skupnemu znesku odobritev plačil za zadevno proračunsko obdobje.

Prispevki držav članic v ERS se vsako leto plačajo v treh obrokih, vendar na plačila deloma vplivajo sezonski dejavniki.

Zaradi zagotavljanja, da zakladniška sredstva vedno zadostujejo za kritje plačil, ki jih je treba izvršiti v danem mesecu, si zakladnica Komisije in ustrezni plačilni oddelki redno izmenjujejo informacije o stanju zakladnice ter zagotavljajo, da izvršena plačila v danem obdobju ne presežejo razpoložljivih zakladniških sredstev.

Poleg navedenega pa v okviru dnevnega zakladniškega poslovanja ERS avtomatska orodja za upravljanje denarnih sredstev zagotavljajo, da so na vseh bančnih računih ERS dnevno na voljo zadostna likvidna sredstva.

7.         RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

Ugotovljeni niso bili nobeni posli povezanih strank, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru te postavke.

8.         DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Do dne predložitve tega zaključnega računa računovodja ERS ni opazil nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij in to je upoštevano v zgoraj predstavljenih podatkih.

9.         USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA S PRORAČUNSKO REALIZACIJO

Poslovni izid za zadevno leto je izračunan po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, proračunska realizacija pa temelji na pravilih računovodstva na podlagi nastanka plačil. Ker tako poslovni izid kot proračunska realizacija temeljita na istih transakcijah, je za kontrolo koristno preveriti, ali ju je mogoče uskladiti. V spodnji razpredelnici je prikazana ta uskladitev s ključnimi uskladitvenimi zneski, razdeljenimi na prihodkovne in odhodkovne postavke.           

|| || v mio. EUR

|| 2012 || 2011

|| ||

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO || (3 023) || (2 700)

|| ||

PRIHODKI || ||

 Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunsko realizacijo || (47) || (52)

Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še ne pobrane || (8) || (3)

Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu || 14 || 10

Čisti učinek predhodnega financiranja || 62 || 46

Čisti prehodno nezaračunani prihodki || (40) || (13)

|| ||

ODHODKI || ||

Odhodki tekočega leta, ki še niso plačani || 38 || 98

Odhodki prejšnjih let, plačani v tekočem letu || (101) || (249)

Preklicana plačila || 7 || 17

Čisti učinek predhodnega financiranja || (316) || (346)

Čisti vnaprej vračunani odhodki || 204 || 317

|| ||

PRORAČUNSKA REALIZACIJA ZA ZADEVNO LETO || (3 209) || (2 874)

9.1 Uskladitvene postavke – prihodki

Proračunski prihodki za dano proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih.

Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunsko realizacijo, se evidentirajo v poslovnem izidu, vendar jih s proračunskega vidika ni mogoče šteti za prihodke, saj se unovčeni znesek prerazporedi v rezervo in zanj brez sklepa Sveta ni mogoče ponovno prevzeti obveznosti.

Pri uskladitvi je treba upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov. Nasprotno pa je treba upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.

Čisti učinek predhodnega financiranja je obračun izterjanih zneskov predhodnega financiranja. Gre za denarni prejemek, ki ne vpliva na poslovni izid.

Čisti prehodno nezaračunani prihodki so pretežno sestavljeni iz prihodkov, prehodno nezaračunanih ob časovnem preseku ob koncu leta. Upošteva se samo čisti učinek, tj. prehodno nezaračunani prihodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane prehodno nezaračunane prihodke prejšnjega leta.

9.2 Uskladitvene postavke – odhodki

Odhodke tekočega leta, ki še niso plačani, je treba pri uskladitvi prišteti, saj so vključeni v poslovni izid, vendar niso del proračunskih odhodkov. Nasprotno pa je treba odhodke prejšnjih let, plačane v tekočem letu, pri uskladitvi odšteti od poslovnega izida, saj so del proračunskih odhodkov tekočega leta, vendar bodisi ne vplivajo na poslovni izid bodisi znižujejo odhodke (v primeru popravkov).

Denarni prejemki iz preklicanih plačil ne vplivajo na poslovni izid, vplivajo pa na proračunsko realizacijo.

Čisti učinek predhodnega financiranja je kombinacija novih zneskov predhodnega financiranja, plačanih v tekočem letu in pripoznanih za proračunske odhodke zadevnega leta, ter obračuna predhodnega financiranja, plačanega v tekočem letu ali prejšnjih letih s priznanjem upravičenih stroškov. Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnih dogodkov, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predhodnega financiranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila.

Čisti vnaprej vračunani odhodki so sestavljeni pretežno iz odhodkov, vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj. upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih ERS še niso prijavili. Upošteva se samo čisti učinek, tj. vnaprej vračunani odhodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane vnaprej vračunane odhodke prejšnjega leta.  

2.           POROČILO O FINANČNEM IZVRŠEVANJU

UVODNE OPOMBE

Prejšnji ERS

· Sklep Sveta ministrov AKP-ES št. 1/2000 z dne 27. julija 2000 o prehodnih ukrepih določa, da se del nedodeljenih sredstev prejšnjih ERS uporabi za programe v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma iz Cotonouja, ki se v skladu s prehodnimi ukrepi uporabljajo predčasno.

· V skladu s Sklepom Komisije št. 410/2001 z dne 16. marca 2001, ki določa dodelitve za okvirne programe držav AKP v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, se nedodeljena sredstva prejšnjih ERS do zneska v višini največ 1,2 milijarde EUR uporabijo za izvajanje v skladu s pravili in postopki zadevnih ERS, in sicer v obdobju pred začetkom veljavnosti Finančnega protokola k 9. ERS.

· Sklep Komisije št. 1033/2001 z dne 15. junija 2001 je določil dodelitve za regionalne programe in sodelovanje znotraj držav AKP v okviru Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

· Sklep Komisije št. 1252/2002z dne 11. julija 2002 je po eni strani s sredstvi iz splošnih rezerv 6. in 7. ERS za 60 milijonov EUR povečal sredstva, namenjena sodelovanju znotraj držav AKP, po drugi strani pa je določil, da se ta dodatna sredstva uporabijo v obdobju pred začetkom veljavnosti Finančnega protokola k 9. ERS v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za izvorne ERS.

· Poleg tega je Sklep Sveta ministrov AKP-ES št. 3/2002 z dne 23. decembra 2002 znesek v višini 25 milijonov EUR iz nedodeljenih sredstev 8. ERS (splošna rezerva) namenil za regionalno sodelovanje v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES.

· Ker se je 6. ERS zaključil leta 2006, 7. ERS pa leta 2008, zaključni račun ne vključuje več razpredelnic o izvrševanju za navedena ERS. Izvrševanje prerazporejenih sredstev je vključeno v 9. ERS.

· Zaradi preglednejše predstavitve računovodskih izkazov za leto 2012 so v razpredelnicah v nadaljevanju enako kakor prejšnja leta znotraj 8. ERS sredstva, porabljena v okviru načrtovanja programov iz Loméjskih konvencij, in sredstva, porabljena v okviru načrtovanja programov iz Sporazuma iz Cotonouja, prikazana ločeno. Glede teh drugih sredstev so bile vknjižbe v računovodske izkaze in predstavitev teh izkazov v zvezi s posameznimi državami pripravljene v skladu s členom 3(2) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES. V navedenem členu so za države AKP določena sredstva A, dodeljena za makroekonomsko podporo ter podporo za programe in projekte, ter sredstva B, dodeljena za nepredvidene potrebe, kot je nujna pomoč, pobude za odpis dolga in podpora za ublažitev neugodnih učinkov nestabilnosti prihodkov od izvoza[13]. Za regije so bili računovodski izkazi oblikovani na podlagi regionalnega načrtovanja programov iz poglavja 2 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES (regionalni okvirni programi in sodelovanje znotraj držav AKP).

· V skladu s točko 4 Priloge Ib (večletni finančni okvir za obdobje 2008–2013) k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES so bili neporabljena sredstva in zneski sproščenih obveznosti iz teh skladov iz obdobja med 31. decembrom 2007 in začetkom veljavnosti 10. ERS prerazporejeni v 9. ERS za zagotovitev nemotenega delovanja uprave EU in kritja stroškov tekočih projektov, dokler ne začne veljati 10. ERS.

· Sklep Sveta 2010/406/EU je določil uporabo 150 milijonov EUR v korist Sudana iz sredstev, prerazporejenih iz projektov devetega in prejšnjih ERS, za zadovoljevanje potreb najbolj ranljivega prebivalstva. Ta znesek je bil dodeljen v letu 2011.

· Sklep Sveta 2011/315/EU je določil uporabo 200 milijonov EUR v korist Južnega Sudana iz sredstev, prerazporejenih iz projektov devetega in prejšnjih ERS, za podporo izvajanju triletnega načrta za razvoj Južnega Sudana. Ta znesek je bil dodeljen v letu 2012.

10. ERS

Sporazum o partnerstvu AKP-ES, ki so ga 23. junija 2000 v Cotonouju podpisale države članice Evropske skupnosti ter afriške, karibske in pacifiške države (države AKP), je začel veljati 1. aprila 2003. Sporazum iz Cotonouja je bil spremenjen s sporazumom, ki so ga iste države podpisale v Luxembourgu 25. junija 2005.

Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) Evropski uniji (2001/822/ES), ki ga je 27. novembra 2001 sprejel Svet EU, je začel veljati 2. decembra 2001. Ta sklep je bil spremenjen 19. marca 2007 (Sklep 2007/249/ES).

Notranji sporazum o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s spremenjenim Sporazumom iz Cotonouja, ki so ga sprejeli predstavniki vlad držav članic Evropske skupnosti 17. julija 2006, je začel veljati 1. julija 2008.

V skladu s Sporazumom iz Cotonouja se drugo obdobje (2008–2013) pomoči Skupnosti državam AKP in ČDO financira iz 10. ERS s skupnimi sredstvi v višini kar 22 682 milijonov EUR, od tega je:

· 21 966 milijonov EUR dodeljenih državam AKP v skladu z večletnim finančnim okvirom, določenim v Prilogi Ib k spremenjenemu Sporazumu iz Cotonouja; od tega zneska 20 466 milijonov EUR upravlja Evropska komisija,

· 286 milijonov EUR dodeljenih ČDO v skladu s Prilogo IIAa k spremenjenemu Sklepu Sveta o pridružitvi ČDO Evropski skupnosti; od tega zneska 256 milijonov EUR upravlja Evropska komisija,

· 430 milijonov EUR dodeljenih Komisiji za financiranje stroškov, nastalih pri načrtovanju programov za sredstva 10. ERS in njihovem izvajanju, v skladu s členom 6 Notranjega sporazuma.

Od datuma začetka veljavnosti 10. ERS se ti zneski dopolnjujejo s sproščenimi sredstvi iz prejšnjih ERS, prihodki od obresti in neporabljenimi preostalimi denarnimi sredstvi, ki izhajajo iz sistema za zagotavljanje stabilizacije prihodkov od izvoza primarnih kmetijskih proizvodov (Stabex) v okviru skladov pred 9. ERS. Vsa sredstva se upravljajo v skladu s posebnimi pravili, določenimi v Sporazumu iz Cotonouja in Notranjem sporazumu.

Od zgoraj navedenih dodelitev v okviru 10. ERS Evropska komisija upravlja znesek 21 152 milijonov EUR, in sicer:

– 15 300 milijonov EUR za nacionalne okvirne programe, od tega:

· 13 500 milijonov EUR za sredstva A, od katerih je bilo razporejenih 13 345 milijonov EUR. Poleg tega so se sredstva A povečala za 341 milijonov EUR iz prerazporeditev iz rezerv, povečala za 91 milijonov EUR iz naslova sproščenih sredstev po zaprtju računov Stabex ter zmanjšala za 33 milijonov EUR po prerazporeditvi v regionalne dodelitve (večregijsko – PALOP). Skupna razpoložljiva sredstva tako obsegajo 13 744 milijonov EUR že razporejenih dodelitev in 155 milijonov EUR, ki jih je še treba razporediti.

· 1 800 milijonov EUR za sredstva B; celoten znesek je razporejen. Poleg tega so se sredstva B povečala za 148 milijonov EUR iz naslova rezerv. Ta znesek je razporejen, tako da celoten znesek razporejenih sredstev znaša 1 948 milijonov EUR.

– 1 783 milijonov EUR za regionalne okvirne programe; skupaj s prerazporeditvijo 33 milijonov iz sredstev A in prerazporeditvijo 19 milijonov EUR v rezervo je tako razporejenih 1 797 milijonov EUR dodelitev;

– 2 700 milijonov EUR dodelitev za sodelovanje znotraj držav AKP;  razporejen je celoten znesek, tako da je skupaj s prerazporeditvijo 195 milijonov EUR iz rezerv razporejenih2 895 milijonov EUR dodelitev;

– 683 milijonov EUR kot rezerva, od tega je bilo 664 milijonov EUR prerazporejenih, tako da ostane še 19 milijonov EUR;

– 430 milijonov EUR za stroške izvajanja; razporejen je celoten znesek;

– 256 milijonov EUR za dodelitve za ČDO, od tega zlasti:

· sredstva A v višini 195 milijonov EUR, od katerih je razporejenih 140 milijonov EUR,

· sredstva B v višini 15 milijonov EUR, od katerih je razporejenih 7 milijonov EUR,

· sredstva za regionalne dodelitve v višini 40 milijonov EUR; razporejen je celoten znesek,

· sredstva za študije/tehnično pomoč v višini 6 milijonov EUR; razporejen je celoten znesek.

– Rezerva 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji

Odkar je 1. julija 2008 začel veljati 10. ERS, se neporabljena sredstva in zneski sproščenih obveznosti iz projektov v okviru 9. in prejšnjih ERS prerazporedijo v rezervo 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov, razen sredstev Stabex in upravnih sredstev 9. ERS. Ta rezerva se lahko uporabi samo pod pogoji iz člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS.

Podrobnejši podatki o stanju te rezerve na dan 31. decembra 2012 so navedeni v spodnji razpredelnici (v mio. EUR):

Skupna sredstva, prerazporejena v rezervo 10. ERS, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji: || 815

zmanjšana za sredstva, prenesena v 9. ERS, v korist Sudana (Sklep Sveta 2010/406/EU z dne 12. julija 2010) || –150

zmanjšana za sredstva, prenesena v 9. ERS, v korist Sudana (Sklep Sveta 2011/315/EU z dne 23. maja 2011) || –200

Skupna razpoložljiva sredstva v rezervi (AKP + ČDO): || 465

– Rezerva 10. ERS iz sredstev Stabex

Po zaprtju računov Stabex se neporabljena/sproščena sredstva prerazporedijo v rezervo 10. ERS iz sredstev A instrumenta Stabex (člen 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS) in nato nacionalnim okvirnim programom zadevnih držav.

Stanje rezerve na dan 31. decembra 2012 je (v mio. EUR):

Zadevna država || Rezerva sredstev A Stabex

Slonokoščena obala || 11,43

Zelenortski otoki || 0,01

Gvineja Bissau || 0,30

Sierra Leone || 0,22

Senegal || 0,90

Skupaj || 12,86

– Sofinanciranje v okviru 10. ERS

V okviru 10. ERS so bili podpisani sporazumi o prenosu za sofinanciranje s strani držav članic v višini 116 milijonov EUR; hkrati so bile dane na voljo odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 99 milijonov EUR, medtem ko so bile odobritve plačil dane na voljo za unovčene zneske v skupni višini 93 milijonov EUR.

Stanje odobritev za sofinanciranje na dan 31. decembra 2012 je prikazano v spodnji razpredelnici (v mio. EUR):

|| Odobritve za prevzem obveznosti || Odobritve plačil

Sofinanciranje – sredstva A || 84 || 78

Sofinanciranje – projekti znotraj držav AKP || 12 || 12

Sofinanciranje – upravni odhodki || 3 || 3

|| 99 || 93

Razpredelnice v nadaljevanju, ki prikazujejo odločene, dodeljene in plačane zneske, navajajo neto podatke.

