52013DC0407

Kazalo

1........... Jeklarska industrija v Evropi 3

2........... Globalni trg za jeklo in tehnološki razvoj 3

2.1........ Glavni trendi na svetovnem trgu. 3

2.2........ Glavne tehnološke spodbude in izzivi 4

3........... Reševanje težav – Akcijski načrt za jeklo. 5

3.1........ Pravi ureditveni okvir 6

3.2........ Spodbujanje povpraševanja po jeklu. 7

3.3........ Enaki konkurenčni pogoji na mednarodni ravni 8

Dostop do surovin. 9

Trgovina. 10

3.4........ Energetske in podnebne politike ter politike učinkovite rabe virov in energije za spodbujanje konkurenčnosti 12

Cenovno dostopne cene energije in oskrba. 12

Obravnavanje vprašanj, povezanih s podnebno politiko. 14

Zagotavljanje primerljivosti na svetovni ravni 15

Jeklarski sektor kot dejavnik, ki prispeva k podnebnim ciljem in ciljem glede učinkovite rabe virov. 15

3.5 ....... Inovacije. 18

3.6 ....... Socialna razsežnost: prestrukturiranje in potrebe po usposobljenosti 20

4........... Ugotovitve. 23

1.           Jeklarska industrija v Evropi

Močan in konkurenčen jeklarski sektor je pomemben za industrijsko bazo Evrope. EU je druga največja proizvajalka jekla na svetu. Na leto proizvede več kot 177 milijonov ton jekla, kar predstavlja 11 % svetovne proizvodnje. Jeklo je tudi del številnih industrijskih vrednostnih verig in je tesno povezano z več nadaljnjimi industrijskimi sektorji, kot so avtomobilska industrija, gradbeništvo, elektronska industrija, strojništvo in elektrotehnika. Jeklo ima pomembno čezmejno razsežnost: v 23 državah članicah je 500 proizvodnih obratov, zaradi česar je jeklarstvo resnično evropska industrija.

Trenutno je evropski jeklarski sektor v zelo težkem položaju. Sedanja gospodarska kriza je privedla do občutnega zmanjšanja proizvodne dejavnosti in povezanega povpraševanja po jeklu, ki ostaja 27 % manjše kot pred krizo[1]. Posledično se je zaprlo več proizvodnih obratov ali pa se je zmanjšal obseg proizvodnje, zaradi česar se je zmanjšalo tudi število zaposlenih: v zadnjih letih je bilo ukinjenih okoli 40 000 delovnih mest. Zaradi tega bo v bližnji prihodnosti potreba po prestrukturiranju in zmanjšanju proizvodnih zmogljivosti ostala eden glavnih izzivov za to industrijo.

Vendar presežne zmogljivosti niso le evropski problem. V naslednjih dveh letih naj bi se po pričakovanjih zmogljivosti za proizvodnjo jekla še naprej povečevale[2]. OECD ocenjuje, da se bodo svetovne zmogljivosti do leta 2014 povečale za 118 milijonov ton na 2 171 milijonov ton. Evropska jeklarska industrija se hkrati sooča z učinki nizkega povpraševanja ter presežnimi zmogljivostmi na globalnem trgu jekla, pa tudi z visokimi cenami energije ter potrebo po naložbah v ukrepe za prilagoditev ekološkemu gospodarstvu in proizvodnji inovativnih izdelkov.

Komisija meni, da mora Evropa iz gospodarskih, družbenih in okoljskih razlogov ter zaradi varnosti oskrbe ostati pomembna jeklarska regija. Po sprejetju Sporočila Komisije o industrijski politiki leta 2012[3], v katerem je navedeno, da mora Evropa poskrbeti, da se bo prispevek industrije v Evropi do leta 2020 spet povečal s sedanjih 15,2 % BDP na 20 %, je Evropski svet marca 2013 sklenil, da bo še naprej spremljal delo Komisije v posebnih industrijskih panogah. To sporočilo je odziv Komisije na krizo v jeklarskem sektorju in določa usmerjeno ukrepanje za zagotovitev, da bo delovno okolje ugodno za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo, tako da bo ta lahko reševala strukturne težave, s katerimi se sooča, da bo konkurenčna na svetovnem trgu in da bo razvijala naslednjo generacijo jeklenih izdelkov, pomembnih za druge ključne evropske industrije.

2.           Globalni trg za jeklo in tehnološki razvoj

2.1         Glavni trendi na svetovnem trgu

Svetovni trg jekla zaradi industrializacije držav v gospodarskem vzponu od leta 2000 raste.

Zaradi industrializacije je Azija postala regija z največjo proizvodnjo in povpraševanjem po jeklu na svetu. V svetovni proizvodnji jekla zdaj prevladuje Kitajska: leta 2000 je proizvedla 39 % surovega jekla v Aziji; leta 2012 se je ta delež povzpel že na 71 %. To povečanje obsega proizvodnje je povzročilo, da so na Kitajskem nastale presežne zmogljivosti, nekoč neto uvoznica pa je postala največja izvoznica jekla na svetu. Kitajska jeklarska industrija zdaj predstavlja skoraj polovico[4] svetovne proizvodnje jekla.

Zaradi porasta pridobivanja plina iz skrilavca v Združenih državah se je izboljšal konkurenčni položaj industrije Združenih držav glede stroškov energije, poleg tega pa je ta porast tudi eden glavnih razlogov za nove naložbe v jeklarski sektor. To lahko nakazuje preobrat za ta sektor, Združene države pa bodo morda kmalu postale neto izvoznica jekla[5], kar bo še dodatno povečalo prekomerno ponudbo na svetovnih trgih.

Poleg tega so nekatere sosednje države (Rusija, Ukrajina in Turčija) močno povečale zmogljivosti za proizvodnjo jekla in izboljšale možnost dobave jekla na trg EU. Vendar pa v številnih državah povečanja proizvodnih zmogljivosti ne spremlja tudi odprtje trgov. V zadnjih letih je prisoten naraščajoč trend zaščite domačih jeklarjev, na primer v Braziliji in Indiji[6]. Takšni ukrepi zavirajo razvoj svetovnega trga jekla, ki temelji na enakih konkurenčnih pogojih.

V teh težkih razmerah je evropski jeklarski industriji uspelo ohraniti raven izvoza. Od leta 2010 se izvoz EU povečuje in EU ima že štiri leta trgovinski presežek. Trgovinski presežek pri jeklu je leta 2012 znašal 16,2 milijona ton (oziroma 20 milijard EUR)[7].

Za trajnostni razvoj jeklarske industrije sta pomembna tudi pošten dostop do primarnih in sekundarnih surovin ter do pomorskega prevoza teh surovin pod konkurenčnimi tržnimi pogoji.

2.2         Glavne tehnološke spodbude in izzivi

Jeklo bo verjetno ostalo glavni material v gradbeništvu in proizvodnji. Vendar pa lahko na povpraševanje po jeklu vpliva več trendov v jeklarski tehnologiji in uporabi jekla. Glavni gonili teh trendov bosta po pričakovanjih skupno načrtovanje in inovacije postopkov. Na tem področju lahko Evropa prevzame vodilno vlogo.

Na strani povpraševanja bodo gradnja elektrarn, vključno z vetrnimi elektrarnami na kopnem in na morju, prenos energije, stanovanjski objekti in prometni sektor še naprej ponujali možnosti za inovativne jeklene izdelke.

S povečanjem dodane vrednosti jeklenih izdelkov, vključno s cevmi, se lahko jeklarji ločijo od konkurentov in izboljšajo svojo konkurenčnost. Vendar pa nedavna študija OECD[8] poudarja, da jekleni izdelki z visoko dodano vrednostjo še vedno predstavljajo omejen delež povpraševanja po jeklu, konkurenca v tej panogi pa je močna. Takšna proizvodnja jekla je povezana z uporabo dragih postopkov valjanja jekla ter visokimi naložbami v raziskave in razvoj.

Čeprav na strani proizvodnje inovacije ostajajo ključne za razvoj novih izdelkov in trgov ter izboljšanje učinkovitosti, pa bodo dostop do surovin in energije ter cene surovin in energije med drugim določali prihodnje trende. V Evropi, ki je odvisna od uvoza, se zdi, da se bodo te cene še naprej zviševale. V zvezi s surovinami, potrebnimi za proizvodnjo jekla, sta lahko zamenjava železove rude z recikliranimi odpadki (povečanje deleža elektroobločne peči) in zamenjava premoga za koksanje s plinom (uvedba neposredno reduciranega železa) odločilna tehnološka trenda prihodnosti.

Pomembni dejavniki pri tehnoloških spremembah bodo tudi podnebne politike in učinkovita raba virov. Kratkoročno lahko povečana uporaba recikliranih odpadkov in širjenje najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) pomembno prispevata k doseganju ciljev podnebne politike ter povečata trajnostno rabo nezadostnih virov.

Nedavna študija Komisije[9] je pokazala, da bi vključitev BAT do leta 2020 prinesla le rahlo zmanjšanje celotne skupne neposredne porabe energije in emisij CO2, ob predvidevanju, da veljajo strogi naložbeni pogoji (kratke amortizacijske dobe). Vendar pa nadaljnja študija[10] navaja, da bi z daljšimi amortizacijskimi dobami do leta 2030 lahko dosegli večje zmanjšanje. Poleg tega bi bile potrebne raziskave in uspešne predstavitve za nadaljnje izboljšanje stroškovne konkurenčnosti takšnih BAT.