Razpredelnice, ki prikazujejo stanje po državah in instrumentih, so priložene.

2.1         DODELITVE

2.2         AGREGATNI RAČUNOVODSKI IZKAZI

2.3.       DRUGI PODATKI O UPRAVLJANJU

Italijansko sofinanciranje (1985)

Italijansko sofinanciranje je bilo uvedeno leta 1985. Leta 2011 se je še izvajal projekt „4. program sanacije – Somalija“, ki se je leta 2012 končno lahko zaključil. Razpoložljivi preostali zneski so bili ob zaključku projekta vrnjeni Italiji.

DEL II – ZAKLJUČNI RAČUN ERS: RAČUNOVODSKI IZKAZI SKLADA ZA SPODBUJANJE NALOŽB

EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA || CA/463/13

|| 14. marec 2013

|| Dok. 13/072

||

||

SVET DIREKTORJEV

Sklad za spodbujanje naložb

Računovodski izkazi

NA DAN 31. decembra 2012

|| ||

|| - Izkaz stanja - Izkaz vseobsegajočega donosa - Izkaz gibanja sredstev vplačnikov - Izkaz finančnega izida - Pojasnila k računovodskim izkazom ||

ORG.: E. ||

3.         RAČUNOVODSKI IZKAZI SKLADA ZA SPODBUJANJE NALOŽB

3.1         IZKAZ STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2012

(v tisoč EUR)

|| Pojasnilo || 31.12.2012 || 31.12.2011

|| || ||

SREDSTVA || || ||

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 5 || 466 568 || 452 279

Izvedeni finančni instrumenti || 6 || 115 || 434

Posojila in terjatve || 7 || 1 146 280 || 1 033 160

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 8 || 333 001 || 251 660

Terjatve do vplačnikov || 9/15 || 87 310 || 87 310

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti || 10 || 99 029 || –

Druga sredstva || 11 || 224 || 416

|| || ||

Sredstva skupaj ||   || 2 132 527 || 1 825 259

|| || ||

|| || ||

OBVEZNOSTI IN SREDSTVA VPLAČNIKOV || || ||

|| || ||

OBVEZNOSTI || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || 6 || 7 035 || 12 702

Odloženi prihodki || 12 || 37 808 || 33 003

Obveznosti do tretjih oseb || 13 || 312 086 || 329 660

Druge obveznosti || 14 || 1 153 || 1 113

|| || ||

Obveznosti skupaj || || 358 082 || 376 478

|| || ||

SREDSTVA VPLAČNIKOV || || ||

Vpoklicani prispevki držav članic || 15 || 1 561 309 || 1 281 309

Rezerva za pošteno vrednost || || 68 434 || 41 750

Zadržani dobički || || 144 702 || 125 722

|| || ||

Sredstva vplačnikov skupaj || || 1 774 445 || 1 448 781

|| || ||

Obveznosti in sredstva vplačnikov skupaj || || 2 132 527 || 1 825 259

Spremna pojasnila so sestavni del teh računovodskih izkazov.

3.2         IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012

(v tisoč EUR)

|| Pojasnilo || Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011 ||

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011 ||

|| || || ||

Prihodki od obresti in podobni prihodki || 17 || 67 503 || 59 561 ||

Odhodki od obresti in podobni odhodki  || 17 || –1 114 || –940 ||

|| || || ||

Čiste obresti in podobni prihodki || || 66 389 || 58 621 ||

|| || || ||

Prihodki od opravnin (provizij) || 18 || 1 934 || 2 149 ||

Odhodki od opravnin (provizij) || 18 || –292 || –144 ||

|| || || ||

Čisti prihodki od opravnin (provizij) || || 1 642 || 2 005 ||

|| || || ||

Sprememba poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih || || 5 348 || –7 534 ||

Čisti iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev || 19 || 1 045 || 17 228 ||

Čiste pozitivne/negativne tečajne razlike || || –10 575 || 8 376 ||

|| || || ||

Čisti poslovni izid iz finančnih poslov || || –4 182 || 18 070 ||

|| || || ||

Sprememba v oslabitvah posojil in terjatev, brez razveljavitve oslabitev || 7 || 597 || 27 452 ||

Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev || 8 || –8 927 || –6 888 ||

Oslabitev drugih sredstev || 20 || –337 || – ||

Splošni upravni odhodki || 21 || –36 202 || –38 006 ||

|| || || ||

Dobiček za zadevno leto || || 18 980 || 61 254 ||

|| || || ||

Drugi vseobsegajoči donos: || || || ||

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva – rezerva za pošteno vrednost  || || || ||

1. Čista sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev  || 8 || 18 551 || 20 574 ||

2. Čisti znesek, prerazporejen v dobiček ali izgubo || 8 || 8 133 || –3 394 ||

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva skupaj || || 26 684 || 17 180 ||

|| || || ||

Drugi vseobsegajoči donos skupaj || || 26 684 || 17 180 ||

|| || || ||

Celotni vseobsegajoči donos za zadevno leto skupaj || || 45 664 || 78 434 ||

Spremna pojasnila so sestavni del teh računovodskih izkazov.

3.3         IZKAZ SPREMEMB V SREDSTVIH VPLAČNIKOV ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012

(v tisoč EUR)

|| Vpoklicani prispevek || Rezerva za pošteno vrednost || Zadržani dobički || Skupaj

Na dan 1. januarja 2012                                                            Pojasnilo || 1 281 309 || 41 750 || 125 722 || 1 448 781

|| || || ||

Prispevki držav članic, vpoklicani med letom                                  15 || 280 000 || – || – || 280 000

|| || || ||

Dobiček leta 2012 || – || – || 18 980 || 18 980

|| || || ||

Drugi vseobsegajoči donos za zadevno leto skupaj || – || 26 684 || – || 26 684

|| || || ||

Spremembe v sredstvih vplačnikov || 280 000 || 26 684 || 18 980 || 325 664

|| || || ||

Na dan 31. decembra 2012 || 1 561 309 || 68 434 || 144 702 || 1 774 445

|| || || ||

|| Vpoklicani prispevek || Rezerva za pošteno vrednost || Zadržani dobički || Skupaj

Na dan 1. januarja 2011                                                            Pojasnilo || 1 131 309 || 24 570 || 64 468 || 1 220 347

|| || || ||

Prispevki držav članic, vpoklicani med letom                                  15 || 150 000 || – || – || 150 000

|| || || ||

Dobiček leta 2011 || – || – || 61 254 || 61 254

|| || || ||

Drugi vseobsegajoči donos za zadevno leto skupaj || – || 17 180 || – || 17 180

|| || || ||

Spremembe v sredstvih vplačnikov || 150 000 || 17 180 || 61 254 || 228 434

|| || || ||

Na dan 31. decembra 2011 || 1 281 309 || 41 750 || 125 722 || 1 448 781

|| || || ||

|| || || ||

Spremna pojasnila so sestavni del teh računovodskih izkazov.

3.4         IZKAZ FINANČNEGA IZIDA ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2012

(v tisoč EUR)

|| Pojasnilo || Od 1.1.2012 do 31.12.2012 || Od 1.1.2011 do 31.12.2011

POSLOVANJE || || ||

Dobiček proračunskega leta || || 18 980 || 61 254

Popravki || || ||

Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev  || || 8 927 || 3 172

Čista sprememba v oslabitvah posojil in terjatev   || || –597 || –27 452

Kapitalizirane obresti od posojil in terjatev || 7 || –9 622 || –10 512

Sprememba obračunanih obresti od posojil in terjatev in njihove odplačne vrednosti || || –1 407 || –2 801

Sprememba obračunanih obresti od finančnih sredstev v posesti do zapadlosti in njihove odplačne vrednosti || || –751 || –

Povečanje odloženih prihodkov || || 4 805 || 3 424

Učinek sprememb deviznih tečajev na posojila  || || 16 044 || –15 337

Učinek sprememb deviznih tečajev na finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo || || –1 204 || 34

Dobiček iz poslovanja pred spremembami v sredstvih in obveznostih iz poslovanja || || 35 175 || 11 782

|| || ||

Črpana posojila || 7 || –233 018 || –237 040

Povračila posojil || 7 || 115 480 || 104 410

Spremembe poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih || || –5 348 || 7 534

Povečanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti || || –98 278 || –

Povečanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev || 8 || –81 981 || –67 829

Prodaja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev  || 8 || 19 601 || 24 971

Zmanjšanje drugih sredstev || || 192 || 2 756

Povečanje drugih obveznosti || || 40 || 173

Povečanje drugih obveznosti iz poslovanja do Evropske investicijske banke || || 6 876 || 4 144

|| || ||

Čisti denarni tok iz poslovanja || || –241 261 || –149 099

|| || ||

FINANCIRANJE || || ||

Prispevki držav članic || || 236 345 || 136 345

Zneski, prejeti od držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami || || 43 655 || 76 345

Zneski, plačani v imenu držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami    || || –24 450 || –22 899

|| || ||

Čisti denarni tok iz financiranja || || 255 550 || 189 791

|| || ||

Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov || || 14 289 || 40 692

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku proračunskega leta || || 452 279 || 411 587

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu proračunskega leta || || 466 568 || 452 279

|| || ||

Denarna sredstva in njihove ustreznike sestavljajo: || || ||

Gotovina v blagajni || || 10 588 || 3 127

Vezane vloge || || 455 980 || 449 152

|| || 466 568 || 452 279

|| || ||

Dodatna razkritja denarnih tokov iz poslovanja || || 2012 || 2011

Prejete obresti || || 64 490 || 57 391

Plačane obresti || || –1 137 || –1 162

Prejete dividende || || 975 || 974

Spremna pojasnila so sestavni del teh računovodskih izkazov.

3.5         POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM NA DAN 31. DECEMBRA 2012

1 Splošni podatki

Sklad za spodbujanje naložb je bil ustanovljen v okviru Sporazuma iz Cotonouja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) o sodelovanju in razvojni pomoči, ki je bil sklenjen med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter Evropsko Unijo in njenimi državami članicami 23. junija 2000 ter spremenjen 25. junija 2005 in 23. junija 2010.

Sklad ni poseben pravni subjekt, temveč prispevke v imenu držav članic (v nadaljnjem besedilu: donatorke) upravlja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB) v skladu z določili Sporazuma.

Financiranje na podlagi Sporazuma se zagotavlja iz proračunov držav članic EU in se črpa v skladu s finančnimi protokoli, sprejetimi za zaporedna pet- do šestletna obdobja. V okviru Sporazuma in v skladu z drugim finančnim protokolom, imenovanim 10. Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: ERS), ki je začel veljati 1. julija 2008 (za obdobje 2008–2013), je Evropska investicijska banka odgovorna za upravljanje:

- Sklada za spodbujanje naložb, tj. obnovljivega sklada tveganega kapitala s sredstvi v višini 3 185,5 milijona EUR, usmerjenega v spodbujanje naložb zasebnega sektorja v državah AKP; od tega je 48,5 milijona EUR dodeljenih čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu: ČDO),

- nepovratnih sredstev za financiranje subvencioniranih obrestnih mer v vrednosti 400 milijonov EUR za države AKP in 1,5 milijona EUR za ČDO. Do 10 % teh subvencij se lahko porabi za financiranje s projekti povezane tehnične pomoči.

Ti računovodski izkazi zajemajo obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012.

 

Na predlog upravnega odbora EIB je svet direktorjev EIB 14. marca 2013 sprejel računovodske izkaze in odobril njihovo predložitev v odobritev svetu guvernerjev do 14. maja 2013.

2 Pomembne računovodske usmeritve

2.1 Podlaga za pripravo – izjava o skladnosti

Računovodski izkazi Sklada so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kakor jih je sprejela Evropska unija.

2.2 Pomembne računovodske presoje in ocene

Pri pripravi računovodskih izkazov je treba uporabiti računovodske ocene. Prav tako je pri uporabi računovodskih usmeritev Sklada za spodbujanje naložb potrebna presoja uprave Evropske investicijske banke. Področja, ki vključujejo višjo stopnjo presoje ali zahtevnosti, ali področja, pri katerih so predpostavke in ocene pomembne za računovodske izkaze, so razkrita v nadaljevanju.

Presoje in ocene se v glavnem uporabljajo na naslednjih področjih:

§ Poštena vrednost finančnih instrumentov

Kadar poštenih vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, knjiženih v izkazu stanja, ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se določijo z različnimi metodami vrednotenja, ki vključujejo uporabo matematičnih modelov. Kot vhodni podatki za te modele se po možnosti uporabijo podatki opazovanega trga, če pa to ni izvedljivo, je potrebna določena stopnja presoje pri določanju poštenih vrednosti. Pri presojah se upoštevajo likvidnost in vhodni podatki za model, kot sta na primer korelacija in volatilnost izvedenih finančnih instrumentov z zapadlostjo, daljšo od treh mesecev.

§ Izgube zaradi oslabitve posojil in terjatev

Problematična posojila in terjatve Sklada za spodbujanje naložb se pregledajo na vsak datum poročanja, da se oceni, ali bi bilo treba v izkazu vseobsegajočega donosa izkazati rezervacijo za oslabitev. Zlasti je pri določanju ravni rezervacije potrebna presoja uprave Evropske investicijske banke glede ocene zneska in časovnega razporeda prihodnjih denarnih tokov. Take ocene temeljijo na predpostavkah o več dejavnikih, dejanski rezultati pa so lahko drugačni, kar povzroči prihodnje spremembe rezervacij. Poleg posebnih rezervacij za pomembna posamezna posojila in terjatve lahko Sklad za spodbujanje naložb oblikuje tudi skupinske rezervacije za oslabitev za izpostavljenosti, v zvezi s katerimi sicer ni bila ugotovljena potreba po posebni rezervaciji, vendar pomenijo večje tveganje za neizpolnitev obveznosti, kot jim je bilo sprva pripisano.

Načeloma se za slabo posojilo šteje posojilo, pri katerem plačilo obresti in glavnice zamuja za 90 dni ali več, hkrati pa uprava Evropske investicijske banke meni, da obstajajo objektivni pokazatelji oslabitve.

§ Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo

Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo, običajno temelji na enem od naslednjih elementov:

- zadnjih premišljenih tržnih poslih,

- trenutni pošteni vrednosti drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti,

- pričakovanih denarnih tokovih, diskontiranih po veljavni obrestni meri, ki se uporablja za instrumente s podobnimi značilnostmi in tveganji, ali

- drugih modelih vrednotenja.

Ugotavljanje denarnih tokov in dejavnikov diskontiranja za naložbe v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo, v pomembni meri temelji na oceni. Metode vrednotenja Sklada za spodbujanje naložb se redno prilagajajo in njihova veljavnost se preskuša na podlagi cene opazovanih trenutnih tržnih poslov z istim instrumentom ali drugih razpoložljivih podatkov opazovanega trga.

§ Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

Sklad za spodbujanje naložb obravnava naložbe v kapital, ki so razpoložljive za prodajo, kot oslabljene, kadar je prišlo do pomembnega ali dolgotrajnega zmanjšanja poštene vrednosti pod nabavno ceno ali kadar obstajajo drugi nepristranski dokazi o oslabitvi. Za določitev, kaj je „pomembno“ ali „dolgotrajno“, je potrebna presoja. Načeloma Sklad za spodbujanje naložb kot „pomembno“ obravnava 30- ali več odstotno zmanjšanje, kot „dolgotrajno“ pa zmanjšanje, daljše od 12 mesecev. Poleg tega Sklad za spodbujanje naložb oceni tudi druge dejavnike, med njimi običajno volatilnost cene delnic za delnice, ki kotirajo na delujočem trgu, ter prihodnje denarne tokove in dejavnike diskontiranja za delnice, ki ne kotirajo na delujočem trgu.

2.3 Spremembe računovodskih usmeritev

Sprejete računovodske usmeritve so skladne s tistimi iz prejšnjega proračunskega leta. Sklad med letom ni sprejel nobenega novega ali spremenjenega MSRP.

Izdani standardi, ki še niso začeli veljati

Za letna obdobja po 1. januarju 2012 velja več novih standardov, sprememb standardov in njihovih razlag, ki pri pripravi teh računovodskih izkazov niso bili uporabljeni.

MRS 1 Predstavitev postavk drugega vseobsegajočega donosa

Spremembe MRS 1 zadevajo razvrstitev postavk, predstavljenih v drugem vseobsegajočem donosu. Postavke, ki bodo v prihodnosti prerazvrščene v poslovni izid, se predstavijo ločeno od postavk, ki ne bodo nikoli prerazvrščene. Standard velja za obdobja, ki se začnejo 1. julija 2012 ali pozneje, pri čemer je dovoljeno zgodnejše sprejetje.

MSRP 9 Finančni instrumenti

Prvi korak tridelnega projekta Uprave za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board – IASB) je, da se MRS 39 (Finančni instrumenti) nadomesti z novim standardom, ki na novo opredeljuje kategorije finančnih sredstev in obveznosti ter njihovo računovodsko obravnavo. Standard se še izpopolnjuje in bo sčasoma v celoti nadomestil MRS 39. Trenutni datum začetka veljavnosti standarda je 1. januar 2015. Evropska unija še ni potrdila MSRP 9. Sklad za spodbujanje naložb ne načrtuje zgodnjega sprejetja tega standarda; tudi učinek standarda še ni opredeljen.

Naslednji standard je bil izdan leta 2011 in je začel veljati 1. januarja 2013, pri čemer je bilo dovoljeno zgodnejše sprejetje. Učinek sprejetja tega standarda na računovodske izkaze Sklada za spodbujanje naložb še ni opredeljen.

MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti

Ta standard opredeljuje pošteno vrednost, določa okvir za merjenje poštene vrednosti in zahteva razkritja o merjenjih poštene vrednosti.

2.4 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

Izkaz stanja prikazuje sredstva in obveznosti po načelu padajoče likvidnosti in ne razlikuje med kratkoročnimi in nekratkoročnimi postavkami.

2.4.1 Preračunavanje tujih valut

Sklad za spodbujanje naložb v računovodskih izkazih uporablja euro (EUR) kot predstavitveno valuto, ki je tudi funkcijska valuta. Če ni drugače navedeno, so finančni podatki, predstavljeni v EUR, zaokroženi na najbližjo tisočico.

Posli v tujih valutah se preračunajo po deviznih tečajih, ki veljajo na dan posla.

Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v drugih valutah kot v eurih, se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan bilance stanja. Dobiček ali izguba, ki nastane zaradi tega preračunavanja, se izkaže v izkazu vseobsegajočega donosa.

Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo po deviznih tečajih na dan prvotnega posla. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo po deviznih tečajih na dan, ko je bila določena njihova poštena vrednost.

Tečajne razlike, ki nastanejo ob poravnavi poslov po drugačnih tečajih, kot so veljali na dan posla, in nerealizirane tečajne razlike pri neporavnanih denarnih sredstvih in obveznostih v tuji valuti, se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa.

Deli izkaza vseobsegajočega donosa se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo ob koncu vsakega meseca.

2.4.2 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Sklad za spodbujanje naložb opredeljuje denarna sredstva in njihove ustreznike kot tekoče račune, kratkoročne vloge ali komercialne zapise s prvotno zapadlostjo tri mesece ali manj.

2.4.3 Finančna sredstva, razen izvedenih finančnih instrumentov

Finančna sredstva se zajemajo na datum poravnave.

§ Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti zajemajo obveznice v borzni kotaciji z namenom posedovanja do zapadlosti.

Te obveznice se v začetku knjižijo po pošteni vrednosti, povečani za vse neposredno pripisljive stroške transakcije. V preostalem času do dospetja obveznice se razlika med začetno ceno in prodajno vrednostjo amortizira po metodi efektivnih obresti.

Sklad za spodbujanje naložb ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Za finančno sredstvo ali skupino finančnih sredstev velja, da sta oslabljena samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva (nastali „škodni dogodek“), in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. Izgube zaradi oslabitev se pripoznajo v poslovnem izidu, vrednost izgube pa se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri instrumenta.

§ Posojila

Posojila, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se pripoznajo v sredstvih Sklada, ko se izvrši plačilo posojilojemalcem. Na začetku se knjižijo po nabavni vrednosti (čisti izplačani zneski), ki je poštena vrednost denarja za dano posojilo, vključno z morebitnimi stroški poslov, pozneje pa se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za morebitne rezervacije za oslabitve ali neizterljivost.

§ Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so sredstva, ki so označena kot taka ali jih ni mogoče razvrstiti kot označena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, v posesti do zapadlosti v plačilo ali za posojila in terjatve. Zajemajo kapitalske instrumente in naložbe v sklade tveganega kapitala.

Po začetni izmeri se za prodajo razpoložljiva finančna sredstva izkazujejo po pošteni vrednosti. Podrobnejši podatki za merjenje poštene vrednosti naložb v kapital, ki jih ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov:

a. Skladi tveganega kapitala

Poštena vrednost vsakega sklada tveganega kapitala temelji na zadnji razpoložljivi čisti vrednosti sredstev, ki jo sporoči sklad, če je bila izračunana na osnovi mednarodnih smernic za vrednotenje, za katere velja, da so skladne z MSRP (na primer mednarodne smernice za vrednotenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala (smernice IPEV), ki jih objavlja Evropsko združenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala – EVCA).  Vendar se lahko Sklad za spodbujanje naložb odloči prilagoditi čisto vrednost sredstev, ki jo sporoči sklad tveganega kapitala, če obstajajo elementi, ki bi lahko vplivali na vrednotenje.

b. Neposredne naložbe v kapital

Poštena vrednost naložbe temelji na zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih, pri čemer se po možnosti ponovno uporabi isti model, kot je bil uporabljen ob pridobitvi udeležbe.

Neiztrženi dobički ali izgube pri naložbah v tvegani kapital in neposredne naložbe v kapital se pripoznajo v sredstvih vplačnikov, dokler niso te naložbe prodane, povrnjene ali odtujene ali dokler se ne ugotovi, da so naložbe oslabljene. Če se ugotovi, da je naložba, ki je razpoložljiva za prodajo, oslabljena, se skupni neiztrženi dobiček ali izguba, predhodno pripoznana v kapitalu, vključi v izkaz vseobsegajočega donosa.

Pri naložbi, ki ne kotira na delujočem trgu, se poštena vrednost določi z uporabo priznanih metod vrednotenja (npr. na podlagi diskontiranih denarnih tokov ali multiplikatorjev). Te naložbe se knjižijo po nabavni vrednosti, če njihove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti. Opozoriti velja, da se naložbe prvi dve leti pripoznajo po nabavni vrednosti.

Udeležba Sklada za spodbujanje naložb običajno zajema naložbe v sklade zasebnega ali tveganega kapitala. V skladu z uveljavljeno prakso v tem sektorju kapital za take naložbe običajno vpiše več vlagateljev skupaj, od katerih nobeden ne more posamično vplivati na tekoče poslovanje in naložbeno dejavnost sklada. To pomeni, da tudi morebitno članstvo vlagatelja v upravnem organu takega sklada temu vlagatelju načeloma ne daje pravice do vpliva na tekoče poslovanje sklada. Poleg tega posamezni vlagatelji v skladu zasebnega ali tveganega kapitala ne določajo strategij sklada, npr. v zvezi z izplačilom dividend ali drugimi oblikami delitve dobička. Take odločitve praviloma sprejema uprava sklada na podlagi delničarskega sporazuma, ki ureja pravice in obveznosti uprave ter vseh delničarjev sklada. Delničarski sporazum tudi na splošno preprečuje posameznim vlagateljem dvostransko sklepanje večjih poslov s skladom, izmenjavanje vodstvenih kadrov ali pridobitev prednostnega dostopa do ključnih tehničnih informacij. Naložbe Sklada za spodbujanje naložb se izvajajo v skladu z zgoraj opisano uveljavljeno prakso sektorja, kar zagotavlja, da Sklad ne obvladuje nobene od teh naložb niti nima pomembnega vpliva nanje v smislu MRS 27 in MRS 28, kar velja tudi za naložbe, v katerih ima Sklad več kot 20 % glasovalnih pravic.

§ Jamstva

Ob začetnem pripoznanju se finančna jamstva pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza čisti sedanji vrednosti pričakovanega priliva premij. Ta izračun se opravi na datum začetka vsakega posla in se v bilanci stanja pripozna kot „finančna jamstva“ v okviru „drugih sredstev“ in „drugih obveznosti“.

Po začetnem pripoznanju se obveznosti Sklada za spodbujanje naložb v okviru takih jamstev izmerijo po višji od naslednjih vrednosti:

- najboljši oceni odhodkov, potrebnih za poravnavo vseh finančnih obveznosti, ki izhajajo iz jamstva, ki se izračuna na podlagi vseh dejavnikov in podatkov, razpoložljivih na datum izkaza stanja,

- zneska, pripoznanega na začetku, zmanjšanega za kumulativno amortizacijo. Amortizacija zneska, pripoznanega na začetku, se izvede z aktuarsko metodo.

Vsako povečanje ali zmanjšanje obveznosti v zvezi s finančnimi jamstvi se izkaže v izkazu vseobsegajočega donosa pod postavko „prihodki od opravnin (provizij)“.

Sredstva Sklada za spodbujanje naložb v okviru takega jamstva se nato amortizirajo z uporabo aktuarske metode, preveri pa se tudi njihova morebitna oslabitev.

Poleg tega se ob podpisu sporazuma o jamstvu to prikaže kot pogojna obveznost Sklada za spodbujanje naložb, ob unovčenju jamstva pa kot obveznost Sklada za spodbujanje naložb.

2.4.4 Oslabitev finančnih sredstev

Za Sklad za spodbujanje naložb se ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Za finančno sredstvo ali skupino finančnih sredstev velja, da sta oslabljena samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva (nastali „škodni dogodek“), in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. Dokazi o oslabitvi lahko vključujejo znake, da ima posojilojemalec ali skupina posojilojemalcev precejšnje finančne težave, da plačuje obresti ali glavnico z zamudo ali sploh ne, da obstaja verjetnost, da bo šel v stečaj ali izvedel drugo finančno reorganizacijo, in da opazni podatki kažejo na izmerljiv padec v ocenjenih prihodnjih denarnih tokovih, kot so spremembe v zaostalih plačilih ali gospodarskih pogojih, ki spremljajo zamude pri plačilu.

Pri posojilih, ki so ob koncu proračunskega leta nepovrnjena in izkazana po odplačni vrednosti, se izmeri znesek oslabitev, če se predložijo nepristranski dokazi o tveganju neizterljivosti celote ali dela zneskov v skladu s prvotnimi pogodbenimi pogoji ali njihove protivrednosti. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se vrednost izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z uporabo konta popravka, vrednost izgube pa se pripozna v izkazu vseobsegajočega donosa. Prihodki od obresti se še naprej natekajo na zmanjšano knjigovodsko vrednost na osnovi efektivne obrestne mere sredstva. Posojila skupaj s povezanimi popravki se odpišejo, kadar ni realnih možnosti, da bodo v prihodnosti kdaj izterjana. Če se v enem od naslednjih let vrednost ocenjenih izgub zaradi oslabitev poveča ali zmanjša zaradi dogodka, ki je nastal po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve poveča ali zmanjša s prilagoditvijo konta popravka.

Sklad za spodbujanje naložb ocenjuje kreditno tveganje za vsak posel posebej in ne razmišlja o uvedbi skupinske oslabitve.

Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, Sklad za spodbujanje naložb ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Nepristranski dokazi vključujejo znatno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti naložbe pod nabavno ceno. Če obstaja dokaz o oslabitvi, se skupna izguba (izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in sedanjo pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgube zaradi oslabitve te naložbe, ki so bile prej pripoznane v izkazu vseobsegajočega donosa) izbriše iz sredstev vplačnikov in pripozna v izkazu vseobsegajočega donosa. Izgube zaradi oslabitve pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se ne razveljavijo skozi izkaz vseobsegajočega donosa; povečanja njihove poštene vrednosti po oslabitvi se pripoznajo neposredno v sredstvih vplačnikov.

Direktorat Evropske investicijske banke za upravljanje tveganja najmanj enkrat letno pregleda finančna sredstva zaradi morebitnih oslabitev. Popravki, ki izhajajo iz ocene, vključujejo sproščanje diskontne mere v izkazu vseobsegajočega donosa skozi življenjsko dobo sredstva in morebitne popravke, ki so potrebni v zvezi s ponovno oceno prvotne oslabitve.

2.4.5 Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti vključujejo medvalutne zamenjave (swap), medvalutne obrestne zamenjave in valutne terminske posle.

V okviru običajnega izvajanja dejavnosti lahko Sklad za spodbujanje naložb sklene pogodbe o zamenjavi za zavarovanje posameznih poslov dajanja posojil ali valutne terminske pogodbe za zavarovanje valutnih pozicij, izraženih v drugih valutah aktivnega trgovanja kot v eurih, da bi se izravnali vsi dobički ali izgube, nastali zaradi nihanj deviznih tečajev.

Sklad za spodbujanje naložb ne uporablja nobene od možnosti za zavarovanje na podlagi MRS 39. Vsi izvedeni finančni instrumenti se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in so prikazani kot izvedeni finančni instrumenti. Poštene vrednosti izhajajo predvsem iz modelov diskontiranja denarnih tokov, modelov vrednotenja opcij in ponujenih cen tretjih oseb.

Izvedeni finančni instrumenti se knjižijo po pošteni vrednosti ter izkazujejo kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna. Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se vključijo v „Čisti poslovni izid iz finančnih poslov“.

Izvedeni finančni instrumenti se prvotno pripoznajo na podlagi dne trgovanja.

2.4.6 Prispevki

Prispevki držav članic se pripoznajo kot terjatve v izkazu stanja na datum sklepa Sveta, s katerim se določi finančni prispevek, ki ga morajo države članice plačati v Sklad za spodbujanje naložb.

Prispevki držav članic izpolnjujejo naslednje pogoje in so posledično razvrščeni kot kapital:

- kot je določeno v sporazumu o prispevkih, prispevki državam članicam dajejo pravico, da odločajo o uporabi čistih sredstev Sklada za spodbujanje naložb v primeru njegove likvidacije,

- so v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov,

- vsi finančni instrumenti v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov, imajo enake značilnosti,

- instrument ne vključuje nobenih značilnosti, ki bi zahtevale razvrstitev kot obveznost, ter

- skupni pričakovani denarni tokovi, ki jih je mogoče instrumentu pripisati v času njegove uporabe, v veliki meri temeljijo na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih čistih sredstev ali spremembi poštene vrednosti pripoznanih in nepripoznanih čistih sredstev Sklada za spodbujanje naložb v času uporabe tega instrumenta.

2.4.7 Prihodki od obresti od posojil

Obresti od posojil, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se knjižijo v izkazu vseobsegajočega donosa („Prihodki od obresti in podobni prihodki“) ter v izkazu stanja („Posojila in terjatve“) po načelu nastanka poslovnih dogodkov po efektivni obrestni meri, tj. meri, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke skozi pričakovano trajanje posojila na čisto knjigovodsko vrednost posojila. Ko se knjižena vrednost posojila zmanjša zaradi oslabitve, se prihodki od obresti še naprej pripoznavajo z uporabo prvotne efektivne obrestne mere, ki se uporabi na novi knjigovodski vrednosti.

2.4.8 Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč

Sklad za spodbujanje naložb v okviru svojih dejavnosti za države članice upravlja subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč.

Tisti del prispevkov držav članic, ki je dodeljen za plačilo subvencioniranih obrestnih mer, se ne upošteva v sredstvih vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb, ampak je razvrščen kot obveznost do tretjih oseb. Sklad izvrši izplačilo končnim upravičencem in nato zmanjša obveznosti do tretjih oseb.

Kadar zneski, ki jih države članice prispevajo v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo, niso v celoti zagotovljeni, se prerazvrstijo kot prispevek v Sklad za spodbujanje naložb.