Kratko- in srednjeročno se pričakujejo postopne izboljšave v smislu energetske učinkovitosti. Tehnologije, ki se zdaj uporabljajo, so že precej izboljšane[11], obrati, ki uporabljajo najboljše tehnologije, pa že zdaj delujejo blizu svojih termodinamičnih omejitev. Pa vendar so še področja, kjer so mogoče izboljšave, da bi industrija postala bolj odporna na stroške energije. Z zmanjšanjem vhodnih stroškov lahko večja energetska učinkovitost zahteva višje vnaprejšnje naložbe, zato bi bilo treba politike izvajati tako, da se upošteva učinek na konkurenčnost. Zato bo Komisija spremljala panoge, za katere velja, da so izpostavljene velikemu tveganju selitve virov CO2, in tako zagotovila, da bo direktiva o energetski učinkovitosti prispevala k trajnostnemu razvoju teh panog[12].

Ključna je uspešna predstavitev naprednih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2, vključno z industrijskim zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida (CCS). Vendar pa je treba pred začetkom izvajanja premagati izzive, kot so visoki stroški ter ozaveščanje javnosti in njeno sprejemanje, kot je to pojasnjeno v Sporočilu Komisije o prihodnosti zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v Evropi[13].

3.           Reševanje težav – Akcijski načrt za jeklo

Za opredelitev in oceno težav, s katerimi se sooča jeklarska industrija, je podpredsednik Komisije in komisar za industrijo in podjetništvo v sodelovanju s komisarjem za zaposlovanje in socialne zadeve julija 2012 sklical okroglo mizo na visoki ravni[14]. Ta je služila kot platforma za dialog med Komisijo, izvršnimi direktorji v industriji in sindikati. Sestankov so se udeležili tudi predstavniki iz večjih držav članic proizvajalk jekla in Evropskega parlamenta. Komisija zdaj predlaga obravnavo glavnih izzivov, ki vplivajo na konkurenčnost jeklarske industrije EU, in sicer:

3.1         Pravi ureditveni okvir

Evropska zakonodaja je ključna za trajnostni razvoj in pravilno delovanje notranjega trga, za varnost in predvidljivost za investitorje ter za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev.

V skladu z načrtom Komisije za pametno pravno ureditev[15] mora biti evropska zakonodaja pri doseganju svojih ciljev učinkovita in uspešna. Komisija je odločena, da bo opredelila pretirane obremenitve, neskladnosti, vrzeli ali neučinkovite ukrepe.

Poleg tega lahko kumulativni učinki različnih politik in zakonodaje vplivajo na zmožnost podjetij za inovacije ter sprejemanje odločitev v zvezi z naložbami. To lahko srednjeročno okrepi konkurenčnost. Vendar lahko, če imajo konkurenti na svetovnem trgu koristi od ugodnejših okvirnih pogojev, pride do zmanjšanja naložb in izgub tržnih deležev, kar lahko privede do zaprtja ali preselitve.

V tem okviru Komisija izvaja kumulativno oceno stroškov za posamezne sektorje, kot je sektor jekla ali aluminija. Komisija s pomočjo vseh razpoložljivih instrumentov prav tako krepi analizo učinkov novih političnih predlogov na konkurenčnost, in sicer s pomočjo „preverjanja konkurenčnosti“[16] v okviru predhodnih ocen učinka. Poleg tega Komisija izvaja „preverjanje ustreznosti“ kot celovito ocenjevanje politike, da bi ugotovila, ali ureditveni okvir za področje politike ustreza namenu. Te ugotovitve bodo podlaga za pripravo zaključkov o prihodnji politiki in ureditvenih okvirih.

Ureditveni okvir bi moral biti oblikovan premišljeno in ambiciozno, tako da bo ključno gonilo za inovacije, zlasti pri uporabi dinamičnih in tržnih pristopov. Strožji okoljski cilji ter uporaba usklajenih pravil, standardov in javnega naročanja so lahko prav tako velika spodbuda za inovacije[17].

Evropski standardi bi lahko spodbujali tudi trajnostno proizvodnjo jeklenih gradbenih izdelkov. Jeklarska industrija že razvija znamko za jeklene gradbene izdelke – SustSteel. Cilj znamke SustSteel je spodbujati trajnost na splošno, zlasti pa v proizvodnji jeklenih gradbenih izdelkov. Če se bo znamka trdno in verodostojno uveljavila, lahko poveča tržni delež takšnih evropskih trajnostnih jeklenih gradbenih izdelkov. Ta dejavnik bi morale države članice upoštevati, morda pa bo zahteval tudi posebne dejavnosti standardizacije.

V državah članicah je prisotna tudi zaskrbljenost glede ureditve. V nekaterih državah utaja davka na dodano vrednost na domačem trgu jekla negativno vpliva na delovne pogoje jeklarjev. Zaradi tega se spopadajo z nepravično konkurenco na črnem trgu. V številnih primerih morajo podjetja zaradi tega omejiti proizvodnjo ali zaustaviti obrate. V nekaterih državah članicah sta se zaradi utaje DDV proizvodnja in prodaja armaturnih palic leta 2012 zmanjšali za 15 %, letos pa že za 30 %[18].

Komisija bo: – leta 2013 dokončala kumulativno oceno stroškov za jeklarski sektor in ocenila splošno regulativno obremenitev; – še naprej v okviru ocen učinkov ocenjevala učinke novih pobud, ki naj bi velik vpliv na konkurenčnost jeklarske industrije, vključno z uporabo preverjanja konkurenčnosti, če je to primerno; – preverila potencial znamke SustSteel za povečanje tržnega deleža evropskih trajnostnih jeklenih gradbenih izdelkov. Nato lahko zahteva posebne dejavnosti standardizacije; – skupaj z državami članicami raziskala možne pobude proti nezakonitemu trgu EU za jeklene izdelke, vključno proti utaji DDV. Komisija poziva države članice, naj: – izboljšajo trajnost jeklenih gradbenih izdelkov s preučitvijo možnosti uvedbe znamke SustSteel.

3.2         Spodbujanje povpraševanja po jeklu

Svetovna jeklarska industrija ima trenutno približno 542 milijonov ton presežnih zmogljivosti. Od tega se skoraj 200 milijonov ton nahaja na Kitajskem[19]. Po ocenah je v EU presežnih zmogljivosti za okoli 80 milijonov ton, medtem ko je skupna proizvodna zmogljivost EU 217 milijonov ton. Če zmogljivost proizvodnje jekla po letu 2014 ostane nespremenjena, bi trajalo pet do sedem let, da bi povpraševanje doseglo zmogljivost, če bi se povpraševanje povečevalo enakomerno z rastjo.

V EU je povpraševanje po jeklu odvisno od gospodarskega in finančnega stanja nekaj ključnih industrij, ki uporabljajo jeklo – gradbeništvo in avtomobilski sektor na primer skupaj predstavljata okoli 40 % povpraševanja po jeklu. Strojna industrija ter industrija električne in elektronske opreme (EEO) sta prav tako pomembna dejavnika za uspeh jeklarske industrije. Vendar pa ima finančna kriza precejšen negativen vpliv na te industrije. Za zagotovitev okrevanja teh panog je treba izvesti sedanje pobude EU za podporo gradbeništvu in avtomobilski panogi, da se izboljša njuna trajnosti ter učinkovita raba virov in energije. Več v rast usmerjenih ukrepov bo spodbudilo porabo jekla.

Komisija bo: – še naprej spodbujala ključne panoge, ki uporabljajo jeklo, zlasti s pobudo Komisije „CARS 2020“[20], ki med drugim spodbuja povpraševanje po vozilih na alternativna goriva[21], in s pobudo Komisije „o trajnostni gradnji“[22] za izboljšanje učinkovite rabe energije in virov ter spodbujanje prenove stavbnega fonda.

3.3         Enaki konkurenčni pogoji na mednarodni ravni

EU je odprt trg. Pa vendar države proizvajalke jekla, ki niso članice EU, vse prepogosto uporabljajo trgovinske omejitve ali izkrivljanje trgovine, da bi svojim jeklarskim industrijam zagotovile umetno prednost. Ti omejevalni ukrepi zajemajo tarifne ovire, netarifne ukrepe (povezane predvsem s tehničnimi predpisi in postopki za ugotavljanje skladnosti), izvozne spodbude in subvencije ter omejitve različnih vrst surovin za proizvodnjo jekla.

EU se s trgovinskimi ovirami in nepoštenimi praksami spopada z odločnim izvajanjem strategije dostopa do trga z namenom krepitve mednarodnih zavez in zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev za izvajalce EU v jeklarskem sektorju.

S pomočjo učinkovitega omrežja in ustreznih orodij za spremljanje je EU opredelila ključne trgovinske ovire na trgih tretjih držav, s katerimi se je nato spopadla z ustreznimi izvršilnimi instrumenti. Primeri takšnih praks, navedeni v podatkovni zbirki EU o dostopu do trgov, zajemajo uvedbo izvoznih omejitev in izvoznih dajatev za surovine, med drugim v Indiji, na Kitajskem, v Ruski federaciji in Egiptu, kar prispeva k neupravičenem zvišanju stroškov pri proizvodnji jekla v EU. Druge vrste ovir na trgih tretjih držav škodijo evropskim izdelkom z uvedbo prekomernih postopkov za izdajo dovoljenj ali zahtev, ki ovirajo izvoz jekla iz EU. Ta praksa je bila ugotovljena zlasti na indijskem in indonezijskem trgu. Omejitve pri naložbah v domačem jeklarskem sektorju in prednosti pri javnem naročanju zanj so prav tako ukrepi, s katerimi so zlasti Kitajska in Združene države želele zaščititi domačo industrijo pred evropsko konkurenco.