2.4.9 Prihodki od obresti na denarna sredstva in njihove ustreznike

Prihodki od obresti na denarna sredstva in njihove ustreznike se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa Sklada za spodbujanje naložb po načelu nastanka poslovnih dogodkov.

2.4.10 Opravnine (provizije) in dividende

Provizije, prejete za storitve, ki se opravijo v določenem časovnem obdobju, se pripoznajo kot prihodek, ko so storitve opravljene. Provizije za neizkoriščeni del odobrenega posojila se odložijo in pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti za obdobje od izplačila do povračila posojila.

Dividende v zvezi finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, se pripoznajo, ko so prejete.

2.4.11 Obdavčenje

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, določa, da so sredstva, prihodki in drugo premoženje institucij Unije oproščeni vseh neposrednih davkov.

3 Upravljanje tveganj

V tem pojasnilu so predstavljene informacije o izpostavljenosti Sklada za spodbujanje naložb kreditnim in finančnim tveganjem ter informacije o upravljanju in kontroli teh tveganj, zlasti primarnih tveganj, povezanih z uporabo finančnih instrumentov. Ta tveganja vključujejo:

- kreditno tveganje – tveganje izgub zaradi neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke, ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave,

- likvidnostno tveganje – tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri izpolnjevanju obvez, povezanih s finančnimi obveznostmi, ki se poravnajo z izročitvijo denarja ali drugega finančnega sredstva,

- tržno tveganje – izpostavljenost opazovanim tržnim spremenljivkam, kot so obrestne mere, tuji devizni tečaji in tržne cene lastniških vrednostnih papirjev.

3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Evropska investicijska banka redno prilagaja svoje postopke za upravljanje tveganj.

Direktorat za upravljanje tveganj pri EIB neodvisno ugotavlja, ocenjuje in spremlja kreditno tveganje in tveganja v zvezi s ceno lastniških vrednostnih papirjev, ki jim je izpostavljen Sklad za spodbujanje naložb, ter poroča o njih. Znotraj okvira, v katerem se ohranja ločevanje nalog, je direktorat za upravljanje tveganj neodvisen od enote za trgovanje. Generalni direktor direktorata za upravljanje tveganj o vprašanjih, povezanih s tveganji, poroča za to pristojnemu podpredsedniku EIB. Ta se redno sestaja z revizijskim odborom in z njim razpravlja o vprašanjih, povezanih s tveganji. Odgovoren je tudi za kontrolo poročanja o tveganjih upravnemu odboru in svetu direktorjev EIB.

3.2 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je potencialna izguba, ki bi lahko nastala zaradi neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke in ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave.

3.2.1. Strategija upravljanja kreditnega tveganja

EIB pri opravljanju kreditne analize nasprotnih strank – posojilojemalcev oceni kreditno tveganje z namenom ovrednotenja. Sklad za spodbujanje naložb je razvil notranjo metodologijo za ocenjevanje podjetij ali finančnih institucij, s katero določi notranje ocene nasprotnih strank upravičenk, ki so njegovi glavni posojilojemalci/poroki. Metodologija temelji na sistemu ocenjevalnih listov, prilagojenih za posamezne glavne bonitetne vrste nasprotnih strank (npr. podjetja, banke, osebe javnega prava itd.). Ob upoštevanju najboljših praks v bančnem sektorju in načel, določenih v okviru novega baselskega kapitalskega sporazuma (Basel II), se vse nasprotne stranke, ki so ključne za kreditni profil posameznega posla, razvrstijo v notranje bonitetne kategorije z uporabo notranje metodologije za ocenjevanje zadevne vrste nasprotnih strank. Vsaki nasprotni stranki se na začetku pripiše notranja ocena, ki odraža njeno dolgoročno boniteto v tuji valuti (ali po potrebi ustrezno boniteto v domači valuti), pridobljeno s podrobno analizo profila tveganja nasprotne stranke in konteksta tveganja zadevne države.

Za kreditno oceno financiranja projektov in drugih strukturiranih ukrepov, ki se uporabljajo v omejenem obsegu, se ne uporablja notranja metodologija za ocenjevanje, temveč ustrezna orodja za oceno kreditnega tveganja za zadevni sektor, ki se osredotočajo zlasti na razpoložljivost denarnih tokov in sposobnost servisiranja dolga. Ta orodja vključujejo analizo pogodbenega okvira projektov, analizo nasprotne stranke in simulacije denarnih tokov. Podobno kot pri podjetjih in finančnih institucijah se vsakemu projektu pripiše notranja ocena tveganj in pričakovana izguba.

Vsi nedržavni posli (ali posli, za katere država ne jamči oz. niso asimilirani) so predmet posebnih omejitev na ravni transakcije in omejitev glede velikosti nasprotne stranke. Najvišji nominalni znesek posamezne transakcije je omejen na določeno zgornjo mejo, ki je odvisna od pričakovane izgube pri transakciji. Omejitve glede nasprotne stranke veljajo za skupno izpostavljenost. Te omejitve praviloma odražajo obseg lastnih sredstev nasprotnih strank ter njihovega skupnega zunanjega dolgoročnega financiranja.

Za omejevanje kreditnega tveganja Sklad za spodbujanje naložb uporablja različne izboljšave kreditne kvalitete, in sicer:

- s projektom povezana jamstva (npr. zastavna pravica na delnicah, zastavna pravica na sredstvih, odstop pravic, zastavna pravica na računih) in/ali

- jamstva, ki jih običajno da nosilec financiranega projekta (npr. jamstva za dokončanje projekta ali jamstva na prvi poziv).

Poleg tega Sklad redko uporablja izboljšave kreditne kvalitete, ki ne vplivajo neposredno na tveganje projekta, kot so zavarovanje s premoženjem ali bančna jamstva.

Sklad za omejevanje kreditnega tveganja ne uporablja kreditnih izvedenih finančnih instrumentov.

3.2.2. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju brez upoštevanja zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kvalitete

Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju za posamezne postavke izkaza stanja, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti. Največja izpostavljenost je prikazana v bruto znesku, torej pred učinkom zmanjšanja kreditnega tveganja z uporabo zavarovanja s premoženjem.

Največja izpostavljenost (v tisoč EUR) || 31.12.2012 || 31.12.2011

SREDSTVA || ||

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 466 568 || 452 279

Izvedeni finančni instrumenti || 115 || 434

Posojila in terjatve || 1 146 280 || 1 033 160

Terjatve do vplačnikov || 87 310 || 87 310

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti || 99 029 || –

Druga sredstva || 224 || 416

Sredstva skupaj || 1 799 526 || 1 573 599

|| ||

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE || ||

Pogojne obveznosti || ||

– Neunovčena jamstva || 20 000 || 20 000

Prevzete obveznosti || ||

– Neizplačana posojila || 749 044 || 701 092

– Unovčena jamstva || 6 224 || 7 909

Zunajbilančne postavke skupaj || 775 268 || 729 001

|| ||

Kreditna izpostavljenost skupaj || 2 574 794 || 2 302 600

3.2.3. Kreditno tveganje iz naslova posojil in terjatev

3.2.3.1 Merjenje kreditnega tveganja pri posojilih in terjatvah

Za vsako posojilno transakcijo Sklada za spodbujanje naložb se opravi celovita ocena tveganja in kvantitativna ocena pričakovane izgube, ki sta podlaga za oceno posojila. Ocene posojil se določijo v skladu s splošno sprejetimi načeli na podlagi kakovosti posojilojemalca, zapadlosti posojila, jamstva in, kadar je primerno, poroka.

Sistem ocenjevanja posojil zajema metodologije, postopke, podatkovne zbirke in informacijske sisteme, ki omogočajo oceno kreditnega tveganja pri dajanju posojil ter kvantitativno oceno pričakovanih izgub. Sistem povzame veliko količino podatkov, na podlagi katerih izračuna relativno oceno kreditnih tveganj, povezanih s posojili. Ocene posojil odražajo sedanjo vrednost ocenjene ravni „pričakovane izgube“, ki je odvisna od verjetnosti neizpolnitve obveznosti glavnih dolžnikov, izpostavljenosti tveganju ter obsega izgub v primeru neizpolnitve obveznosti. Ocene posojil se uporabljajo za naslednje namene:

- kot pomoč za natančnejšo in bolj kvantitativno oceno posojilnih tveganj,

- kot pomoč pri porazdelitvi dejavnosti spremljanja,

- za opis kakovosti posojilnega portfelja na določen datum,

- kot eden od vhodnih podatkov, ki vplivajo na odločitev o stroških tveganja na podlagi pričakovanih izgub.

Na določitev ocene posojila vplivajo naslednji dejavniki:

i) kreditna sposobnost posojilojemalca: direktorat za upravljanje tveganj preveri posojilojemalce ter na podlagi notranjih metodologij in zunanjih podatkov oceni njihovo kreditno sposobnost. V skladu z naprednim pristopom v okviru sporazuma Basel II je EIB razvila notranjo metodologijo za ocenjevanje, s katero določi notranje ocene posojilojemalcev in porokov. Metodologija temelji na ocenjevalnih listih, prilagojenih opredeljenim vrstam nasprotnih strank;

ii) korelacija neizpolnitve obveznosti: ta element kvantificira verjetnost, da bosta posojilojemalec in porok hkrati zašla v finančne težave. Višja ko je korelacija med verjetnostjo neizpolnitve obveznosti posojilojemalca in poroka, nižja je vrednost jamstva, zato je nižja tudi ocena posojila;

iii) vrednost jamstvenih instrumentov in jamstev: ta vrednost se oceni na podlagi kombinacije kreditne sposobnosti izdajatelja in vrste uporabljenega instrumenta;

iv) pogodbeni okvir: trden pogodbeni okvir izboljša kakovost posojila in njegovo notranjo oceno;

v) odplačilna doba posojila: če so vse druge spremenljivke enake, je tveganje, da bo pri servisiranju posojila prišlo do težav, tem večje, čim daljša je odplačilna doba posojila.

Pričakovana izguba pri posojilu se izračuna na podlagi vseh petih zgoraj navedenih elementov. Glede na izračunano raven izgube se nato posojilo razvrsti v eno od naslednjih kategorij ocen posojil:

A     Prvorazredna posojila: delijo se v tri podkategorije. Kategorija A° zajema vsa državna tveganja v EU, torej posojila, ki so bila odobrena državam članicam ali za katera v celoti, izrecno in brezpogojno jamčijo države članice; pričakuje se, da pri odplačevanju teh posojil ne bo prihajalo do težav in se jim pripiše nepričakovana izguba v višini 0 %. Kategorija A+ označuje posojila, ki so bila odobrena drugim subjektom (ali za katera jamčijo drugi subjekti) (ne države članice) in pri katerih se pričakuje, da se stanje v odplačilni dobi ne bo poslabšalo. Kategorija A– vključuje tiste posojilne dejavnosti, pri katerih obstaja določen dvom glede ohranjanja njihovega trenutnega stanja (npr. zaradi dolge zapadlosti ali visoke volatilnosti prihodnje cene sicer odličnega zavarovanja s premoženjem), vendar so morebitna tveganja dokaj majhna.

B      Visokokakovostna posojila: gre za razred sredstev, ki jih banka ocenjuje kot solidna, čeprav ni izključeno, da se njihova kakovost v prihodnje ne bo rahlo poslabšala. Za izražanje relativne verjetnosti, da bo do takega poslabšanja prišlo, se uporabljata podkategoriji B+ in B–.

C      Kakovostna posojila: primer so nezavarovana posojila trdnim bankam in podjetjem s sedemletno zapadlostjo z odplačilom v enkratnem znesku ob zapadlosti posojila oziroma primerljivo amortizacijsko zapadlostjo ob izplačilu posojila.

D      Ta bonitetni razred predstavlja mejo med posojili „sprejemljive kakovosti“ in posojili, pri katerih se pojavljajo določene težave. To ločnico pri ocenah posojil natančneje določata podkategoriji D+ in D–. Posojila z oceno D– zahtevajo strožji nadzor.

E.     Ta kategorija ocen posojil zajema posojila, katerih profil tveganja je slabši od običajno sprejemljivega. Poleg tega vključuje tudi posojila, pri katerih je v odplačilni dobi prišlo do resnih težav in pri katerih ni mogoče izključiti, da ne bo prišlo do izgub. Zato se pri teh posojilih izvaja natančen in poostren nadzor. Podkategoriji E+ in E– označujeta intenzivnost tega posebnega postopka nadzora; pri posojilih z oceno E– obstaja velika verjetnost, da ne bo mogoče zagotoviti pravočasnega servisiranja in bo zato potrebna ena od oblik reprogramiranja dolga, kar lahko povzroči izgubo zaradi oslabitve.

F      Kategorija F (za ang. fail) označuje posojila, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje. Oceno F lahko dobijo le nezaključene transakcije, pri katerih je po podpisu prišlo do nepredvidenih, izrednih in izrazito neugodnih okoliščin. Vse dejavnosti, pri katerih Sklad za spodbujanje naložb beleži izgubo glavnice, dobijo oceno F, zanje pa se oblikuje posebna rezervacija.

Praviloma se posojila, ki z notranjim ocenjevanjem dobijo oceno D– ali manj, uvrstijo na „opazovalni seznam“ (ang. watch list). Če pa je bilo posojilo prvotno odobreno s profilom tveganja D– ali slabšim, se na opazovalni seznam uvrsti le, če pomemben kreditni dogodek povzroči nadaljnje poslabšanje njegove kreditne ocene.

Razpredelnica v poglavju 3.2.3.3 prikazuje analizo kreditne kvalitete posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na podlagi zgoraj opisanih kategorij ocen posojil.

3.2.3.2 Razčlenitev izpostavljenosti kreditnemu tveganju pri dajanju posojil

Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju za podpisana in izplačana posojila po vrstah posojilojemalcev ob upoštevanju jamstev, ki so jih dali poroki:

Na dan 31. decembra 2012 (v tisoč EUR) || Posojila z jamstvom || Druge izboljšave kreditne kvalitete || Posojila brez jamstva || Skupaj

Banke || 12 630 || 136 695 || 207 582 || 356 907

Podjetja || 20 077 || 78 171 || 478 358 || 576 606

Javne institucije || 30 462 || – || 18 || 30 480

Države || – || 5 819 || 176 468 || 182 287

Izplačana posojila skupaj || 63 169 || 220 686 || 862 425 || 1 146 280

Podpisana, a neizplačana posojila || 14 091 || 142 963 || 591 990 || 749 044

Na dan 31. decembra 2011 (v tisoč EUR) || Posojila z jamstvom || Druge izboljšave kreditne kvalitete || Posojila brez jamstva || Skupaj

Banke || 13 026 || 97 994 || 197 245 || 308 265

Podjetja || 15 699 || 55 601 || 475 012 || 546 312

Javne institucije || 37 670 || – || – || 37 670

Države || – || 6 214 || 134 699 || 140 913

Izplačana posojila skupaj || 66 395 || 159 809 || 806 956 || 1 033 160

Podpisana, a neizplačana posojila || 10 434 || 173 484 || 517 174 || 701 092

Dogajanja v zvezi s posojili Sklada za spodbujanje naložb, ki vplivajo na posojilojemalce in poroke Sklada, stalno spremlja operativni direktorat EIB za spremljanje operacij zunaj EU (Ops B). V primeru poslabšanja bonitetne ocene in/ali neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti se pogodbene pravice presojajo za vsak primer posebej. V skladu s smernicami o kreditnih tveganjih se po potrebi izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganj. Poleg tega je v primeru obnovitve bančnih jamstev, prejetih za posojila, zagotovljeno, da se jamstva pravočasno nadomestijo oziroma sprejmejo ustrezni ukrepi.