Za reševanje takšnih težav EU sodeluje s svojimi partnerji in v okviru strategije dostopa do trga pripravlja skrbno pretehtane odzive. Indijske zahteve za obvezno certificiranje za določene jeklene izdelke so bile na primer po posredovanju EU pri indijskih oblasteh umaknjene, proti Kitajski pa je bilo treba sprožiti postopke za reševanje sporov glede ključnih surovin, kot je koks, da je bila zagotovljena neovirana dobava teh surovin evropskemu jeklarskemu sektorju. EU nadaljuje z obravnavo drugih ovir v okviru dobro vzpostavljene mreže posvetovalnih forumov, znanih kot kontaktne skupine za jeklo, skupaj z Rusko federacijo, Kitajsko, Združenimi državami, Japonsko, Indijo in Brazilijo. Te kontaktne skupine poleg možnosti pogajanj v okviru pogovorov o prosti trgovini in učinkovite obravnave prek dejavnosti delovnih skupin STO omogočajo koristne izmenjave za opredelitev in odpravo ovir, s katerimi se industrija EU še vedno spopada na teh razvijajočih se trgih.

Še en velik izziv, s katerim se sooča jeklarska industrija, predvsem v zvezi z globalnimi presežnimi zmogljivostmi za jeklo, je možna uporaba nepoštenih trgovinskih praks v tretjih državah, katerih cilj je izvoz presežka proizvodnje s plenilskim tržnim ravnanjem. Komisija te težave obravnava z uporabo instrumentov trgovinske zaščite. Leta 2012 je Evropska komisija po pritožbah industrije zaradi takšnih nepoštenih trgovinskih praks sprožila enajst novih preiskav o železnih in jeklenih izdelkih. To v primerjavi s prejšnjim letom predstavlja neto povečanje ter kaže na pomembnost te težave in tudi odločenost Komisije, da se odločno spopade s takšnimi praksami. V tem postopku mora Komisija ostati pozorna na način, kako druge partnerice uporabljajo instrumente trgovinske zaščite, ki so lahko tudi sredstvo za neupravičeno omejevanje količine in tržnega deleža izvoza EU, da se zaščitijo domači proizvajalci. V zvezi s tem Komisija redno sodeluje z vladami tretjih držav, da bi zagotovila upoštevanje pravil STO o zaščitnih in izravnalnih ukrepih ter protidampinških postopkih.

Na splošno omejevalni ukrepi, ki vplivajo na konkurenčnost evropskih jeklarjev, od EU zahtevajo nadaljevanje odločne uporabe strategije dostopa do trga, da se zagotovijo poštena mednarodna konkurenca in enaki konkurenčni pogoji za evropsko industrijo.

              Dostop do surovin

Tako kot veliko drugih predelovalnih industrij je tudi jeklarstvo odvisno od virov, ki so v Evropi omejeni. Plavži potrebujejo kakovostno železovo rudo in premog za koksanje. Cene železove rude so se v zadnjih letih precej zvišale[23] zaradi velikega povpraševanja v državah v vzponu. Zaradi manjšega povpraševanja po premogu v Združenih državah, ki je posledica večjega pridobivanja plina iz skrilavca, se je cena premoga v EU znižala, kar je prispevalo k nižjim cenam premoga za koksanje, to pa je privedlo do večje porabe premoga v EU.

Jeklo je mogoče večkrat reciklirati, ne da bi se izgubile njegove glavne lastnosti, kot so trdnost, razteznost ali možnost oblikovanja. Reciklaža nekontaminiranega odpadnega jekla lahko nadomesti uporabo več kot 1 200 kg železove rude, 7 kg premoga in 51 kg apnenca za tono uporabljenega odpadnega jekla[24]. Proizvajanje jekla iz odpadnega jekla namesto iz železove rude zmanjša porabo energije za okoli 75 % in pomeni okoli 90-odstotni prihranek surovin[25]. Glede na težave Evrope v zvezi s dostopom do poceni elektrike in surovin je iz gospodarskih razlogov zelo smiselno povečati količino jekla, proizvedenega iz odpadkov. Tudi z okoljskega vidika je proizvodnja jekla iz odpadkov zelo smiselna, saj prinaša precejšnje zmanjšanje onesnaževanja zraka (okoli 86 %), porabe vode (40 %), onesnaževanja vode (76 %) in rudarskih odpadkov (97 %)[26]. Tona jekla, proizvedenega iz odpadkov, v primerjavi z železovo rudo zmanjša proizvodnjo CO2 za 231 ton.

Za povečanje količine v Evropi recikliranih odpadkov pa bo najprej potrebno boljše delovanje sekundarnih trgov kovin. To bo odvisno od stroškov pridobivanja kovin, vgrajenih v zapuščene strukture in zavržene izdelke, in drugih tokov odpadkov ter višine teh stroškov v primerjavi s cenami primarnih kovin[27]. Za olajšanje ponovne uporabe in reciklaže mora okoljsko optimizirana zasnova izdelka vključevati enostavno razstavljanje in ločevanje vseh jeklenih sestavin. S povečanjem deleža reciklaže je mogoče v obtoku ohraniti več jekla[28]. Direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov[29] omogoča določitev zahtev o možnosti recikliranja in razstavljanju izdelkov na stroškovno učinkovit način, kar bi lahko prispevalo k zagotavljanju boljšega dostopa do odpadnih kovin visoke kakovosti.

Povpraševanje po recikliranem jeklu se je že povečalo zaradi večjega zaupanja v njegovo kakovost, ki pa je posledica vzpostavitve meril, da odpadek ni več odpadek, za železo in jeklo[30].

Potrebna so nadaljnja prizadevanja za obravnavo nezakonitega izvoza odpadkov, ki za evropsko gospodarstvo pomeni izgubo dragocenih surovin. Komisija bo predstavila predloge za obravnavo takšnega nezakonitega izvoza s krepitvijo zmožnosti držav članic za inšpekcijske preglede v okviru Uredbe o pošiljkah odpadkov[31]. Potrebno je še nadaljnje delo glede spremljanja gibanja odpadkov.

Pri obravnavi načinov proizvodnje je treba upoštevati tudi učinkovito rabo virov in učinek na podnebje. Okoli 40 % proizvodnje jekla v EU se izvaja v elektroobločnih pečeh, ki omogočajo proizvodnjo jekla iz 100-odstotno recikliranih odpadnih surovin. Čeprav je takšna proizvodnja energetsko intenzivna, pa zaradi uporabe odpadkov kot primarnih surovin učinkovito uporablja vire. Ker so emisije ogljikovega dioksida v primerjavi s proizvodnjo jekla iz železove rude nizke, je treba spodbujati ta način proizvodnje. Vendar so za tovrstno proizvodnjo potrebni kakovostni odpadki, pridobljeni v okoljsko sprejemljivih pogojih. Pobuda Komisije za surovine[32] določa ustrezen okvir, v katerem si je treba prizadevati za ta cilj.

Za zagotovitev ustreznega spremljanja je Komisija oblikovala seznam 14 nujno potrebnih surovin, ki so gospodarsko pomembne in izpostavljene večjim tveganjem motenj pri dobavi tudi zaradi geografskega porekla materiala. Tveganje pri dobavi je toliko večje tudi zaradi manjše možnosti zamenljivosti in nizke stopnje recikliranja same surovine. Ta seznam, ki vključuje več surovin, potrebnih za proizvodnjo jeklene zlitine, bo pregledan leta 2013 in obravnavana bo vključitev premoga za koksanje.

              Trgovina

Trgovina je za jeklo še posebej pomembna. Glede na nepogrešljivo vlogo trgovine kot gonila gospodarske rasti na globaliziranem trgu jekla Komisija močno podpira liberalizacijo mednarodne trgovine pod okriljem STO.

Na dvostranski ravni so pogajanja o trgovinskih sporazumih, zlasti sporazumih o prosti trgovini, še eden od ključnih instrumentov za doseganje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja EU, in sicer z vidika dostopa do trgov in surovin pod pogoji poštene konkurence. Za oceno splošnega vpliva, ki ga imajo ti sporazumi na evropske industrije in gospodarstvo EU, se po zaključku pogajanj za vsak trgovinski sporazum izvede analiza posledic predlaganega sporazuma za EU, in sicer poleg predhodne ocene učinka, ki se izvede pred sprejetjem pogajalskih smernic, in ocene učinka trajnostnega razvoja, ki se izvede med trgovinskimi pogajanji.

Statistične informacije so za panogo pomembne, saj omogočajo hitro analizo zelo spremenljivih trendov uvoza jekla in sprejetje potrebnih pobud na podlagi trdnih dejstev.

Povečan uvoz se zdi bolj verjeten, če se bodo še naprej povečevale proizvodne zmogljivosti po svetu, kar bo spodbudilo uporabo subvencij in dampinga, da se porabijo svetovne presežne zmogljivosti. Do konca leta 2012 je samodejen sistem na podlagi dovoljenj (predhodni nadzor)[33] zagotavljal pravočasne informacije o prihodnjem uvozu jekla. Po izteku samodejnega sistema na podlagi dovoljenj bo EU še naprej dejavna in bo pozorno spremljala uvoz iz tretjih držav, in sicer s pomočjo namenskega sistema „Surveillance 2“[34]. Uvoz jekla spremlja tudi več trgovinskih partneric EU, pri čemer nekatere, kot na primer Združene države, uporabljajo sistem, podoben samodejnemu izdajanju dovoljenj.

Pomembno je tudi zagotoviti, da so organizirani trgi za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago pošteni in pregledni ter da hkrati veljajo posebni pogoji za podporo likvidnosti ter preprečitev zlorab trga in nastanka položajev, ki povzročajo izkrivljanje na trgu. Različne uredbe[35] lahko vplivajo na proizvajalce jekla, tako glede trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago kot tudi s finančnimi instrumenti.

Komisija bo: kratkoročno – v okviru svoje celovite trgovinske strategije uporabila različna orodja in instrumente trgovinske politike (npr. trgovinska pogajanja ali instrumente trgovinske zaščite) za zagotovitev dostopa evropskim proizvajalcem jekla do trgov tretjih držav. V tem okviru – bo ukrepala proti nepravičnim trgovinskim praksam v jeklarskem sektorju; – še naprej zagotavljala pravočasna poročila o razvoju uvoza jekla iz držav, ki niso članice EU; – še naprej izvajala predhodne ocene učinka predvidenih sporazumov o prosti trgovini še pred sprejetjem smernic za trgovinska pogajanja ter analizo posledic sklenjenih sporazumov o prosti trgovini za EU, preden se ti podpišejo; – spremljala trge odpadkov. Glede na zmanjšano količino CO2 pri proizvodnji odpadkov v Evropi je mogoče predvideti nediskriminatorne ukrepe, utemeljene z okoljskimi razlogi, po potrebi za obravnavo selitve virov CO2 v neevropske države, pod pogojem, da ti neposredno ali posredno ne privedejo do izvoznih omejitev; – predstavila zakonodajni predlog o inšpekcijskih pregledih in nadzoru pošiljk odpadkov; – obravnavala vključitev premoga za koksanje na seznam nujno potrebnih surovin poleg drugih ključnih elementov za proizvodnjo jekla; – sodelovala s pomembnimi neevropskimi državami proizvajalkami, da bi pridobila pregled nad sektorjem in njegovimi trendi ter pripravila skupne pristope k reševanju izzivov, s katerimi se ta sektor sooča po vsem svetu. Dolgoročno – si bo Komisija prizadevala uresničiti agendo za liberalizacijo trgovine s pogajanji o sporazumih o prosti trgovini, z namenom odprave ali znatnega znižanja tarif in netarifnih ovir na trgih tretjih držav, zagotovitve trajnostnega dostopa do surovin za industrijo EU ter boljšega spodbujanja mednarodnih standardov za jeklene izdelke; – bo še naprej sodelovala s Svetom in Evropskim parlamentom v okviru modernizacije instrumentov trgovinske zaščite za hitro posodobitev osnovnih protidampinških in protisubvencijskih uredb. Te spremembe bi med drugim omogočile uvedbo višjih dajatev (odmik od pravila nižje dajatve) za uvoz iz držav, ki dodeljujejo nepravične subvencije in ustvarjajo strukturna izkrivljanja na svojih trgih surovin, bile pa bi tudi učinkovitejše orodje za preiskave po uradni dolžnosti, kjer obstajajo grožnje s povračilnimi ukrepi proti zadevni industriji EU.

              3.4     Energetske in podnebne politike ter politike učinkovite rabe virov in energije za spodbujanje konkurenčnosti

              Cenovno dostopne cene energije in oskrba

Podobno kot v drugih energetsko intenzivnih panogah so tudi v evropskem jeklarskem sektorju cene energije med najpomembnejšimi spodbujevalci konkurenčnosti. Po ocenah jeklarske industrije stroški energije predstavljajo do 40 % vseh stroškov poslovanja, odvisno od segmenta vrednostne verige[36]. Evropska industrija se sooča z višjimi cenami energije v primerjavi z večino mednarodne konkurence, ta trend pa se je okrepil zaradi dinamike razvoja cen v zadnjih letih.

Električna energija in premog za koksanje sta za jeklarsko industrijo najpomembnejša vira energije, industrija pa je pri obeh pod velikim pritiskom. Kljub nedavnemu znižanju je cena premoga za koksanje v zadnjih letih močno narasla[37]. Povprečne cene elektrike za končnega uporabnika za industrijo EU so dvakrat višje kot v Združenih državah[38] in znatno višje od cen v večini drugih držav OECD (z izjemo Japonske) ter številnih pomembnih državah v gospodarskem vzponu. Med letoma 2005 in 2012 se je evropska industrija soočala z realnim zvišanjem cen elektrike v povprečju za 38 %, medtem ko so se cene v Združenih državah znižale za 4 %, na Japonskem pa zvišale za 16 %[39]. Ker se te razlike preoblikujejo v učinke na stroškovne strukture jeklarskih podjetij v različnih regijah ter imajo neposreden vpliv na svetovno konkurenco in konkurenčnost, so mednarodno konkurenčne cene energije in varna oskrba z energijo bistvene za prihodnost jeklarskega sektorja v Evropi, tudi zato, ker so pomembne pri določanju lokacije in naložbenih odločitvah jeklarske industrije. Osnovna analiza za energetski načrt Komisije za leto 2050[40] navaja, da se bodo cene elektrike do leta 2030 po vsej verjetnosti višale, nato pa se bodo nekoliko znižale, predvsem zaradi infrastrukturnih investicijskih stroškov. Zato je še posebej pomembno, da se pri oblikovanju prihodnjih politik na področju energije upoštevajo možni učinki na cene in stroške ter da se opredelijo načini zmanjšanja ali izravnave škodljivih učinkov na konkurenčnost energetsko intenzivnih panog.

Cena elektrike za končnega uporabnika se spreminja, razlike med državami (tudi znotraj EU) pa so posledica zapletenega vzajemnega delovanja različnih dejavnikov, vključno s stroški goriva, davčno politiko, tržno strukturo, spremenjenimi pristopi k uravnavanju cen, razlikami v podnebnih politikah in politikah obnovljivih virov ter spremenljivo strukturo proizvodnje električne energije. Delež obnovljivih virov v mešanici energetskih virov vpliva na ceno električne energije. Medtem ko lahko večji deleži obnovljivih virov energije z nizkimi dodatnimi stroški vplivajo na nižanje veleprodajnih cen, pa je lahko vpliv razmaha obnovljive energije na cene za končnega uporabnika kratko- in srednjeročno negativen, ker države članice nalagajo dajatve za obnovljive vire. Zato je pomembno, da se stroški obnovljive energije znižajo in da so nacionalne sheme podpore stroškovno učinkovite. Delež davkov, tarif in dajatev, ki jih določijo države članice, predstavlja bistven in v številnih primerih vedno večji delež cen za končnega uporabnika. Doslej so imeli jeklarska industrija in druge energetsko intenzivne panoge v nekaterih državah članicah korist od znižanj ali oprostitev takšnih davkov in dajatev.

Drug izziv je zvišanje cen električne energije, povezano s sistemom za trgovanje z emisijami (ETS). Vendar pa je te stroške mogoče omiliti s smernicami o državni pomoči EU[41], ki pod določenimi pogoji dovoljujejo nadomestilo za takšne stroške, da se prepreči selitev virov CO2.

Postopna dokončna vzpostavitev notranjega energetskega trga je pomagala zajeziti veleprodajne cene električne energije in bo spodbujala konkurenco, na primer z odpravo ovir za vstop na trg in zakonodajnih ovir, vendar pa je njegova dokončna vzpostavitev odvisna tudi od razširitve zmogljivosti čezmejne in vseevropske energetske infrastrukture[42]. Za delovanje notranjega energetskega trga morajo države članice v celoti izvesti tretji energetski sveženj[43]. Drugi pomembni dejavniki za zagotovitev konkurenčnih cen energije in stroškov v Evropi vključujejo stalne raziskave in podporo inovacijam za energetske tehnologije iz predlaganega programa Obzorje 2020 (zlasti, kjer lahko to izboljša energetsko učinkovitost, ki ima lahko pomembno vlogo pri delni zapolnitvi vrzeli med cenami energije)[44] in stalna prizadevanja za diverzifikacijo virov oskrbe, poti in držav za dobavo plina. Razvoj avtohtonih energetskih virov na stroškovno učinkovit način, najsi gre za obnovljive vire, premog, povezan z zajemanjem in shranjevanjem CO2, ali konvencionalna in nekonvencionala fosilna goriva, lahko srednje- in dolgoročno prav tako pozitivno vpliva na cene energije.

Energetsko intenzivne panoge so zelo intenzivne tudi kapitalsko, pri čemer cikel naložb traja v povprečju od 20 do 30 let, zato te panoge potrebujejo predvidljivost stroškov energije, da lahko omejijo naložbena tveganja. Dolgoročne pogodbe za električno energijo med dobavitelji in odjemalci, ki zagotavljajo takšno gotovost pri načrtovanju, so mogoče v skladu z evropskimi pravili o konkurenci. Le v nekaterih posebnih okoliščinah lahko takšne pogodbe privedejo do omejevanja konkurence v nasprotju s Pogodbo[45]. Omejevanje dostopa se običajno pojavi le v povezavi s prevladujočimi dobavitelji ali kot kumulativni učinek, ki je posledica podobnega ravnanja več dobaviteljev. Čeprav pretekli sklepi Komisije[46] dovoljujejo različna trajanja in datume poteka posameznih pogodb, zahtevajo tudi, da se vsako leto na trg vrnejo precejšnji obsegi pogodb in so tako na voljo za sklepanje s strani katerega koli dobavitelja. Če praksa Komisije ne bi zagotavljala zadostne jasnosti glede ocene konkurence v zvezi s takimi pogodbami, je Komisija pripravljena izdati dopis z neformalnimi navodili v okviru Obvestila Komisije[47], pod pogojem, da so upoštevani pogoji iz tega obvestila.