Sklad za spodbujanje naložb se je takoj odzval na dogajanja na finančnih trgih po septembru 2008, in sicer z okrepitvijo ureditve za spremljanje in upravljanje tveganj. V ta namen je direktorat EIB  aprila 2011 za spremljanje operacij zunaj EU ustanovil neodvisno enoto za spremljanje, ki poroča neposredno generalnemu direktorju, njena naloga pa je finančno in pogodbeno spremljanje posojil. Njen cilj je spodbujati izmenjavo informacij med oddelki in predlaganje postopkov za poročanje in operativno upravljanje v obdobjih finančne krize, da se po potrebi omogoči hitro odzivanje.

3.2.3.3 Razčlenitev kreditne kvalitete glede na vrsto posojilojemalcev

V spodnjih razpredelnicah je prikazana razčlenitev kreditne kvalitete posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na dan 31. decembra 2012 in 31. decembra 2011 glede na ocene posojil na podlagi izpostavljenosti podpisanih posojil (izplačanih in neizplačanih).

Na dan 31. decembra 2012 (v tisoč EUR) || ||  Visoka kakovost ||  Standardna kakovost ||  Najmanjše sprejemljivo tveganje ||  Visoko tveganje ||  Brez ocene ||  Skupaj

|| || A do B– || C || D+ || D– ali manj || ||

Posojilojemalec || Banke || 50 000 || 24 342 || 21 864 || 529 325 || 337 014 || 962 545

Podjetja || 7 466 || 8 006 || – || 605 672 || – || 621 144

Javne institucije || – || – || – || 70 480 || – || 70 480

Države || – || – || – || 241 155 || – || 241 155

Skupaj || || 57 466 || 32 348 || 21 864 || 1 446 632 || 337 014 || 1 895 324

Na dan 31. decembra 2011 (v tisoč EUR) || ||  Visoka kakovost ||  Standardna kakovost ||  Najmanjše sprejemljivo tveganje ||  Visoko tveganje ||  Brez ocene ||  Skupaj

|| || A do B– || C || D+ ||  D– ali manj || ||

Posojilojemalec || Banke || 50 002 || 9 674 || 39 966 || 356 629 || 351 476 || 807 747

Podjetja || 3 917 || 5 279 || – || 635 825 || – || 645 021

Javne institucije || – || – || – || 38 761 || – || 38 761

Države || – || – || – || 242 723 || – || 242 723

Skupaj || || 53 919 || 14 953 || 39 966 || 1 273 938 || 351 476 || 1 734 252

3.2.3.4 Porazdeljenost tveganj pri posojilih in terjatvah

3.2.3.4.1 Geografska razčlenitev

Na podlagi države posojilojemalca je mogoče portfelj Sklada za spodbujanje naložb razčleniti po naslednjih geografskih regijah (v tisoč EUR):

Država posojilojemalca || 31.12.2012 || 31.12.2011

Regionalno – AKP || 84 051 || 99 543

Uganda || 140 833 || 117 035

Regionalno – Zahodna Afrika || 33 856 || 14 161

Mozambik || 137 745 || 126 666

Mavretanija || 65 670 || 43 427

Etiopija || 81 666 || 84 266

Dominikanska republika || 67 991 || 66 118

Kenija || 131 566 || 65 611

Kamerun || 72 525 || 60 706

Zambija || 18 772 || 43 294

Demokratična republika Kongo || 28 415 || 8 980

Nigerija || 14 383 || 28 691

Regionalno – pacifiške države || 17 767 || 20 603

Regionalno – osrednja Afrika || 10 431 || 12 109

Jamajka || 71 027 || 59 317

Madagaskar || – || 1 253

Mauritius || 11 302 || 12 732

Gana || 5 642 || 7 812

Angola || 10 009 || 13 598

Trinidad in Tobago || 1 483 || 1 002

Burkina Faso || 10 727 || 12 588

Malavi || 4 950 || 5 833

Nova Kaledonija || 4 198 || 4 673

Ruanda || 9 641 || 11 197

Niger || 4 146 || 3 950

Francoska Polinezija || 2 631 || 3 131

Bocvana || – || –

Senegal || 5 837 || 10 329

Lesoto || 3 827 || 3 902

Vanuatu || 3 639 || 3 917

Belize || 13 || 103

Grenada || 2 477 || 2 698

Gabon || 1 011 || 1 509

Togo || 52 644 || 53 224

Zelenortski otoki || 27 073 || 28 405

Džibuti || 762 || 777

Haiti || 4 654 || –

Sveta Lucija || 2 916 || –

Skupaj || 1 146 280 || 1 033 160

3.2.3.4.2 Razčlenitev po industrijskih sektorjih

V spodnji razpredelnici je prikazana razčlenitev posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb po industrijskih sektorjih posojilojemalcev. Posli, ki se pred izplačilom končnemu upravičencu najprej izplačajo finančnemu posredniku, so prikazani v okviru globalnih posojil (v tisoč EUR).

Industrijski sektor posojilojemalca || 31.12.2012 || 31.12.2011

Globalna posojila in pogodbe o zastopstvu || 252 662 || 218 912

Letalske družbe in proizvodnja zrakoplovov || 13 || 103

Letališča in sistemi upravljanja zračnega prometa || 30 480 || 31 052

Osnovni material in rudarstvo || 168 911 || 135 573

Kemikalije, umetne mase in farmacevtski izdelki || – || 20 400

Pitna voda, čiščenje vode || 38 697 || 33 247

Elektrika, premog in drugo || 409 090 || 358 745

Prehranska veriga || – || 1 244

Investicijsko blago/trajno potrošno blago || 3 827 || 3 902

Pomorski promet in drugo || 5 819 || 6 214

Obdelava materialov, gradbeništvo || 24 154 || 29 025

Papirna industrija || 4 747 || 4 840

Ceste in avtoceste || 73 921 || 62 856

Telekomunikacije || 18 427 || 24 963

Terciarni sektor in drugo || 115 532 || 102 084

Skupaj || 1 146 280 || 1 033 160

3.2.3.5 Zaostanki pri odplačevanju posojil

Zneski v zaostanku se ugotavljajo, spremljajo in sporočajo v skladu z vrsto postopkov, imenovanih „smernice za spremljanje zamud pri plačilih“.

Za spremljanje zneskov v zaostanku in poročanje o njih je načeloma pristojen oddelek za zamude pri plačilih Direktorata za upravljanje in prestrukturiranje transakcij pri EIB. Oddelek za zamude pri plačilih pripravi mesečno poročilo o neplačanih obrokih posojil Sklada za spodbujanje naložb, vključno z razpredelnico, ki prikazuje več kot osemdnevne zaostanke pri odplačevanju in njihovo primerjavo med posameznimi meseci. V mesečnem poročilu so natančno opisani že sprejeti ali predvideni ukrepi po državah, posojilih in obrokih.

Poleg tega oddelek pripravi mesečno poročilo o več kot 90-dnevnih zamudah pri odplačilu posojil in ga pošlje Evropski komisiji. Upravnemu odboru EIB se dvakrat letno predloži zbirna tabela o posojilih z več kot 30- in več kot 90-dnevnimi zaostanki ter poročilo, ki vključuje primerjalne podatke o letnem in polletnem gibanju zaostankov.

Zaostanke pri odplačevanju zadevnih posojil lahko razčlenimo na naslednji način (v tisoč EUR):

|| Pojasnilo || Posojila in terjatve 31.12.2012 || Posojila in terjatve 31.12.2011

Knjigovodska vrednost || || 1 146 280 || 1 033 160

|| || ||

Posamične oslabitve || || ||

Bruto znesek || || 110 767 || 112 662

Popravek zaradi oslabitve || 7 || –45 144 || –48 816

Knjigovodska vrednost posamičnih oslabitev || || 65 623 || 63 846

|| || ||

Skupinske oslabitve || || ||

Bruto znesek || || – || –

Popravek zaradi oslabitve || || – || –

Knjigovodska vrednost skupinskih oslabitev || || – || –

|| || ||

Zapadle postavke, ki niso oslabljene || || ||

|| || ||

Zapadle postavke zajemajo || || ||

posojila in terjatve, zapadle 30–60 dni || || 12 ||  8

posojila in terjatve, zapadle 60–90 dni || || – ||  472

posojila in terjatve, zapadle 90–180 dni || || – ||  13

posojila in terjatve, zapadle več kot 180 dni || || – ||  33

Knjigovodska vrednost zapadlih postavk, ki niso oslabljene || || 12 ||  526

|| || ||

Knjigovodska vrednost postavk, ki niso niti zapadle niti oslabljene || || 1 080 645 || 968 788

|| || ||

Skupna knjigovodska vrednost posojil in terjatev || || 1 146 280 || 1 033 160

|| || || ||

3.2.4. Kreditno tveganje iz naslova denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

Razpoložljiva sredstva se vlagajo v skladu s časovnim načrtom izplačil po pogodbenih obveznostih Sklada za spodbujanje naložb. Na dan 31. decembra 2012 so bile naložbe izključno v obliki bančnih vlog in drugih kratkoročnih finančnih instrumentov. V skladu z naložbenimi smernicami in glede na likvidnostne potrebe bi bile lahko upravičene tudi naložbe v srednje- in dolgoročne obveznice.

Pooblaščene banke ali izdajatelji morajo imeti kratkoročno bonitetno oceno najmanj P-1/A-1/F1 (Moody’s, S&P, Fitch). Če je ocena več kot ene bonitetne agencije različna, se upošteva najslabša ocena. Najvišji dovoljen znesek za posamezno pooblaščeno banko ali izdajatelja je trenutno 50 000 000 EUR (petdeset milijonov eurov).

Vloge se izvršujejo s pooblaščenimi subjekti, in sicer z zapadlostjo največ tri mesece od datuma sklenitve posla in do zgornje meje kreditne izpostavljenosti.

Na dan 31. decembra 2012 in 31. decembra 2011 so imele vse bančne vloge in kratkoročni komercialni zapisi Sklada po oceni bonitetne agencije Moody’s najmanj oceno P-1. Ocena P-2 na dan 31. decembra 2011 je bila posledica znižanja ocene ene nasprotne stranke 21. decembra 2011.

Spodnja razpredelnica prikazuje stanje bančnih vlog, vključno z obračunanimi obrestmi (v tisoč EUR):

             Najnižja kratkoročna bonitetna ocena (v skladu z lestvico agencije Moody's) ||      Najnižja dolgo-      ročna bonitetna ocena      (v skladu z lestvico agencije Moody's) || 31.12.2012 || 31.12.2011

P-1 ||      Aa1 || 43 400 || 10 % || – || –

P-1 ||      Aa2 || – || – || 28 622 || 6 %

P-1 ||      Aa3 || 130 901 || 29 % || 105 547 || 24 %

P-1 ||      A1 || 83 500 || 18 % || 117 603 || 26 %

P-1 ||      A2 || 198 179 || 43 % || 179 938 || 40 %

P-2 ||      A3 || – || – || 17 441 || 4 %

Skupaj ||      || 455 980 || 100 % || 449 151 || 100 %

3.2.5. Kreditno tveganje iz naslova izvedenih finančnih instrumentov

3.2.5.1 Strategija upravljanja kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih

Kreditno tveganje, povezano z izvedenimi finančnimi instrumenti, pomeni izgubo, ki bi jo utrpela stranka, če nasprotna stranka v poslu ne bi mogla izpolniti svojih pogodbenih obveznosti. Obseg kreditnega tveganja iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je odvisen od več dejavnikov (npr. obresti in deviznih tečajev), običajno pa predstavlja le manjši del njihove nominalne vrednosti.

V okviru običajnega izvajanja dejavnosti lahko Sklad za spodbujanje naložb sklene pogodbe o zamenjavi za zavarovanje posameznih poslov dajanja posojil ali valutne terminske pogodbe za zavarovanje valutnih pozicij, izraženih v drugih valutah aktivnega trgovanja kot v eurih. Vse posle zamenjave izvrši EIB z zunanjo nasprotno stranko. Pogoji zamenjav so določeni v istih krovnih pogodbah o zamenjavi (master swap agreements) in sporazumih o zavarovanju tveganj (credit support annexes), podpisanih med EIB in njenimi zunanjimi nasprotnimi strankami.

3.2.5.2 Merjenje kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih

Vsi posli zamenjave, ki jih izvrši EIB in so povezani s Skladom za spodbujanje naložb, se obravnavajo v skladu z istim pogodbenim okvirom in z uporabo istih metodologij, kot se uporabljajo za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih EIB izvrši za lastne namene. O upravičenosti nasprotnih strank v poslih zamenjave odloča EIB na podlagi enakih pogojev za upravičenost, kot se uporabljajo za njene splošne namene v zvezi s posli zamenjave.

EIB meri izpostavljenost kreditnemu tveganju, povezanemu s posli zamenjave in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, s pristopoma neto tržne izpostavljenosti (net market exposure – NME) in potencialne prihodnje izpostavljenosti (potential future exposure – PFE) za poročanje in nadzor omejitev. Pristopa neto tržne izpostavljenosti in potencialne prihodnje izpostavljenosti v celoti vključujeta izvedene finančne instrumente, povezane s Skladom za spodbujanje naložb.

Spodnja razpredelnica prikazuje zapadlost pogodb o zamenjavi (vključene so medvalutne zamenjave in medvalutne obrestne zamenjave, izključene pa kratkoročne valutne zamenjave), ki so razčlenjene glede na svojo nominalno in pošteno vrednost:

Pogodbe o zamenjavi na dan 31. 12. 2012 || Manj kot || 1 leto || 5 let || Več kot || Skupaj za leto 2012

(v tisoč EUR) || 1 leto || do 5 let || do 10 let || do 10 let ||

Nominalna vrednost || 1 480 || 9 833 || 15 253 || – || 26 566

Poštena vrednost (tj. neto diskontirana vrednost) || 71 || –528 || –3 529 || – || –3 986

Pogodbe o zamenjavi na dan 31. 12. 2011 || Manj kot || 1 leto || 5 let || Več kot || Skupaj za leto 2011

(v tisoč EUR) || 1 leto ||  do 5 let || do 10 let || 10 let ||

Nominalna vrednost || 7 042 || 43 593 || 16 899 || – || 67 534

Poštena vrednost (tj. neto diskontirana vrednost) || –674 || –1 331 || –3 869 || – || –5 874

Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o kratkoročni valutni zamenjavi zaradi zavarovanja valutnega tveganja pri izplačilu posojil v drugih valutah kot v eurih. Kratkoročne valutne zamenjave imajo zapadlost največ tri mesece in se redno obnavljajo. Nominalna vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je na dan 31. decembra 2012 znašala 652 milijonov EUR, na dan 31. decembra 2011 pa 585 milijonov EUR. Poštena vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je na dan 31. decembra 2012 znašala –2,9 milijona EUR, na dan 31. decembra 2011 pa –6,4 milijona EUR.

Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o obrestni zamenjavi zaradi zavarovanja obrestnega tveganja pri izplačanih posojilih. Na dan 31. decembra 2012 je obstajala ena obrestna zamenjava z nominalno vrednostjo 19,6 milijona EUR (2011: nič) in pošteno vrednostjo 0,03 milijona EUR (2011: nič).

3.2.6. Kreditno tveganje pri finančnih sredstvih v posesti do zapadlosti

Spodnja razpredelnica prikazuje stanje portfelja v posesti do zapadlosti, ki je v celoti sestavljen iz obvezniških pozicij s preostalo zapadlostjo manj kot tri mesece.

             Najnižja kratkoročna bonitetna ocena (v skladu z lestvico agencije Moody's) ||      Najnižja dolgo-      ročna bonitetna ocena      (v skladu z lestvico agencije Moody's) || 31.12.2012 || 31.12.2011

P-2 ||      Baa2 || 50 143 || 51 % || – || –

P-3 ||      Baa3 || 48 886 || 49 % || – || –

Skupaj ||      || 99 029 || 100 % || – || –

3.3 Likvidnostno tveganje

3.3.1 Upravljanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri izpolnjevanju obvez, povezanih s finančnimi obveznostmi, ki so poravnane z izročitvijo denarja ali drugega finančnega sredstva.

Sklad za spodbujanje naložb se financira predvsem z letnimi prispevki držav članic (sredstva 9. in 10. ERS), poleg tega pa še z vrnjenimi sredstvi, ki izhajajo iz poslov Sklada. Komisija ob upoštevanju napovedi EIB v zvezi z upravljanjem in posli Sklada za spodbujanje naložb vsako leto do 15. oktobra pripravi in posreduje Svetu poročilo o prevzetih obveznostih, plačilih in letnem znesku vpoklicanih prispevkov (vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami), ki jih je treba vplačati v tekočem in naslednjih proračunskih letih.

Za izračun letnih prispevkov držav članic se analizira gibanje izplačil v okviru tekočega in načrtovanega portfelja, ki se spremlja skozi vse leto. Pri prilagoditvi letnih likvidnostnih potreb se upoštevajo nepredvideni dogodki, kot so predčasna izplačila, prodaja delnic ali neizpolnitev obveznosti. Sklad za spodbujanje naložb za dodatno zmanjšanje likvidnostnega tveganja ohranja zadostno likvidnostno rezervo, da lahko kadar koli pokrije predvidena izplačila, ki jih redno sporoča direktorat EIB za spremljanje operacij zunaj EU.

Zakladniška sredstva na računih, odprtih v imenu Sklada za spodbujanje naložb, upravlja zakladniški oddelek banke v skladu z načelom ločevanja nalog enote za trgovanje in zalednih služb. Posli poravnave, povezani z vlaganjem teh sredstev, so v pristojnosti oddelka za načrtovanje in poravnavo.

Poleg tega je v skladu z načelom delitve nalog odobritev nasprotnih strank ter določanje omejitev za zakladniške naložbe in njihovo spremljanje v pristojnosti direktorata EIB za upravljanje tveganj.

3.3.2 Merjenje likvidnostnega tveganja

V tem oddelku so v razpredelnicah razčlenjene finančne obveznosti Sklada za spodbujanje naložb po zapadlosti na podlagi preostalega obdobja od datuma bilance stanja do pogodbenega datuma zapadlosti (na podlagi nediskontiranih denarnih tokov).

Sklad za spodbujanje naložb ima obveznosti v obliki neizplačanih delov kredita v okviru podpisanih posojilnih pogodb, neizplačanih delov podpisanih pogodb o vpisu kapitala/naložbah, izdanih jamstev za posojila ali prevzetih obveznosti za subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč. Časovni okvir izplačil je podvržen precejšnji negotovosti. Pri posojilih Sklada za spodbujanje naložb je rok za izplačilo sicer predviden, vendar se izplačila opravijo v rokih in obsegu, ki ustrezajo napredku pri zadevnem naložbenem projektu in transakcijah financiranja v razmeroma nestanovitnem okolju poslovanja. Kapitalske naložbe zapadejo v plačilo takoj, ko upravljavci kapitalskega sklada izdajo veljaven poziv za vplačilo kapitala, ki odraža napredek pri njihovih naložbenih dejavnostih. Obdobje črpanja posojila je običajno 3 leta, pogosto pa se podaljša še za eno ali dve leti. Na koncu obdobja črpanja posojila običajno ostane nekoriščenih nekaj obveznosti za izplačila, dokler niso v celoti prodane osnovne naložbe sklada, saj je likvidnost sklada občasno lahko nezadostna za kritje plačilnih obveznosti, ki izhajajo iz provizij in drugih odhodkov. Pri jamstvih za posojila običajno ni posebnih obveznosti glede izplačila, razen če upravičenec jamstvo unovči. Znesek neunovčenega jamstva se zmanjšuje skladno s časovnim načrtom odplačevanja vsakega posojila, zavarovanega z jamstvom.

Na tej podlagi je bila ocenjena razčlenitev zapadlosti, prikazana v spodnji razpredelnici, pri čemer je bilo za vsak primer upoštevano pogodbeno obdobje za izplačilo z uporabo napovedi, pripravljenih v skladu s standardno metodologijo Sklada za spodbujanje naložb za načrtovanje likvidnosti. Kar zadeva obveznosti za izplačilo pri pogodbah za tehnično pomoč, gre običajno za kratkoročne pogodbe (manj kot eno leto). „Neopredeljena zapadlost“ je bila izbrana v naslednjih primerih: obveznosti iz unovčenih in neunovčenih jamstev; posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana, za katera je pogodbeno obdobje za izplačilo poteklo in se pričakuje njegovo podaljšanje; subvencionirane obrestne mere, za katere so bila od držav članic vpoklicana sredstva za kritje prihodnjih potreb na podlagi pavšala.

Likvidnostni profil izvedenih finančnih obveznosti predstavlja pogodbene nediskontirane denarne tokove pogodb o zamenjavi, vključno z medvalutnimi zamenjavami (CCS), medvalutnimi obrestnimi zamenjavami (CCIRS), kratkoročnimi valutnimi zamenjavami in obrestnimi zamenjavami.

Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti ||  3 mesece ali manj || Več kot 3 mesece do 1 leto || Več kot 1 leto do 5 let || Več kot 5 let || Neopredeljena zapadlost || Bruto nominalni odliv

v tisoč EUR na dan 31.12.2012

Drugo (izdana jamstva, unovčena jamstva) || – || – || – || – || 26 224 || 26 224

Odlivi za posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana || 16 500 || 287 657 || 243 020 || – || 201 867 || 749 044

Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic, za katere so bile prevzete obveznosti || – || 26 806 || 54 958 || 7 319 || 127 987 || 217 070

Odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti || 255 || 101 495 || 79 206 || – || 23 599 || 204 555

Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti || 2 000 || 8 511 || 13 109 || – || – || 23 620

Skupaj || 18 755 || 424 469 || 390 293 || 7 319 || 379 677 || 1 220 513

Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti ||  3 mesece ali manj || Več kot 3 mesece do 1 leto || Več kot 1 leto do 5 let || Več kot 5 let || Neopredeljena zapadlost || Bruto nominalni odliv

v tisoč EUR na dan 31.12.2011

Drugo (izdana jamstva, unovčena jamstva) || – || – || – || – || 27 909 || 27 909

Odlivi za posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana || 2 295 || 257 127 || 274 573 || 54 000 || 113 097 || 701 092

Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic, za katere so bile prevzete obveznosti || 2 035 || 38 424 || 38 010 || 7 666 || 178 432 || 264 567

Odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti || 1 445 || 31 100 || 139 211 || – || 16 211 || 187 967

Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti || 4 564 || 16 693 || – || – || – || 21 257

Skupaj || 10 339 || 343 344 || 451 794 || 61 666 || 335 649 || 1 202 792

Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti v tisoč EUR na dan 31.12.2012 ||  3 mesece ali manj || Več kot 3 mesece do 1 leto || Več kot 1 leto do 5 let || Več kot 5 let || Bruto nominalni priliv/odliv

CCS in CCIRS – Prilivi || 1 238 || 7 364 || 14 498 || 5 350 || 28 450

CCS in CCIRS – Odlivi || –1 286 || –8 428 || –17 218 || –5 894 || –32 826

Kratkoročne valutne zamenjave – Prilivi || 649 000 || – || – || – || 649 000

Kratkoročne valutne zamenjave – Odlivi || –652 451 || – || – || – || –652 451

Obrestne zamenjave – Prilivi || 65 || 511 || 3 274 || 2 117 || 5 967

Obrestne zamenjave – Odlivi || – || –753 || –3 537 || –1 577 || –5 867

Skupaj || –3 434 || –1 306 || –2 983 || –4 || –7 727

|| || || || ||

Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti v tisoč EUR na dan 31.12.2011 ||  3 mesece ali manj || Več kot 3 mesece do 1 leto || Več kot 1 leto do 5 let || Več kot 5 let || Bruto nominalni priliv/odliv

CCS in CCIRS – Prilivi || 9 873 || 14 365 || 19 533 || 7 430 || 51 201

CCS in CCIRS – Odlivi || –10 091 || –17 527 || –24 420 || –9 015 || –61 053

Kratkoročne valutne zamenjave – Prilivi || 585 000 || – || – || – || 585 000

Kratkoročne valutne zamenjave – Odlivi || –591 909 || – || – || – || –591 909

Skupaj || –7 127 || –3 162 || –4 887 || –1 585 || –16 761

3.4 Tržno tveganje

Tržno tveganje pomeni tveganje, da bodo spremembe tržnih cen, kot so obrestne mere, cene lastniških vrednostnih papirjev, devizni tečaji in kreditni razmiki (ki niso povezane s spremembami bonitete izdajatelja), vplivale na dohodek subjekta ali na vrednost njegove udeležbe v finančnih instrumentih.

3.4.1. Obrestno tveganje

Obrestno tveganje je volatilnost ekonomske vrednosti pozicij Sklada za spodbujanje naložb ali dohodka, ki izvira iz njih, zaradi neugodnih gibanj tržnih donosov ali časovne strukture obrestnih mer. Izpostavljenost obrestnemu tveganju nastane, kadar imajo različna sredstva in obveznosti različne roke za popravek obrestne mere in roke za plačilo.

Sklad za spodbujanje naložb meri obrestno občutljivost svojega posojilnega portfelja in z njim povezanih zamenjav, sklenjenih v okviru mikro zavarovanja, z izračunom po metodi vrednosti bazične točke.

S to metodo se meri povečanje ali zmanjšanje čiste sedanje vrednosti zadevnega portfelja na podlagi povečanja obrestnih mer za 1 bazično točko (0,01 %) pri določenih časovnih razredih ročnosti: „denarni trg – do eno leto“, „zelo kratko – 2 do 3 leta“, „kratko – 4 do 6 let“, „dolgo – 12 do 20 let “ ali „zelo dolgo – več kot 21 let“.

Sklad za spodbujanje naložb za izračun čiste sedanje vrednosti posojil uporablja krivuljo financiranja v EUR (krivulja obrestne zamenjave v EUR + pribitek, ki ga pri izposojanju plačuje EIB) za denarne tokove, izražene v EUR in tujih valutah razen USD, ter krivuljo financiranja v USD za denarne tokove, izražene v USD. Za izračun čiste sedanje vrednosti zamenjav pri mikro zavarovanju Sklad za spodbujanje naložb uporablja krivuljo obrestne zamenjave v EUR za denarne tokove, izražene v EUR, in krivuljo obrestne zamenjave v USD za denarne tokove, izražene v USD.

Kot je prikazano v spodnji razpredelnici, bi se čista sedanja vrednost posojilnega portfelja, vključno s povezanimi zamenjavami z mikro zavarovanjem, na dan 31.12.2012 zmanjšala za 341 000 EUR (na dan 31.12.2011 za 239 000 EUR), če bi se obrestne mere hkrati povečale za 1 bazično točko.

Vrednost bazične točke V tisoč EUR || Denarni trg || Zelo kratko || Kratko || Srednje || Dolgo || Zelo dolgo || Skupaj

Stanje na dan 31.12.2012 || 1 leto || 2 do 3 leta || 4 do 6 let || 7 do 11 let || 12 do 20 let || 21 let ||

Skupna občutljivost posojil in zamenjav z mikro zavarovanjem || –25 || –47 || –90 || –117 || –62 || – || –341

Vrednost bazične točke (v tisoč EUR) || Denarni trg || Zelo kratko || Kratko || Srednje || Dolgo || Zelo dolgo || Skupaj

Stanje na dan 31.12.2011 || 1 leto || Od 2 do 3 leta || Od 4 do 6 let || Od 7 do 11 let || 12 do 20 let || 21 let ||

Skupna občutljivost posojil in zamenjav z mikro zavarovanjem || –20 || –28 || –60 || –78 || –53 || – || –239

3.4.2. Valutno tveganje

Valutno tveganje je volatilnost ekonomske vrednosti pozicij Sklada za spodbujanje naložb ali dohodka, ki izvira iz njih, zaradi neugodnih gibanj deviznih tečajev.

Sklad je izpostavljen valutnemu tveganju, kadar obstaja valutna neusklajenost med njegovimi sredstvi in obveznostmi. Valutno tveganje vključuje tudi učinek nepričakovanih in neugodnih sprememb vrednosti prihodnjih denarnih tokov, ki jih povzročajo tečajna nihanja.

3.4.2.1 Valutno tveganje in zakladniška sredstva

Zakladniška sredstva Sklada za spodbujanje naložb so izražena v eurih ali ameriških dolarjih.

Pred valutnim tveganjem se je mogoče zavarovati z valutnimi promptnimi ali terminskimi posli, valutnimi zamenjavami ali medvalutnimi zamenjavami. Zakladniški oddelek EIB lahko, če oceni, da je to potrebno in primerno, v skladu s politiko banke uporabi kateri koli drug instrument, ki zagotavlja zavarovanje pred tržnimi tveganji, povezanimi s finančnimi dejavnostmi Sklada za spodbujanje naložb.

3.4.2.2 Valutno tveganje in posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad za spodbujanje naložb

Sklad za spodbujanje naložb prejme prispevke držav članic v eurih.. Posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad, kot tudi subvencionirane obrestne mere, so lahko izraženi v eurih, ameriških dolarjih ali kateri koli drugi dovoljeni valuti.

Izpostavljenost valutnemu tveganju (glede na referenčno valuto – euro) nastane, če transakcije, izražene v drugih valutah kot v eurih, niso zavarovane. V nadaljevanju so predstavljene smernice Sklada za spodbujanje naložb za zavarovanje pred valutnim tveganjem.

3.4.2.2.1. Zavarovanje poslov, izraženih v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih, pred tveganjem

- Posojila Sklada za spodbujanje naložb, izplačana v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih, se zavarujejo s pogodbami o medvalutni zamenjavi z enakim finančnim profilom, kot ga ima posojilo, ki se zavaruje, pod pogojem, da obstaja delujoč trg valutnih zamenjav.

- Za izplačila v okviru poslov Sklada za spodbujanje naložb, ki se izvršijo v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih in ki niso dolgoročno zavarovana pred tveganji, zakladniški oddelek izvrši valutni posel dva delovna dni pred izplačilom. Obračunski tečaj, ki se uporablja za posle Sklada, ustreza tržnemu deviznemu tečaju, ki ga prejme zakladniški oddelek. Podobno zakladniški oddelek tudi za vračila, prejeta v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih, po potrebi izvrši valutni posel za zamenjavo prejetih valut.

- Neunovčena jamstva se ne zavarujejo pred valutnim tveganjem. Jamstva, ki se unovčijo v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih, se zavarujejo pred tveganjem.

- Posli v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih, za katere zakladniški oddelek ne more izvršiti posla za zavarovanje pred tveganji, ostanejo nezavarovani. To vključuje tudi (sintetične) posle, ki so izraženi v domači valuti, poravnajo pa se v eurih ali ameriških dolarjih. Sklad za spodbujanje naložb ostane izpostavljen valutnemu tveganju, ki nastane pri tem.

3.4.2.2.2. Zavarovanje poslov, izraženih v ameriških dolarjih, pred tveganjem

- Skupni izpostavljeni znesek vseh poslov Sklada za spodbujanje naložb (razen neunovčenih jamstev), izraženih v ameriških dolarjih, se zavaruje s posli valutne zamenjave USD/EUR, ki se obnavljajo v rednih obdobjih. Na začetku vsakega obdobja se na podlagi načrtovanih oz. pričakovanih vrnjenih sredstev/izplačil ocenijo denarni tokovi, ki naj bi bili v naslednjem obdobju prejeti ali plačani v ameriških dolarjih. Nato se zapadli posli valutne zamenjave obnovijo, pri čemer se njihov znesek prilagodi, tako da pokrije vsaj predvidene likvidnostne potrebe v ameriških dolarjih v naslednjem obdobju.

- Na podlagi računovodskih izkazov se v rednih obdobjih preračuna skupna izpostavljenost poslov v ameriških dolarjih, da se po potrebi prilagodi zavarovanje naslednje obnovitve poslov valutne zamenjave.

- Za zavarovanje nekaterih posojil, izraženih v ameriških dolarjih, se lahko uporabijo tudi medvalutne zamenjave, če zakladniški oddelek presodi, da je to primerno z operativnega vidika.