Evropski svet je na svoji seji 22. maja 2013 prepoznal potrebo po obravnavi učinka visokih cen energije in stroškov. V tem kontekstu bo Komisija sledila sklepom Sveta[48]. Natančno spremljanje stroškov energije in njihovega učinka na industrijo bo zajemalo različne elemente stroškov energije in njihov razvoj skozi čas ter tudi primerjavo cen med EU in drugimi pomembnimi jeklarskimi regijami, vključno s podatki o popravljalnih ukrepih, kot so oprostitve in davčne olajšave.

V zvezi z diferencirano proračunsko konsolidacijo Evropska komisija priporoča, naj bodo fiskalne prilagoditve rasti bolj prijazne tako z vidika prihodkov kot tudi porabe. Kar se tiče prehoda na okoljske davke, lahko ti pospešijo razvoj novih tehnologij ter spodbujajo učinkovito rabo naravnih virov in ustvarjanje „zelenih“ delovnih mest, vendar je treba spremljati učinek visokih cen energije na gospodinjstva in konkurenčnost, vključno z energetsko intenzivnimi panogami, tako da bo prihodnje odločitve mogoče sprejemati na podlagi trdnih dokazov[49].

              Obravnavanje vprašanj, povezanih s podnebno politiko

Jeklarska industrija je ena največjih proizvajalk emisij CO2[50]. Je tudi sektor, v katerem naj bi obstajala nevarnost selitve virov CO2. Zaradi te nevarnosti bodo jeklarski industriji načeloma brezplačno dodeljene pravice do emisij v višini 100 % vrednosti, ki temelji na merilu uspešnosti. V skladu s smernicami o državni pomoči za sistem za trgovanje z emisijami (ETS) lahko v okviru tretje faze ETS prejema finančno nadomestilo od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020.

Kot je navedeno v zeleni knjigi Komisije o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030[51], je treba energetske in podnebne politike izvajati na stroškovno učinkovit, predvidljiv in usklajen način. Preglednost in stabilnost ureditvenega okvira sta nujni za zagotovitev dolgoročnih naložb, nepogrešljivih za obnovo industrijske baze v Evropi, zlasti za visoko kapitalsko intenzivne panoge z dolgimi naložbenimi obdobji (od 20 do 30 let). Zato bo podnebna politika EU za obdobje po letu 2020 obravnavala, kako je mogoče najbolje upoštevati tehnološke omejitve, ovire in priložnosti ter učinke povezanih stroškov na konkurenčnost, obenem pa tudi ambicije držav, ki niso članice EU.

EU proizvede le 11 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, ta delež pa se zmanjšuje, zato je za obravnavo podnebnih sprememb potrebno učinkovito mednarodno ukrepanje. Za dosego tega cilja je bistveno, da vsa večja gospodarstva in vsi sektorji prispevajo na primerljiv, pravičen, pregleden in odgovoren način. Treba je okrepiti obveze ter vzpostaviti učinkovite sisteme spremljanja, poročanja in preverjanja, da se zagotovi preglednost prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, mednarodno priznani standardi pa so bistveni za izboljšanje konkurence industrije EU. Pomembno je opredeliti, kako financirati podnebne cilje. V načrtu EU za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida je ugotovljeno, da bodo za doseganje novih ciljev potrebne dodatne naložbe[52]. Po letu 2035 bo potrebna širša uporaba naprednejših industrijskih postopkov in opreme, saj se raven emisij CO2 najučinkovitejših jeklarn v EU s tehnologijami, ki se zdaj uporabljajo, bliža fizičnim omejitvam.

Ena možnost inovativnega financiranja bi bila uporaba dela prihodkov od prodaje pravic do emisij na dražbi v okviru ETS za pomoč pri financiranju ciljev, povezanih s podnebjem, po možnosti vključno z razvojem novih nizkoogljičnih tehnologij v zadevnih industrijah. Od leta 2013 se bo na dražbi prodalo več kot 40 % vseh pravic v EU, nato pa se bo raven prodaje na dražbi linearno povečevala z namenom doseganja 100 % do leta 2027.

EU je zavezana k obravnavi vprašanj konkurenčnosti, povezanih z evropskimi politikami na področju podnebnih sprememb. Brez enakih konkurenčnih pogojev v politikah na področju podnebnih sprememb imajo konkurenčni neevropski jeklarji nepošteno konkurenčno prednost, ki izkrivlja svetovni trg jekla in omejuje prihodnje naložbe v EU, to pa lahko privede do selitve virov CO2.

              Zagotavljanje primerljivosti na svetovni ravni

Raziskave materialov in nadzor nad viri surovin postajajo vedno bolj pomembni v sedanji svetovni konkurenci za vodilno mesto v industriji na področju nizkoogljičnih tehnologij. Jeklo je material, ki ima velik potencial za omogočanje prehoda na nizkoogljično in na znanju temelječe gospodarstvo, ki učinkovito izrablja vire[53]. Imelo bo pomembno vlogo pri razvoju in uvajanju učinkovitejših, varnih in zanesljivih nizkoogljičnih tehnologij, ki učinkovito izrabljajo vire. Za podporo izvajanju podnebne politike EU in za pospeševanje doseganja ciljev Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja je bil CEN podeljen mandat za razvoj evropskega standarda za oceno emisij toplogrednih plinov v energetsko intenzivnih panogah. Določitev količinsko opredeljenih prispevkov k zmanjševanju emisij na ravni obratov in industrije zahteva pregledne metodologije in trdno soglasje glede postopkov spremljanja, poročanja in preverjanja ter tudi ključnih kazalnikov uspešnosti. Standardi bodo sčasoma omogočili potrjevanje metod merjenja in količinske opredelitve emisij toplogrednih plinov, povezanih s proizvodnim postopkom, zagotovili primerljivost uspešnosti obratov po vsem svetu in omogočili oceno možnosti za izboljšave.

              Jeklarski sektor kot dejavnik, ki prispeva k podnebnim ciljem in ciljem glede učinkovite rabe virov

Jeklo prispeva k zmanjševanju emisij CO2 in varčevanju z energijo na različnih področjih uporabe, kot so avtomobilska industrija, ladjedelništvo, gradbeništvo, stroji, gospodinjske potrebščine, medicinski pripomočki in mlini na veter. Nedavna študija[54] primerja prihranke emisij CO2 pri inovativnih uporabah jekla, kot so učinkovitejše elektrarne, vetrne turbine ali lažja vozila, z emisijami CO2 pri proizvodnji jekla. Študija kaže, da so v Nemčiji možnosti prihrankov, dosežene z uporabo jekla, večje od emisij pri proizvodnji jekla. Jeklo je mogoče v celoti reciklirati, ne da bi se pri tem zmanjšala kakovost. Stranske proizvode (npr. žlindro) je mogoče skorajda v celoti uporabiti. Zato je v skladu z vodilno pobudo o učinkovitosti virov iz strategije Evropa 2020[55] jeklarska industrija v dobrem položaju, da pridobi koristi od večjega poudarjanja pristopa celotnega življenjskega kroga, saj je delež recikliranja večji, poraba stranskih proizvodov pa boljša.

Drug način za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je nadaljnja krepitev izvajanja dodatnih ukrepov za energetsko učinkovitost v proizvodnji jekla. Številni obrati proizvajajo velike količine odvečne toplote in plina, ki bi ju bilo mogoče uporabiti za proizvodnjo električne energije ali pare, ki bi se nato uporabila bodisi za proizvodnjo električne energije v samem obratu za lastne potrebe bodisi bi jo izvozili v druge sektorje ali v javno električno omrežje. Takšni projekti zagotavljajo zmanjšanje emisij, saj nadomestijo druge vire za proizvodnjo energije, predvsem iz fosilnih goriv.