- V obdobju obnovitve poslov se nepričakovani likvidnostni primanjkljaji v ameriških dolarjih pokrijejo z ad hoc posli valutnih zamenjav, likvidnostni presežki pa se vložijo v zakladniška sredstva ali zamenjajo v eure.

- Skupni izpostavljeni in nezavarovani znesek iz poslov v ameriških dolarjih (nominalno) ne sme v nobenem trenutku preseči 5 000 000 USD (pet milijonov ameriških dolarjev). Ta zgornja meja se prilagodi enkrat letno. Če je zgornja meja presežena, zakladniški oddelek ponovno zmanjša izpostavljenost pod dovoljeno mejo s poslom valutne zamenjave.

3.4.2.3 Pozicija v tujih valutah

V spodnjih razpredelnicah je prikazana pozicija Sklada za spodbujanje naložb v tujih valutah (v tisoč EUR):

Na dan 31. decembra 2012 || EUR || USD || KES || Valute AKP/ČDO || Skupaj

|| || || || ||

SREDSTVA || || || || ||

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 424 647 || 41 921 || – || – || 466 568

Izvedeni finančni instrumenti || 1 064 || –949 || – || – || 115

Posojila in terjatve || 513 231 || 508 412 || 60 348 || 64 289 || 1 146 280

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 66 509 || 259 694 || – || 6 798 || 333 001

Terjatve do vplačnikov || 87 310 || – || – || – || 87 310

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti || 99 029 || – || – || – || 99 029

Druga sredstva || – || – || – || 224 || 224

Sredstva skupaj || 1 191 790 || 809 078 || 60 348 || 71 311 || 2 132 527

|| || || || ||

OBVEZNOSTI IN SREDSTVA VPLAČNIKOV || || || || ||

Obveznosti || || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || –675 814 || 682 849 || – || – || 7 035

Odloženi prihodki || 37 560 || 248 || – || – || 37 808

Obveznosti do tretjih oseb || 312 040 || 46 || – || – || 312 086

Druge obveznosti || 905 || 19 || 14 || 215 || 1 153

Obveznosti skupaj || –325 309 || 683 162 || 14 || 215 || 358 082

Sredstva vplačnikov || || || || ||

Vpoklicani prispevki držav članic || 1 561 309 || – || – || – || 1 561 309

Rezerva za pošteno vrednost || 5 366 || 59 144 || – || 3 924 || 68 434

Zadržani dobički || 144 702 || – || – || – || 144 702

Sredstva vplačnikov skupaj || 1 711 377 || 59 144 || – || 3 924 || 1 774 445

Obveznosti in sredstva vplačnikov skupaj || 1 386 068 || 742 306 || 14 || 4 139 || 2 132 527

Valutna pozicija na dan 31. decembra 2012 || –194 278 || 66 772 || 60 334 || 67 172 || –

|| || || || ||

Na dan 31. decembra 2012 || || || || ||

PREVZETE OBVEZNOSTI || || || || ||

Neizplačana posojila in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 794 475 || 171 639 || – || – || 966 114

Unovčena jamstva || – || – || – || 6 224 || 6 224

Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč || 204 555 || – || – || – || 204 555

|| || || || ||

POGOJNE OBVEZNOSTI || || || || ||

Neunovčena jamstva || 20 000 || – || – || – || 20 000

Na dan 31. decembra 2011 || EUR || USD || CAD || Valute AKP/ČDO || Skupaj

|| || || || ||

SREDSTVA || || || || ||

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 416 384 || 35 895 || – || – || 452 279

Izvedeni finančni instrumenti || 13 419 || –12 985 || – || – || 434

Posojila in terjatve || 477 340 || 501 923 || – || 53 897 || 1 033 160

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 54 287 || 186 525 || 4 303 || 6 545 || 251 660

Terjatve do vplačnikov || 87 310 || – || – || – || 87 310

Druga sredstva || 50 || – || – || 366 || 416

Sredstva skupaj || 1 048 790 || 711 358 || 4 303 || 60 808 || 1 825 259

|| || || || ||

OBVEZNOSTI IN SREDSTVA VPLAČNIKOV || || || || ||

Obveznosti || || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || –641 758 || 654 460 || – || – || 12 702

Odloženi prihodki || 32 689 || 314 || – || – || 33 003

Obveznosti do tretjih oseb || 329 598 || 62 || – || – || 329 660

Druge obveznosti || 691 || 19 || – || 403 || 1 113

Obveznosti skupaj || –278 780 || 654 855 || – || 403 || 376 478

Sredstva vplačnikov || || || || ||

Vpoklicani prispevki držav članic || 1 281 309 || – || – || – || 1 281 309

Rezerva za pošteno vrednost || 41 750 || – || – || – || 41 750

Zadržani dobički || 125 722 || – || – || – || 125 722

Sredstva vplačnikov skupaj || 1 448 781 || – || – || – || 1 448 781

Obveznosti in sredstva vplačnikov skupaj || 1 170 001 || 654 855 || – || 403 || 1 825 259

Valutna pozicija na dan 31. decembra 2011 || –121 211 || 56 503 || 4 303 || 60 405 || –

|| || || || ||

Na dan 31. decembra 2011: || || || || ||

PREVZETE OBVEZNOSTI || || || || ||

Neizplačana posojila in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 761 319 || 204 340 || – || – || 965 659

Unovčena jamstva || – || – || – || 7 909 || 7 909

Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč || 209 223 || || – || – || 209 223

POGOJNE OBVEZNOSTI || || || || ||

Neunovčena jamstva || 20 000 || – || – || – || 20 000

3.4.2.4 Analiza občutljivosti na spremembo deviznih tečajev (v tisoč EUR)

Na dan poročanja je bila največja čista izpostavljenost spremembam deviznih tečajev čista izpostavljenost v USD. Na dan 31. decembra 2012 bi sprememba deviznega tečaja EUR/USD v višini +/– 10 % pomenila spremembo sredstev vplačnikov v višini 6 682 EUR oz. –6 682 EUR (na dan 31. decembra 2011 pa v višini 5 650 EUR oz. –5 650  EUR).

3.4.2.5 Devizni tečaji

Za določitev bilance stanja na dan 31. decembra 2012 in 31. decembra 2011 so bili uporabljeni naslednji devizni tečaji:

|| 31. december 2012 || 31. december 2011

Valute držav, ki niso članice EU || ||

Dominikanski peso (DOP) || 53,1220 || 49,8498

Fidžijski dolar (FJD) || 2,3417 || 2,3630

Haitijski gurd (HTG) || 55,7265 || 52,1645

Kenijski šiling (KES) || 113,68 || 109,53

Mavretanska uguija (MRO) || 393,99 || 372,52

Mauricijska rupija (MUR) || 40,19 || 37,43

Ruandski frank (RWF) || 811,83 || 771,76

Ugandski šiling (UGX) || 3 549 || 3 205

Ameriški dolar (USD) || 1,3194 || 1,2939

CFA-frank (XAF/XOF) || 655,957 || 655,957

Južnoafriški rand (ZAR) || 11,1727 || 10,4830

3.4.3. Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov (v tisoč EUR)

Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov  je tveganje, da se bo poštena vrednost lastniških instrumentov znižala zaradi sprememb v ravni delniških indeksov in vrednosti posameznih naložb v lastniški kapital.

Sklad za spodbujanje naložb je izpostavljen tveganju v zvezi s ceno lastniških instrumentov prek svojih naložb tveganega kapitala, tj. neposrednih naložb v kapital in naložb v sklade tveganega kapitala.

Za naložbe v lastniške instrumente se uporablja ocenjevalni postopek. Vsaka naložba se oceni na podlagi več meril, ki jih lahko razvrstimo v tri glavne skupine: upravljanje, poslovni načrt in struktura. Ocene na podlagi posameznih meril se nato združijo v skupno oceno naložbe, ki odraža njeno splošno moč.

Tudi za izpostavljenost tveganju v zvezi s ceno lastniških instrumentov veljajo zgornje meje, ki so določene na ravni posameznih meril in na skupni ravni. Vrednost zgornje meje je odvisna od kakovosti naložb v lastniške instrumente.

Vrednost pozicij v lastniških instrumentih, ki ne kotirajo na borzi, ni zlahka na voljo za stalno spremljanje in nadzor. Pri takih pozicijah so eden najboljših razpoložljivih pokazateljev cene, izračunane z ustreznimi tehnikami vrednotenja.

Učinek na sredstva vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb (kot posledica spremembe poštene vrednosti portfelja za prodajo razpoložljivih lastniških instrumentov) zaradi 10-odstotnega znižanja delniških indeksov in vrednosti posameznih naložb v lastniške instrumente, pri čemer so vse ostale spremenljivke konstantne, je znašala –33 300 EUR na dan 31. decembra 2012 in –25 166 na dan 31. decembra 2011.

4 Poštena vrednost sredstev in obveznosti

V spodnji razpredelnici je prikazana primerjava knjigovodske in poštene vrednosti po kategorijah sredstev in obveznosti Sklada za spodbujanje naložb, izkazanih v računovodskih izkazih (v tisoč EUR):

|| Knjigovodska vrednost 31.12.2012 || Poštena vrednost 31.12.2012 || Knjigovodska vrednost 31.12.2011 || Poštena vrednost 31.12.2011

Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti || || || ||

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 333 001 || 333 001 || 251 660 || 251 660

Izvedeni finančni instrumenti || 115 || 115 || 434 || 434

Skupaj || 333 116 || 333 116 || 252 094 || 252 094

|| || || ||

Sredstva, izkazana po odplačni vrednosti || || || ||

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 466 568 || 466 568 || 452 279 || 452 279

Posojila in terjatve || 1 146 280 || 1 226 409 || 1 033 160 || 1 022 679

Terjatve do vplačnikov || 87 310 || 87 310 || 87 310 || 87 310

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti || 99 029 || 98 805 || – || –

Druga sredstva || 224 || 224 || 416 || 416

Skupaj || 1 799 411 || 1 879 316 || 1 573 165 || 1 562 684

Sredstva skupaj || 2 132 527 || 2 212 432 || 1 825 259 || 1 814 778

|| || || ||

Obveznosti, izkazane po pošteni vrednosti || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || 7 035 || 7 035 || 12 702 || 12 702

Skupaj || 7 053 || 7 053 || 12 702 || 12 702

|| || || ||

Obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti || || || ||

Odloženi prihodki || 37 808 || 37 808 || 33 003 || 33 003

Obveznosti do tretjih oseb || 312 086 || 312 086 || 329 660 || 329 660

Druge obveznosti || 1 153 || 1 153 || 1 113 || 1 113

Skupaj || 351 047 || 351 047 || 363 776 || 363 776

Obveznosti skupaj || 358 082 || 358 082 || 376 478 || 376 478

Za določitev poštene vrednosti sredstev in obveznosti se uporabljajo v nadaljevanju opisane metodologije in predpostavke.

§ Sredstva, katerih poštena vrednost približno ustreza njihovi knjigovodski vrednosti

Predpostavlja se, da knjigovodska vrednost sredstev in obveznosti, ki so likvidna ali imajo kratkoročno zapadlost (manj kot tri mesece), približno ustreza njihovi pošteni vrednosti.

§ Sredstva in obveznosti, izkazana po pošteni vrednosti

Objavljene kotacije cen na delujočem trgu so prvi vir za določitev poštene vrednosti finančnega instrumenta, vendar so zaradi naložbenega obsega portfelja Sklada za spodbujanje naložb redko na voljo. Poštena vrednost instrumentov, katerih tržna cena ni znana, se oceni z metodami vrednotenja ali modeli, in sicer po možnosti na podlagi podatkov opazovanega trga, ki veljajo na dan bilance stanja.

V spodnji razpredelnici so razčlenjena finančna sredstva, označena po pošteni vrednosti z metodo vrednotenja. Različne ravni so opredeljene na naslednji način:

- raven 1:     objavljene kotacije cen (neprilagojene) na delujočih trgih,

- raven 2:     drugi vhodni podatki razen objavljenih kotacij cen, vključenih v raven 1, ki jih je mogoče za zadevno sredstvo opazovati neposredno (tj. kot cene) ali posredno (tj. izvedene iz cen),

- raven 3:     vhodni podatki za zadevno sredstvo, ki ne temeljijo na podatkih opazovanega trga (podatki, ki jih ni mogoče opazovati).

Na dan 31. decembra 2012 V tisoč EUR || Raven 1 || Raven 2 || Raven 3 || Skupaj

Finančna sredstva || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || – || 115 || – || 115

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 11 001 || – || 322 000 || 333 001

Skupaj || 11 001 || 115 || 322 000 || 333 116

|| || || ||

Finančne obveznosti || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || – || 7 035 || – || 7 035

Skupaj || – || 7 035 || – || 7 035

Na dan 31. decembra 2011 V tisoč EUR || Raven 1 || Raven 2 || Raven 3 || Skupaj

Finančna sredstva || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || – || 434 || – || 434

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva || 15 214 || – || 236 446 || 251 660

Skupaj || 15 214 || 434 || 236 446 || 252 094

|| || || ||

Finančne obveznosti || || || ||

Izvedeni finančni instrumenti || – || 12 702 || – || 12 702

Skupaj || – || 12 702 || – || 12 702

Sklad za spodbujanje naložb v letu 2012 ni prerazporejal sredstev v okviru hierarhije poštene vrednosti z ravni 1 na raven 2 ali obratno.

V spodnjih razpredelnicah so predstavljene spremembe pri instrumentih na ravni 3 za leto, ki se je končalo 31. decembra 2012 oz. 31. decembra 2011:

V tisoč EUR || Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Stanje na dan 1. januarja 2012 || 236 446

Skupni dobiček ali izguba ||

– v poslovnem izidu || 8 133

– v drugem vseobsegajočem donosu || 15 041

Izplačila || 81 981

Povračila || –19 601

Stanje na dan 31. decembra 2012 || 322 000

V tisoč EUR || Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Stanje na dan 1. januarja 2011 || 171 638

Skupni dobiček ali izguba ||

– v poslovnem izidu || –3 206

– v drugem vseobsegajočem donosu || 21 759

Izplačila || 67 829

Povračila || –21 574

Stanje na dan 31. decembra 2011 || 236 446

5 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki (v tisoč EUR)

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki se lahko razčlenijo na prejete, a še nečrpane prispevke držav članic ter sredstva iz naslova poslovnih in finančnih dejavnosti Sklada za spodbujanje naložb.

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Prejeti, a še nečrpani prispevki držav članic || 117 622 || 195 205

Sredstva iz naslova finančnih in poslovnih dejavnosti Sklada || 348 946 || 257 074

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki skupaj || 466 568 || 452 279

6 Izvedeni finančni instrumenti (v tisoč EUR)

Glavne sestavine izvedenih finančnih instrumentov, razvrščenih kot sredstva v posesti za trgovanje, so:

Na dan 31. decembra 2012 || Poštena vrednost || Nominalna vrednost

Sredstva || Obveznosti

Medvalutne zamenjave || 87 || –102 || 7 062

Medvalutne obrestne zamenjave || – || –3 971 || 19 504

Obrestne zamenjave || 28 || – || 19 568

Valutni terminski posli || – || –2 962 || 652 451

Izvedeni finančni instrumenti skupaj || 115 || –7 035 || 698 585

|| || ||

Na dan 31. decembra 2011 || Poštena vrednost || Nominalna vrednost

Sredstva || Obveznosti

Medvalutne zamenjave ||  434 || –953 || 29 376

Medvalutne obrestne zamenjave || – || –5 355 || 38 158

Valutni terminski posli || – || –6 394 || 585 000

Izvedeni finančni instrumenti skupaj || 434 || –12 702 || 652 534

7 Posojila in terjatve (v tisoč EUR)

Glavne sestavine posojil in terjatev so:

|| Globalna posojila (*)  (*) || Prednostni dolg || Podrejeni dolg || Skupaj

Nominalno na dan 1. januarja 2012 || 225 365 || 716 350 || 128 679 || 1 070 394

Izplačila || 79 015 || 154 003 || – || 233 018

Odpisi || –947 || –1 206 || – || –2 153

Povračila || –39 967 || –71 368 || –4 145 || –115 480

Kapitalizirane obresti || – || –117 || 9 739 || 9 622

Tečajne razlike || –8 780 || –7 692 || –493 || –16 965

Nominalno na dan 31. decembra 2012 || 254 686 || 789 970 || 133 780 || 1 178 436

|| || || ||

Oslabitve na dan 1. januarja 2012 || –7 609 || –16 372 || –24 835 || –48 816

Oslabitve, izkazane v izkazu vseobsegajočega donosa || –835 || –292 || – || –1 127

Oslabitve odpisov || 947 || 1 206 || – || 2 153

Razveljavitev oslabitev || 910 || 814 || – || 1 724

Tečajne razlike || 93 || 348 || 480 || 921

Oslabitve na dan 31. decembra 2012 || –6 494 || –14 296 || –24 355 || –45 145

|| || || ||

Odplačna vrednost || –1 641 || –3 984 || –82 || –5 707

Obračunane obresti || 5 246 || 9 244 || 4 206 || 18 696

Posojila in terjatve na dan 31. decembra 2012 || 251 797 || 780 934 || 113 549 || 1 146 280

|| || || || ||

(*) vključno s pogodbami o zastopstvu

|| Globalna posojila (*) || Prednostni dolg || Podrejeni dolg || Skupaj

Nominalno na dan 1. januarja 2011 || 246 500 || 542 322 || 123 910 || 912 732

Izplačila || 25 689 || 211 351 || 0 || 237 040

Odpisi ||  0 ||  0 || –2 000 || –2 000

Povračila || –48 554 || –51 712 || –4 144 || –104 410

Kapitalizirane obresti || 0 || 459 || 10 053 || 10 512

Tečajne razlike || 1 730 || 13 930 ||  860 || 16 520

Nominalno na dan 31. decembra 2011 || 225 365 || 716 350 || 128 679 || 1 070 394

|| || || ||

Oslabitve na dan 1. januarja 2011 || –15 006 || –18 056 || –44 023 || –77 085

Oslabitve, izkazane v izkazu vseobsegajočega donosa || –1 746 || –1 514 || –773 || –4 033

Oslabitve odpisov ||  0 ||  0 || 2 000 || 2 000

Razveljavitev oslabitev || 9499 || 3263 || 18 723 || 31 485

Tečajne razlike || – 356 || – 65 || – 762 || –1 183

Oslabitve na dan 31. decembra 2011 || –7 609 || –16 372 || –24 835 || –48 816

|| || || ||

Odplačna vrednost || –1 700 || –3 428 || – 99 || –5 227

Obračunane obresti || 3 498 || 9 499 || 3 812 || 16 809

Posojila in terjatve na dan 31. decembra 2011 || 219 554 || 706 049 || 107 557 || 1 033 160

|| || || || ||

(*) vključno s pogodbami o zastopstvu

8 Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva (v tisoč EUR)

Glavne sestavine za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev so:

|| Skladi tveganega kapitala || Neposredne naložbe v kapital || Skupaj

Stroški na dan 1. januarja 2012 || 182 692 || 36 565 || 219 257

Izplačila || 56 007 || 25 974 || 81 981

Povračila/prodaja || –19 570 || –31 || –19 601

Tečajne razlike pri povračilih/prodaji || 1 581 || –678 || 903

Stroški na dan 31. decembra 2012 || 220 710 || 61 830 || 282 540

|| || ||

Neiztrženi dobički in izgube na dan 1. januarja 2012 || 29 781 || 11 969 || 41 750

Čista sprememba neiztrženih dobičkov in izgub || 29 540 || –2 856 || 26 684

Neiztrženi dobički in izgube na dan 31. decembra 2012 || 59 321 || 9 113 || 68 434

|| || ||

Oslabitve na dan 1. januarja 2012 || –6 887 || –2 460 || –9 347

Oslabitve, izkazane v izkazu vseobsegajočega donosa med letom || –7 976 || –951 || –8 927

Tečajne razlike pri oslabitvah || 133 || 168 || 301

Oslabitve na dan 31. decembra 2012 || –14 730 || –3 243 || –17 973

|| || ||

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva na dan 31. decembra 2012 || 265 301 || 67 700 || 333 001

|| Skladi tveganega kapitala || Neposredne naložbe v kapital || Skupaj

Stroški na dan 1. januarja 2011 || 142 932 || 33 350 || 176 282

Izplačila || 59 579 || 8 250 || 67 829

Povračila/prodaja || –20 236 || –4 735 || –24 971

Tečajne razlike pri povračilih/prodaji || 417 || –300 || 117

Stroški na dan 31. decembra 2011 || 182 692 || 36 565 || 219 257

|| || ||

Neiztrženi dobički in izgube na dan 1. januarja 2011 || 11 335 || 13 235 || 24 570

Čista sprememba neiztrženih dobičkov in izgub || 18 446 || –1 266 || 17 180

Neiztrženi dobički in izgube na dan 31. decembra 2011 || 29 781 || 11 969 || 41 750

|| || ||

Oslabitve na dan 1. januarja 2011 || –2 || –6 022 || –6 024

Oslabitve, izkazane v izkazu vseobsegajočega donosa med letom || – raven 888: || – || –6 888

Uporaba oslabitev, izkazanih v izkazu vseobsegajočega donosa v preteklih letih || 2 || 3 714 || 3 716

Tečajne razlike pri oslabitvah || 1 || –152 || –151

Oslabitve na dan 31. decembra 2011 || –6 887 || –2 460 || –9 347

|| || ||

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva na dan 31. decembra 2011 || 205 586 || 46 074 || 251 660

9 Terjatve do vplačnikov (v tisoč EUR)

Glavne sestavine terjatev do vplačnikov so

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Vpoklicani, a neplačani prispevki držav članic || 87 310 || 87 310

Terjatve do vplačnikov skupaj || 87 310 || 87 310

10 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (v tisoč EUR)

Portfelj sredstev v posesti do zapadlosti sestavljajo obveznice v borzni kotaciji s preostalo zapadlostjo manj kot tri mesece na dan poročanja. Spodnja razpredelnica prikazuje gibanja portfelja sredstev v posesti do zapadlosti:

Stanje na dan 1. januarja 2012 || –

Pridobitve || 98 278

Amortizacija premije/diskontiranje || –210

Sprememba obračunanih obresti || 961

Stanje na dan 31. decembra 2012 || 99 029

11 Druga sredstva (v tisoč EUR)

Glavne sestavine drugih sredstev so:

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Terjatve do EIB || 7 || 59

Finančna jamstva || 217 || 357

Terjatve v zvezi z izplačili za tehnično pomoč || 337 || –

Oslabitve terjatev v zvezi z izplačili za tehnično pomoč (glej pojasnilo 20) || –337 || –

Druga sredstva skupaj || 224 || 416

12 Odloženi prihodki (v tisoč EUR)

Glavne sestavine odloženih prihodkov so:

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Odložene subvencionirane obrestne mere || 37 387 || 32 744

Odložene opravnine (provizije) za posojila in terjatve || 421 || 259

Odloženi prihodki skupaj || 37 808 || 33 003

13 Obveznosti do tretjih oseb (v tisoč EUR)

Glavne sestavine obveznosti do tretjih oseb so:

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Čisti splošni upravni odhodki, ki se plačajo EIB || 36 202 || 38 011

Druge obveznosti iz poslovanja do EIB || 8 904 || 219

Še neizplačane subvencionirane obrestne mere, ki so obveznost do držav članic || 266 980 || 291 430

Obveznosti do tretjih oseb skupaj || 312 086 || 329 660

14 Druge obveznosti (v tisoč EUR)

Glavne sestavine drugih obveznosti so:

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

Finančna jamstva || 215 || 294

Drugo || 938 || 819

Druge obveznosti skupaj || 1 153 || 1 113

|| ||

15 Vpoklicani prispevki držav članic (v tisoč EUR)

Država članica || Prispevek v Sklad za spodbujanje naložb || Prispevek k subvencioniranim obrestnim meram || Prispevka skupaj || Vpoklicano, a neplačano (*)

Avstrija || 41 375 || 10 168 || 51 543 || 2 650

Belgija || 61 203 || 15 041 || 76 244 || 3 920

Danska || 33 412 || 8 211 || 41 623 || 2 140

Finska || 23 107 || 5 679 || 28 786 || 1 480

Francija || 379 399 || 93 237 || 472 636 || 24 300

Nemčija || 364 722 || 89 630 || 454 352 || 23 360

Grčija || 19 516 || 4 796 || 24 312 || 1 250

Irska || 9 680 || 2 379 || 12 059 || 620

Italija || 195 788 || 48 115 || 243 903 || 12 540

Luksemburg || 4 528 || 1 113 || 5 641 || 290

Nizozemska || 81 500 || 20 028 || 101 529 || 5 220

Portugalska || 15 145 || 3 722 || 18 867 || 970

Španija || 91 180 || 22 407 || 113 588 || 5 840

Švedska || 42 624 || 10 4757 || 53 099 || 2 730

Združeno kraljestvo || 198 130 || 48 690 || 246 820 || –

Skupaj na dan 31. decembra 2012 || 1 561 309 || 383 691 || 1 945 000 || 87 310

Skupaj na dan 31. decembra 2011 || 1 281 309 || 383 691 || 1 665 000 || 87 310

(*) Svet je 20. novembra 2012 določil znesek finančnih prispevkov, ki jih je morala vsaka država članica plačati do 21. januarja 2013.

16 Pogojne in prevzete obveznosti (v tisoč EUR)

|| 31.12.2012 || 31.12.2011

|| ||

Prevzete obveznosti || ||

Neizplačana posojila || 749 044 || 701 092

Neizplačane obveznosti v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo || 217 070 || 264 567

Unovčena jamstva || 6 224 || 7 909

Subvencije in tehnična pomoč || 228 175 || 209 223

|| ||

Pogojne obveznosti || ||

Neunovčena jamstva || 20 000 || 20 000

|| ||

Skupaj || 1 220 513 || 1 202 792

17 Čisti prihodki od obresti in podobni prihodki (v tisoč EUR)

Glavne sestavine prihodkov od obresti in podobnih prihodkov so:

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki || 1 678 || 5 518

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti || 36 || –

Posojila in terjatve || 64 060 || 50 800

Subvencionirane obrestne mere || 1 729 || 3 243

Prihodki od obresti in podobni prihodki skupaj || 67 503 || 59 561

Glavne sestavine odhodkov za obresti in podobnih odhodkov so:

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Izvedeni finančni instrumenti || –1 114 || –940

Odhodki za obresti in podobni odhodki skupaj || –1 114 || –940

18 Čisti prihodki od opravnin (provizij) (v tisoč EUR)

Glavne sestavine prihodkov od opravnin (provizij) so:

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Opravnine (provizije) od posojil in terjatev || 1 710 || 1 894

Opravnine (provizije) od finančnih jamstev || 191 || 255

Drugo || 33 || –

Prihodki od opravnin (provizij) skupaj || 1 934 || 2 149

Glavne sestavine odhodkov za opravnine (provizije) so:

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Provizije, plačane tretjim osebam v zvezi z za prodajo razpoložljivimi finančnimi sredstvi || –292 || –144

Odhodki za opravnine (provizije) skupaj || –292 || –144

19 Čisti iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev (v tisoč EUR)

Glavne sestavine čistih iztrženih dobičkov iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev so:

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Čisti prihodki iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev || 70 || 16 254

Prihodki od dividend || 975 || 974

Čisti iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev || 1 045 || 17 228

20 Oslabitev drugih sredstev (v tisoč EUR)

V obdobju poročanja je Sklad za spodbujanje naložb izvršil plačilo za tehnično pomoč v višini 638 EUR, ki zaradi goljufivega ravnanja nasprotne stranke ni prišlo do končnega upravičenca. Po pravnem posredovanju je Sklad za spodbujanje naložb uspel izterjati znesek v višini 301 EUR, preostali znesek pa je bil knjižen kot terjatev. Ker je na dan poročanja verjetnost, da bo Sklad za spodbujanje naložb kdaj uspel izterjati preostali dolgovani znesek, ocenjena kot nizka, je bil preostali znesek v višini 337 EUR knjižen kot oslabitev v vseobsegajočem donosu Sklada.

21 Splošni upravni odhodki (v tisoč EUR)

Splošni upravni odhodki pomenijo dejanske stroške EIB pri upravljanju Sklada za spodbujanje naložb, zmanjšane za prihodke, ustvarjene iz naslova običajnih provizij za ocene, ki jih EIB neposredno zaračuna strankam Sklada za spodbujanje naložb.

|| Od 1.1.2012 || Od 1.1.2011

|| do 31.12.2012 || do 31.12.2011

Dejanski stroški EIB || –38 390 || –39 937

Prihodki od provizij za ocene, neposredno zaračunanih strankam Sklada za spodbujanje naložb || 2 188 || 1 931

Čisti splošni upravni odhodki || –36 202 || –38 006

Po začetku veljavnosti spremenjenega Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja 1. julija 2008 države članice ne krijejo več splošnih upravnih odhodkov.

22 Dogodki po datumu bilance stanja

Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnih dogodkov, ki bi lahko zahtevali razkritje ali popravke v računovodskih izkazih z dne 31. decembra 2012.

PRILOGA K DELU I – POGLAVJE 2 (POROČILO O FINANČNEM IZVRŠEVANJU): STANJE PO DRŽAVAH IN PO INSTRUMENTIH

Pojasnila k razpredelnicam:

· Številka „0,00“ označuje, da je ustrezni znesek med –4 999 EUR in 4 999 EUR. Če ni navedena nobena številka, pomeni, da je znesek enak nič.  Države z ničelnim saldom v vseh stolpcih niso prikazane v razpredelnicah.

· Postavka „Vse države AKP/ČDO“ se nanaša na projekte, ki zajemajo več držav, a se ne financirajo iz sredstev za regionalno sodelovanje.

· Postavka „Odhodki za finančne posle in upravni odhodki“ se nanaša na projekte, ki se financirajo iz obresti ERS ali iz sredstev za upravne odhodke.

[1]         UL L 247, 9.9.2006.

[2]       Vsi zneski so zaokroženi na milijon eurov. Zaradi zaokroževanja se lahko zgodi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo. Zneski, prikazani z vrednostjo 0, pomenijo zneske, nižje od 500 000 EUR. Za zneske, ki so dejansko enaki nič, je vpisan pomišljaj (–).

[3] Kratkoročne terjatve brez terjatev, povezanih z rednimi prispevki in sofinanciranjem.

[4] Kratkoročne obveznosti brez obveznosti, povezanih z rednimi prispevki in sofinanciranjem.

[5] ROP – regionalni okvirni program

[6] NOP – nacionalni okvirni program

[7]       V skladu s členom 153 finančne uredbe za 10. ERS je zakladnica prikazana v bilanci stanja 10. ERS. Različni bančni računi so opisani v poglavju 6 (upravljanje finančnih tveganj).

[8]       Ta sredstva so razpoložljivi zneski za Demokratično republiko Kongo v skladu z določbami Odločbe Sveta 2003/583/ES. Določena so za posebne namene in za to državo upravičenko.

[9]       UL L 156, 29.5.1998, str. 3–106.

[10]      UL L 247, 9.9.2006.

[11]      Sklep Sveta 2011/315/EU z dne 23. maja 2011 o dodelitvi sredstev, prerazporejenih iz projektov v okviru devetega in prejšnjih evropskih razvojnih skladov, za razvojno sodelovanje v Južnem Sudanu.

[12]      UL L 247, 9.9.2006.

[13]          Nedodeljena sredstva prejšnjih ERS vključujejo saldo sredstev Sysmin, ki so bila s Sklepom Sveta ministrov AKP-ES št. 3/2000 določena na 410 926 milijonov EUR. Sklep Komisije PE/410/2001 vključuje ta sredstva v načrtovanje programov za nacionalne okvirne dodelitve (del B) v okviru Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.