Komisija bo: kratkoročno za oblikovanje zakonodajnega okolja, ugodnega za trajnostno rast: – leta 2013 izdala smernice o shemah podpore za obnovljivo energijo, ki jih bodo države članice uporabile za doseganje ciljev glede obnovljivih virov energije za leto 2020; – na zahtevo obravnavala izdajo dopisa z neformalnimi navodili za oceno konkurence v zvezi z dolgoročnimi pogodbami za električno energijo v primeru novih ali nerešenih vprašanj; – izvedla analizo sestave in spodbujevalnikov cen energije in stroškov v državah članicah, s posebnim poudarkom na vplivu na gospodinjstva, MSP in energetsko intenzivne panoge, ter širše preverila konkurenčnost EU v primerjavi z njenimi svetovnimi gospodarskimi konkurenti pred razpravo v Evropskem svetu februarja 2014. Poročala bo o cenah električne energije za končne uporabnike za industrijo, vključno z elementi cen (npr. poraba energije, dajatve in tarife, davki) v državah članicah EU in drugih pomembnih gospodarstvih; – analizirala učinek ETS na cene elektrike v EU ter v okviru razprav o podnebni politiki za leto 2030 preučila potrebo po ukrepih za obravnavo nevarnosti selitve virov CO2 za posamezni sektorje; – pripravila predloge za okvir podnebne politike EU za leto 2030, ki bodo v celoti upoštevali stroškovno učinkovitost in možne učinke na stroške za industrijo. Pri oblikovanju podnebne politike do leta 2030 bo brez poseganja v izid javnega posvetovanja, ki je bil uveden z zeleno knjigo „Okvir podnebne in energetske politike do 2030“, med drugim upoštevala mednarodno konkurenčnost evropske industrije, posebne značilnosti določenih industrij, napredek v pogajanjih o globalnih podnebnih spremembah ter ocene vseh pomembnih emisij CO2 v EU; – zagotovila, da bo ocena tveganja selitve virov CO2, ki jo je treba izvesti v okviru novega seznama sektorjev, izpostavljenih tveganju selitve virov CO2, izvedena na odprt in pregleden način v skladu z zahtevami Direktive ETS, ob upoštevanju posebnih značilnosti določenih industrij in učinkov stroškov električne energije na njihovo konkurenčnost; – kmalu predlagala vključitev proizvodnje določenih kovanih izdelkov iz železa na seznam sektorjev, pri katerih obstaja nevarnost selitve virov CO2 v povezavi z neposrednimi stroški; – spodbujala najboljše prakse za energetsko učinkovitosti na podlagi rezultatov energetskih pregledov, ki jih izvedejo podjetja v skladu z Direktivo o energetski učinkovitosti[56], ter tudi na podlagi evropskih in mednarodnih študij; – spodbujala naložbe v energetsko učinkovitost (novi kotli za proizvodnjo električne energije, pridobivanje plina v jeklarstvu, turbinski agregat za izrabo maksimalnega tlaka, rekuperacija odpadne toplote); – obravnavala zahteve za okoljsko primerno zasnovo za možnosti recikliranja in razstavljanja, da se zagotovi enostavnejše odstranjevanje jekla z zadevnih izdelkov, primernega za reciklažo; za izboljšanje inovacij: – vključila jeklarsko industrijo v ukrepe za raziskave, razvoj in inovacije ter predstavitev, uporabo in uvajanje na trg energetsko učinkovitih izdelkov, tehnologij in rešitev, da se izvede direktiva o energetski učinkovitosti ter drugi zakoni in politike o energetski učinkovitosti; – ocenila, kako je mogoče prihodke, povezane z ETS, namensko razporediti in uporabiti za financiranje ciljev, povezanih s podnebjem, vključno z uporabo novih in inovativnih tehnologij v energetsko intenzivnih panogah; srednje- in dolgoročno za oblikovanje zakonodajnega okolja, ugodnega za trajnostno rast: – si bo prizadevala za začetek pogajanj za sklenitev zavezujočega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah do leta 2050, da se zagotovijo ustrezne zaveze vseh strani, predvsem večjih gospodarstev, ob upoštevanju njihovih odgovornosti in zmožnosti, ob hkratnem zagotavljanju preglednosti in odgovornosti ter vključitvi trdnega sistema skladnosti in izvrševanja; – pozvala Evropski odbor za standardizacijo, naj čim prej oblikuje standarde za ocenjevanje emisij toplogrednih plinov v energetsko intenzivnih panogah; – si bo še naprej prizadevala za razvoj metodologije celotnega življenjskega kroga, da se omogoči boljše upoštevanje možnosti recikliranja materialov; – ocenila vrednotenje celotnega življenjskega kroga vzdolž vrednostnih verig in možnosti recikliranja materialov ter vključila možnosti recikliranja materialov v zadevne politične predloge in strategije; za diverzifikacijo oskrbe: – določila pogoje za prihodnje izkoriščanje avtohtonih konvencionalnih in nekonvencionalnih virov plina in fosilnih goriv na okolju varen način, saj bi lahko ti prispevali k znižanju cene energije v EU in zmanjšanju njene odvisnosti od uvoza. Komisija poziva države članice, naj: – v okviru priprav na razprave v Evropskem svetu februarja 2014 na podlagi poročila Komisije ocenijo učinek vseh nacionalnih ukrepov na ceno energije za energetsko intenzivne panoge, na primer obdavčenja, dajatev za zmogljivosti in omrežje, tarif in mehanizmov podpore za obnovljive vire ali druge oblike energije; – na tej podlagi obravnavajo ustrezne ukrepe za znižanje cene energije za energetsko intenzivne panoge v zvezi s proračunsko konsolidacijo, pravili o konkurenci in celovitostjo notranjega trga; – razmislijo o uvedbi namenske razporeditve prihodkov iz ETS za projekte raziskav, razvoja in inovacij za energetsko intenzivne panoge; – začnejo s prizadevanji za zmanjšanje vrzeli v povprečnih cenah in stroških energije med industrijo EU in njenimi največjimi konkurenti, in sicer s krepitvijo delovanja trga in varnosti oskrbe v energetskem sektorju; – ocenijo pobude, povezane z združeno proizvodnjo električne energije, dolgoročnimi pogodbami in partnerstvi; – izmenjajo najboljše prakse in informacije. Komisija bo ocenila učinek sprejetih ukrepov in po potrebi podala dodatna priporočila za zmanjšanje stroškov energije za energetsko intenzivne panoge.

              3.5     Inovacije

Najsodobnejši obrati v jeklarski industriji EU se bližajo omejitvam glede zmogljivosti sedanjih tehnologij, jeklarska industrija pa bo brez uvedbe naprednih tehnologij[57] težko dodatno znižala emisije CO2. Za nove tehnološke inovacije bo potrebnih še nekaj let. V preteklosti so morebitne napredne tehnologije raziskovali v okviru projektov, znanih kot „ULCOS“[58]. Komisija je podprla ULCOS s sredstvi v višini 40 milijonov EUR iz 6. okvirnega programa za raziskave in razvoj in iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo.

V okviru programa Obzorje 2020 se lahko posebna podpora za procesno industrijo zagotovi za predlagano javno-zasebno partnerstvo SPIRE[59]. Poleg tega je bilo zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida (CCS) opredeljeno kot ključna tehnologija za dekarbonizacijo industrijskega sektorja v načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida do leta 2050[60] in v energetskem načrtu za leto 2050[61], vključno z uporabami zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v industrijskih postopkih in v proizvodnji energije. Ta tehnologija je ena od prednostnih nalog strateškega načrta za energetsko tehnologijo, ki zajema z posebno evropsko industrijsko pobudo in skupni raziskovalni program Evropske zveze za energetsko raziskovanje (EERA). Pomen jekla za izkoriščanje energije in potreba po raziskavah in inovacijah sta bila opredeljena v časovnem načrtu za materiale, ki omogočajo energetske tehnologije z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida[62]. Torej so mogoči nadaljnji predlogi za dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij, podobni tistim, ki so bili raziskani v okviru faze R&R ULCOS. V obdobju 2014–2020 bo za raziskovalne projekte namenjeno tudi približno 280 milijonov iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo.

Če pogledamo v prihodnost, je jasno, da bo v industriji potreben predstavitveni projekt proizvodnje jekla s shranjevanjem in zajemanjem ogljikovega dioksida, verjetni finančni okvir pa bo večji od običajnega obsega projekta za raziskave, razvoj in inovacije. Dejansko se ocenjuje, da bo celoten obseg predstavitvenih poskusov, povezan z ULCOS, stal več kot 500 milijonov EUR. Zato je jasno, da je za naslednjo fazo komercialnih predstavitev tehnologij za shranjevanje in zajemanje ogljikovega dioksida za proizvajanje jekla potreben finančni vzvod drugih instrumentov, na primer nov poziv za NER 300, nadaljnji evropski energetski program za oživitev ali uporaba strukturnih skladov.

Tudi če bi bile takšne tehnologije na voljo, bo njihovo širše uvajanje odvisno od tega, ali je njihova uporaba v EU mogoča po konkurenčnih proizvodnih stroških, in od sprejemanja javnosti. Zlasti bo za shranjevanje in zajemanje ogljikovega dioksida treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za angažiranje lokalnih skupnosti kot partnerjev v takšnih prizadevanjih in zagotoviti primerno ceno ogljika.

Evropska jeklarska industrija stalno razvija nove vrste jekla, da bi zadostila potrebam posebnih uporab. Vendar pa je danes potreba po spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij v okolju prijaznih procesnih tehnologijah precej večja, kot je bila v preteklosti. Potencial novih tehnologij ločevanja ter inovativnih sistemov, trgov in poslovnih modelov pri nadaljnjem razvoju recikliranja odpadkov je še posebej obetaven z vidika izboljšanja konkurenčnosti ter zmanjševanja vpliva na okolje in emisij.

Evropsko partnerstvo za inovacije glede surovin[63] spodbuja inovacije vzdolž vrednostne verige jekla, od raziskovanja in pridobivanja do učinkovite obdelave, reciklaže in nadomestitve.

Industrijsko uporabo novih tehnologij za jeklo je mogoče povečati s pomočjo finančnih mehanizmov Evropske investicijske banke (EIB)[64]. Projekti v jeklarskem sektorju z nižjim profilom tveganja so pogosto upravičeni do dolgoročnega financiranja EIB. Poleg tega je inovativne jeklene izdelke mogoče financirati v okviru Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF), ki je inovativna posojilna shema delitve tveganja in sta ga skupaj ustanovili Evropska komisija in Evropska investicijska banka za izboljšanje dostopa do financiranja dolgov, s čimer se spodbujajo dejavnosti z večjim finančnim tveganjem na področju raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitev in naložb v inovacije.

Komisija bo: – razmislila o podpori za projekte raziskav in razvoja, predstavitvene projekte in poskusne projekte za nove tehnologije za čistejše in energetsko učinkovitejše tehnologije, ki gospodarno izkoriščajo vire, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve; ta podpora bi bila zagotovljena v okviru Obzorja 2020 in v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči. Morebitno javno-zasebno partnerstvo – SPIRE (Trajnostna procesna industrija z učinkovito rabo virov in energije) in Strateški načrt za energetsko tehnologijo (načrt SET) sta v pripravi; – sodelovala na mednarodni ravni v predhodnih raziskovalnih projektih, kjer bo to primerno in koristno za izboljšanje evropske konkurenčnosti in dostopa na trg; – finančno pomoč usmerila bolj na nadgrajevanje in pilotno fazo, ne pa le na raziskovalno fazo; – v okviru evropskega partnerstva za inovacije glede surovin in zlasti njegovega prihodnjega strateškega načrta izvajanja raziskala vse možnosti za spodbujanje inovacij v jeklarski industriji vzdolž vrednostne verige surovin, vključno z recikliranjem. Komisija poziva države članice, naj: – preverijo nujnost in možnost izvedbe namenske razporeditve virov financiranja za vzpostavitev posebnih programov za financiranje projektov raziskav, razvoja in inovacij v jeklarskem sektorju ter dajo prednost oblikovanju grozdov. Komisija poziva Evropsko investicijsko banko, naj: – obravnava vloge za dolgoročno financiranje jeklarskih projektov, katerih namen je zagotoviti skladnost z zahtevami za dovoljenja v okviru direktive o industrijskih emisijah na podlagi BAT.

              3.6     Socialna razsežnost: prestrukturiranje in potrebe po usposobljenosti

Obeti zaposlovanja v jeklarskem sektorju povzročajo veliko zaskrbljenost in zahtevajo popolno pozornost politike, tudi zato, ker je v zadnjih letih zaradi prestrukturiranja delo izgubilo 40 000 ljudi.

To pomeni, da se države članice še naprej soočajo z velikimi socialnimi izzivi v zvezi s preteklimi zaprtji zmogljivosti in tistimi, ki so že napovedana, pri čemer bo prizadetih več regij. Če bo v Evropi vedno težje proizvajati jeklo, bodo obrate zaprle tudi industrije, ki so odvisne od iste vrednostne verige, ali pa bodo naložbe preselile drugam.

Poleg dolgoročnih ukrepov je treba sprejeti tudi nujne (začasne) ukrepe, da bo ta sektor ostal strateški za evropsko proizvodno industrijo in zaposlovanje. Potreben bo tudi razvoj začasnih delovnih ureditev z javno podporo za delavce, da se ohrani sposobnost za delo in da se v obdobjih nizke gospodarske konjunkture delavci prekvalificirajo v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči, kjer je to primerno.

Za znižanje socialnih stroškov prilagoditve in za zagotovitev, da se ohrani in razvije raven znanja, ki je potrebna za konkurenčnost industrije v prihodnosti, je mogoče izkoristiti različna sredstva EU in instrumente politike. To je treba storiti na načine, ki podpirajo postopne prehode na nove napredne proizvodne postopke in inovativne izdelke, ne smejo pa preprečevati nujnega prestrukturiranja. Takšni ukrepi so zlasti pomembni za jeklarski sektor, saj se bo moral spopasti s presežnimi zmogljivostmi.

Predvidevanje potreb po prestrukturiranju evropske jeklarske industrije je ključno za ublažitev škodljivih socialnih učinkov. Za zmanjšanje socialnih učinkov je treba razširjati in spodbujati dobre prakse na področju usposabljanja in prekvalifikacije na ravni podjetja.

Zato je še toliko bolj pomembno, da vse zainteresirane strani ciklične omejitve obravnavajo z začasnimi ukrepi, namenjenimi dolgoročnemu ohranjanju proizvodnje in zaposlovanja ter omejevanju krčenja zmogljivosti na ugotovljene strukturne presežne zmogljivosti. Sektor je že sprejel prilagoditvene ukrepe, saj je evropska jeklarska industrija zaprla za več kot 30 milijonov ton proizvodnih zmogljivosti, od tega je 20 milijonov ton trajnih prilagoditev.

Hkrati pa delavci v jeklarski industriji doživljajo spremembe, kakršnih še ni bilo. Starostna struktura v večini evropskih jeklarskih podjetij je takšna, da bo v obdobju 2005–2015 industrijo zapustilo več kot 20 % delovne sile, do leta 2025 pa skoraj 30 %. Zato mora industrija privabiti mlade in ustvarjalne talente.

Potrebne so posebne dejavnosti za zagotovitev, da bodo visoko usposobljeni znanstveniki in vodilni delavci evropsko jeklarsko industrijo povedli naprej in zagotovili nove vire konkurenčne prednosti.

Strukturni skladi lahko pripomorejo k prestrukturiranju v sektorju ter spodbujajo inovacije in specializacijo za pametno rast. V okviru temeljitih sprememb in prestrukturiranja je treba v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad (ESS) in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za izboljšanje usposobljenosti in izobraževanja delavcev v sektorju ter omogočanje pozitivnega in hitrega poklicnega prehoda za tiste, ki jim grozi izguba službe. Z ustreznimi nacionalnimi in/ali regionalnimi programi lahko ESS redno predvideva razvoj precej pred posebnimi dejavnostmi prestrukturiranja, s čimer je že vnaprej mogoče ublažiti prihodnje učinke. ESPG lahko ta postopek zaključi z zagotavljanjem podpore z aktivnimi ukrepi na trgu dela delavcem, ki jim grozi izguba službe.

V skladu s pravili EU o državni pomoči lahko jeklarski sektor izkoristi več vrst ukrepov državne podpore, ki prispevajo k ciljem EU 2020: pomoč za raziskave, razvoj in inovacije, pomoč za usposabljanje in zaposlovanje ter pomoč za izboljšanje varstva okolja. Jeklarski sektor je na primer že koristil oprostitve nacionalnih okoljskih in energetskih davkov, državno pomoč za ukrepe za energetsko učinkovitost in pomoč za naložbe, ki presegajo obvezne evropske standarde. Poleg tega jeklo velja za enega od sektorjev, v katerem obstaja tveganje selitve virov CO2, države članice pa lahko ublažijo učinek višjih cen elektrike, ki bodo posledica ETS, na konkurenčnost sektorja med letoma 2013 in 2020, kot je pojasnjeno zgoraj.

Komisija bo: kratkoročno – spodbujala zaposlovanje mladih v sektorju s krepitvijo shem vajeništva in postopkov zaposlovanja mladih; – spodbujala ustanovitev evropskega sveta za spretnosti delavcev za jeklarsko industrijo z namenom združitve obstoječih nacionalnih organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem spretnost in zaposlovanjem v jeklarskem sektorju. Svet za spretnosti delavcev lahko vključuje predstavnike delodajalcev in zaposlenih na evropski in nacionalni ravni ter organizacije ponudnikov izobraževanja in usposabljanja, odvisno od pripravljenosti in zmogljivosti organizacij v sektorju; – podpirala koalicije sektorskih spretnosti s programom Erasmus za vse[65]; koalicije sektorskih spretnosti si bodo na podlagi dokazov o potrebah po spretnostih in trendov prizadevale oblikovati in zagotoviti skupne izobraževalne programe in metode, zlasti učenje ob delu, ki bodo udeležencem usposabljanja zagotovili spretnosti, ki jih potrebuje trg delovne sile v določenem sektorju, na primer jeklarski industriji; – podpirala aktivno usposabljanje in politike vseživljenjskega učenja, tudi v zvezi s spretnostmi na področju prihrankov energije z usposabljanjem izvajalcev energetskih pregledov in energetskih menedžerjev; –  vzpostavila (na jasno zahtevo sindikatov in/ali nacionalnih organov) medsektorsko delovno skupino[66], ki bo preučila in spremljala glavne primere zaprtja jeklarn ali večjega zmanjšanja proizvodnje, z namenom racionalizacije uporabe ustreznih skladov EU v primeru večjih zmanjšanj proizvodnje ali zaprtij; – predstavila okvir kakovosti za predvidevanje sprememb in prestrukturiranja za določitev najboljših praks na tem področju, ki jih morajo izvajati vse zainteresirane strani; – zagotovila, da se pri dodeljevanju sredstev EU v okviru Obzorja 2020 in strukturnih skladov upoštevata načelo regionalne pametne specializacije in trajnost naložb pri ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest v določeni regiji; – še naprej uporabljala pravila sofinanciranja in zmanjšan lastni prispevek v strukturnih skladih za države v programu. Komisija poziva države članice, naj: – preučijo možnost skupne uporabe Evropskega socialnega sklada (ESS) z regionalnimi organi za prekvalifikacijo in preusposabljanje delavcev, vključno z oblikovanjem posebnega ukrepa financiranja, povezanega z jeklarskih sektorjem; – skupaj z regionalnimi organi v prihodnjem programskem obdobju preučijo možnost uporabe strukturnih skladov, da se ublažijo socialni učinki prestrukturiranja v jeklarskem sektorju; – zaključijo tekoča pogajanja o predlogu uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za programsko obdobje 2014–2020[67] in zahtevajo njegovo uporabo; – spodbujajo dialog med socialnimi partnerji, da se doseže dogovor o začasnih pobudah za ohranjanje delovnih mest, kot je možnost uvedbe sistemov za prožnost delovne sile, predvsem v zvezi s ciklično prilagoditvijo. Komisija poziva industrijo, naj: – bo aktivna pri odpravljanju vrzeli in pomanjkljivosti na področju znanja in spretnosti; – še naprej izvaja potrebno prilagajanje industrije v skladu z najboljšimi praksami v zvezi s predvidevanjem sprememb in prestrukturiranja, tudi s socialnim dialogom in primerno udeležbo regionalnih zainteresiranih strani; – preuči potrebe po prestrukturiranju in možne prilagoditve zmogljivosti glede na prihodnje povpraševanje v ključnih sektorjih, pri tem pa upošteva potrebe po drugačni obravnavi strukturnih in cikličnih gibanj; – sodeluje z drugimi zainteresiranimi stranmi, zlasti z nacionalnimi in regionalnimi organi, pri zagotavljanju, da se ciklične presežne zmogljivosti obravnavajo z začasnimi javno podprtimi ukrepi za dolgoročno ohranjanje zaposlovanja.

4.           Ugotovitve

Kot je navedeno zgoraj, vizija EU za obdobje 2030/2050 določa strategije in poti za premik evropskega gospodarstva v smer trajnostnega in učinkovitega svetovnega energetskega sistema, obnovo prevoznih sredstev, povezano z vzpostavitvijo sistema za pametno vodenje prometa, pa tudi prenovo vseh stavb in njihovo vključitev v pametna oskrbovalna omrežja.

Ta vizija vključuje predvsem napredne materiale, kot je jeklo, razpoložljivost jekla primerne kakovosti v ustreznih količinah in po ustreznih cenah pa je pogoj za njeno uspešno uresničevanje. Le pravi politični in ureditveni okvir, dopolnjen s ciljno usmerjenim ukrepanjem Komisije, držav članic in industrije, bo jeklarskemu sektorju pomagal prebroditi težave, povečati konkurenčnost in proizvajati inovativne jeklene izdelke, potrebne za ohranitev in pridobivanje tržnega deleža.

V konstruktivnih razpravah o jeklu je bila poudarjena koristnost in potreba po nadaljevanju dialoga med pomembnimi deležniki v tej strateški industrijski panogi. Zato Komisija predlaga uradno oblikovanje skupine na visoki ravni za jeklo. Ta postopek bi zahteval letno srečevanje na visoki ravni. Glavni cilj bo zagotoviti evropsko platformo za vzajemno obveščanje, dialog in izmenjavo najboljših praks. Na splošno bi ta skupina spodbujala in podpirala prizadevanja evropskega jeklarskega sektorja za ohranjanje in izboljšanje njegove zmožnosti konkuriranja na svetovnem trgu.

V roku enega leta po sprejetju akcijskega načrta bo Komisija ocenila, kakšen učinek je imelo izvajanje načrta na konkurenčnost jeklarske industrije. Po potrebi bo Komisija podala dodatna priporočila in smernice.

[1]               Eurofer, Economic and Steel Market Outlook, 2012.

[2]               Glede na napovedi podjetij.

[3]               COM(2012) 582 final.

[4]               Svetovno združenje za jeklo (World Steel Association), statistični podatki iz leta 2012, http://www.worldsteel.org/statistics/statistics-archive/2012-steel-production.html.

[5]               OECD DSTI/SU/SC(2012) 21 The future of steel: how will the industry evolve? (december 2012).

[6]               DECISÃO CMC Nº 39/11, Brazilija je zvišala uvozne tarife za 100 izdelkov, vključno z več jeklenimi izdelki, vendar ne za pločevino z dodano vrednostjo. Dajatve so se zvišale z 12 na 25 odstotkov, veljajo pa 12 mesecev, z možnostjo enoletnega podaljšanja.

[7]               Ti podatki temeljijo na izdelkih, zajetih v sistem predhodnega nadzora do decembra 2012.

[8]               OECD DSTI/SU/SC(2012) 12 The future of the steel industry: selected trends and policy issues (december 2012).

[9]               Prospective scenarios on energy efficiency and CO2 emissions in the Iron & Steel industry (2012) – JRC.

[10]             The potential for improvements in energy efficiency and CO2 emissions in the EU27 iron and steel industry under different payback periods, Journal of Cleaner Production (2013), http://dx.doi.org/10.1016/j.jclepro.2013.02.028.

[11]             V primerjavi z letom 1980 se je uporaba surovin za proizvodnjo surovega jekla v letu 2008 zmanjšala z 2 336 na 2 015 kg/tono (–13,7 %).

[12]             Direktiva 2012/27/EU.

[13]             COM(2013) 180 final.

[14]             Več informacij je na voljo na: http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/metals-minerals/steel/high-level-roundtable/index_en.htm.

[15]             COM(2010)543 in COM(2012) 746.

[16]             Preverjanje konkurenčnosti je orodje, ki vključuje dvanajst korakov in obravnava učinke političnega predloga na konkurenčnost podjetij na podlagi učinkov na stroške poslovanja, na zmožnost prizadetih panog za inovacije in na njihovo mednarodno konkurenčnost. Je enostavno in učinkovito orodje za pridobivanje temeljitejših analiz učinka predlogov na konkurenčnost – SEC(2012) 91 final.

[17]             Unija inovacij, COM(2010) 546 final.

[18]             Statistični podatki Poljskega združenja jeklarjev, 2012.

[19]             OECD DSTI/SU/SC(2012) 15 Excess Capacity in the steel industry: an examination of the global and regional extent of the challenge.

[20]             COM(2012) 636 final.

[21]             COM(2013) 17 final in COM(2013) 18 final.

[22]             COM(2012) 433 final.

[23]             Cene železove rude so se zvišale s 25 USD za suho tono leta 2001 na 250 USD za suho tono leta 2011.

[24]             Svetovno združenje za jeklo (2010).

[25]             Ameriška agencija za varstvo okolja.

[26]             Ameriška agencija za varstvo okolja.

[27]             http://scripts.cac.psu.edu/users/n/w/nwh5089/Steel%20Recycling%20Process.pdf.

[28]             www.eurofer.org/index.php/eng/content/.../517/.../SteelRecycling.pdf.

[29]             Direktiva 2009/125/ES.

[30]             http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:094:0002:0011:SL:PDF.

[31]             Uredba (ES) št. 1013/2006.

[32]             COM(2008) 699 in COM(2011) 25.

[33]             Uredba Komisije (EU) št. 1241/2009.

[34]             Sistem Surveillance 2 zbira podatke, pridobljene neposredno iz uvoznih carinskih deklaracij. Ti podatki se nanašajo na sklic carinske deklaracije, naravo blaga, poreklo, količino, vrednost in datum sprejema pri carinski upravi (dejanski datum uvoza). Centralni sistemi carinskih uprav držav članic EU podatke pošiljajo vsak dan. Sistem temelji na členu 308d izvedbenih predpisov carinskega zakonika (Uredba št. 2454/93).

[35]             Predlog uredbe o trgih finančnih instrumentov COM(2011) 652, Uredba o infrastrukturi evropskega trga (EU) št. 648/2012, Direktiva o zlorabi trga 2003/6/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/26/ES, in Direktiva 2010/78/EU. Direktiva o zlorabi trga je trenutno v pregledu, COM(2011) 654 in Predlog uredbe o zlorabi trga COM(2011) 651.

[36]             Študija Ecorys o evropskih energetsko intenzivnih panogah –The Usefulness of Estimating Sectoral Price Elasticities.

[37]             Cene premoga za koksanje so se zvišale s 170 USD za tono leta 2009 na 290 USD na tono leta 2011.

[38]             Mednarodna agencija za energijo, četrtletni statistični podatki, drugo četrtletje 2012.

[39]             MAE: indeks 2005 = 100, Cene energije in davki, četrtletni statistični podatki, četrto četrtletje 2012. Evropski podatki se nanašajo le na članice OECD.

[40]             COM(2011) 885/2.

[41]             2009/C 235/04.

[42]             COM(2011) 676.

[43]             Direktivi 2009/72/ES in 2009/73/ES, uredbe (ES) št. 713/2009, 714/2009 in 715/2009.

[44]             COM(2011) 808 final.

[45]             Člen 101 in/ali 102 PDEU.

[46]             Zadeva AT. 39.386 – Dolgoročne pogodbe za električno energijo v Franciji (UL C 133, 22.5.2010, str. 5–6) in zadeva AT.37966 – Distrigaz (UL C 9, 15.1.2008, str. 8–8).

[47]             Obvestilo Komisije o neformalnih navodilih, ki se nanašajo na nova vprašanja v zvezi s členoma 81 in 82 Pogodbe ES, ki izhajajo iz posameznih primerov (dopisi z neformalnimi navodili), UL C 101/78, 27.4.2004.

[48]             EUCO 75/1/12 z dne 23. maja 2013.

[49]             Sporočilo Komisije, Evropski semester 2013: priporočila za posamezne države – izhod Evrope iz krize, COM(2013) 350.

[50]             Po ocenah naj bi v 27 državah članicah EU jeklarska industrija proizvajala med 4 in 7 odstotkov antropogenih emisij CO2; države članice EU so v obdobju 2005–2008 v povprečju ustvarile 252,5 milijona ton emisij CO2.

[51]             COM(2013) 169 final.

[52]             COM(2011) 112 final.

[53]             Delovni dokument služb Komisije SEC(2011) 1609: Časovni načrt za materiale, ki omogočajo energetske tehnologije z nizkimi emisijami ogljika.

[54]             Boston Consulting Group.

[55]             COM(2011) 21.

[56]             Direktiva 2012/27/EU.

[57]             Prospective scenarios on energy efficiency and CO2 emissions in the Iron & Steel industry (2012), JRC.

[58]             ULCOS pomeni Ultra–Low Carbon dioxide (CO2) Steelmaking (izdelava jekla z izjemno nizkimi emisijami CO2).

[59]             Trajnostna procesna industrija z učinkovito rabo virov in energije.

[60]             COM(2011) 112 final.

[61]             COM(2011) 885 final.

[62]             SEC(2011) 1609.

[63]             COM(2012) 82 final.

[64]             Neprofitna EIB ima še vedno oceno AAA pri vseh treh bonitetnih agencijah in lahko zato najema posojila na svetovnih finančnih trgih po zelo ugodnih obrestnih merah, ki jih nato nameni izbranim projektom.

[65]             COM(2011) 787 final.

[66]             COM(2005) 120 final.

[67]             COM(2011) 608.