52013DC0322

KAZALO

1........... Uvod.............................................................................................................................. 2

2........... Doseganje barcelonskih ciljev: nujen pogoj...................................................................... 2

3........... Pregled stanja................................................................................................................. 4

4........... Kakovost: v Evropi še vedno ni povsod enaka.............................................................. 11

5........... Doseganje barcelonskih ciljev, zaveza, obnovljena v strategiji Evropa 2020.................... 13

1.           Uvod

Razpoložljivost storitev cenovno dostopnega in kakovostnega varstva predšolskih otrok od 0 let do obveznega vpisa v šolo[1] je prednostna naloga Evropske unije. Te storitve vključujejo jasli in druge centre za dnevno varstvo, vključno z družinskim varstvom, poklicnimi certificiranimi varuhi, predšolskim ali enakovrednim izobraževanjem, obveznim šolskim izobraževanjem ter storitvami varstva zunaj časa pouka.

Na zasedanju Evropskega sveta v Barceloni leta 2002 so bili določeni cilji na tem področju: „(...) države članice naj odpravijo ovire za sodelovanje žensk na trgu dela ter si ob upoštevanju povpraševanja in v skladu z nacionalnimi sistemi na tem področju prizadevajo za to, da se do leta 2010 zagotovi varstvo za vsaj 90 % otrok od treh let do obveznega vpisa v šolo in vsaj 33 % otrok, mlajših od treh let[2].“

Vse odtlej je bilo doseganje „barcelonskih ciljev“ temeljni del lizbonske strategije, nato pa tudi temeljni del strategije Evropa 2020[3]. Zmožnost držav članic, da znatno in trajno povečajo stopnjo zaposlenosti, je med drugim odvisna od možnosti, ki so ženskam in moškim na voljo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Razpoložljivost kakovostnih storitev predšolskega varstva je s tega vidika ključna. Skupaj s ponudbo prilagodljivih pogojev dela in vzpostavitvijo ustreznega sistema dopusta iz družinskih razlogov sestavlja kombinacijo ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki se spodbuja na evropski ravni. Je tudi temeljna naložba v razvoj otrok, boj proti šolskemu osipu in širjenju neenakosti[4].

Čeprav je bil od leta 2002 na tem področju dosežen določen napredek in so se države članice zavezale dvema zaporednima evropskima paktoma za enakost žensk in moških[5], cilji glede ponudbe storitev varstva otrok na ravni EU leta 2010 še vedno niso doseženi. Poleg tega se zdi, da se je stanje v nekaterih državah članicah v letu 2011 še poslabšalo.

Ponovno je treba začeti razpravo o neizpolnjevanju ciljev in vzrokih zanj ter predlagati rešitve in strateške usmeritve za dosego teh ciljev. Tretji evropski semester je politična priložnost, da se ponovno poudari pomen storitev otroškega varstva in njihovega prispevka k ciljem Evropske unije.

V tem smislu in v skladu s Strategijo za enakost žensk in moških 2010–2015[6] to poročilo opisuje pregled uresničevanja barcelonskih ciljev v državah članicah. Opredeljuje ovire in izzive, s katerimi se države članice srečujejo pri razvoju storitev varstva predšolskih otrok, ter poudarja potrebo po ponovni potrditvi teh ciljev in opozarja na zaveze Evropske komisije glede zagotavljanja podpore državam članicam. Skupaj z nedavnimi dodatnimi pobudami Komisije, kot je predlog direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih[7], pomeni dejanski prispevek Komisije k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 ter spodbujanju enakosti žensk in moških.

2.           Doseganje barcelonskih ciljev: nujen pogoj

… za doseganje ciljev strategije Evropa 2020

Cilja 75-odstotne stopnje zaposlenosti do leta 2020 ne bo mogoče doseči, če v to ne bodo vključene tudi ženske[8]. Politike usklajevanja so ključne za spodbujanje zaposlovanja žensk.

Dostop do storitev varstva predšolskih otrok je glavni dejavnik, ki vpliva na udeležbo žensk na trgu dela, pri čemer je povečanje javnih odhodkov za te storitve povezano s povečanjem zaposlovanja žensk za polni delovni čas[9].

Z izboljšanjem dostopa žensk do trga dela se povečata ponudba in raznolikost znanja in kvalifikacij ter s tem podjetjem omogoči razvoj najboljših virov in večje konkurenčnosti, državam pa zagotovi povrnitev naložb v izobraževanje.

Politike usklajevanja na splošno ter zlasti ponudba varstva otrok omogočajo ženskam in moškim, da so ekonomsko neodvisni ter prispevajo k uresničevanju drugega pomembnega cilja strategije Evropa 2020: k zaščiti najmanj 20 milijonov oseb pred tveganjem revščine in socialne izključenosti. Z večjo udeležbo staršev in zlasti žensk na trgu dela se zmanjša tveganje revščine v celotnem življenjskem ciklu, spodbuja socialna vključenost vseh članov gospodinjstva in izboljšajo možnosti otrok v prihodnosti[10]. To je zlasti pomembno za skupine v ranljivem položaju (enostarševske družine, Rome, migrante).

Naložbe v kakovostno predšolsko varstvo so tudi naložba v ustvarjanje človeškega kapitala prihodnosti. Tako se vsakemu otroku omogoči boljši začetek življenja ter zagotovijo temelji njegovega uspeha v smislu izobrazbe, socialne vključenosti, osebnostnega razvoja in pozneje tudi zaposljivosti[11]. To je tudi socialna naložba, ki ima velik potencial.

Zagotavljanje kakovostnih storitev in splošnega dostopa do kakovostnega predšolskega izobraževanja je kot eno od politik za preprečevanje šolskega osipa[12] potrdil tudi Svet Evropske unije[13].

… za doseganje cilja enakosti moških in žensk

Udeležba žensk v poklicnem življenju je povezana z razdelitvijo družinskih obveznosti med spoloma. V družinah z otroki so še vedno ženske tiste, ki prilagajajo svoje pogoje dela in se odločajo za dopust, delo s krajšim delovnim časom ali umik s trga dela. To vpliva tudi na njihovo plačo in pokojnino. Plačna razlika med ženskami in moškimi v Evropski uniji je nedopustno visoka (povprečno 16,2 % na uro[14]). Največje razlike so v državah s slabo ponudbo storitev varstva predšolskih otrok[15]. Pomanjkanje politik za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja na splošno ter zlasti pomanjkanje storitev varstva otrok sta glavni oviri za ekonomsko neodvisnost žensk in njihovo napredovanje na odgovorna delovna mesta[16].

… za reševanje demografskega izziva

Poleg tega glede na upočasnitev demografske rasti v Evropi razpoložljivost otroškega varstva prispeva k načrtovanju družine. Zdi se namreč, da je trenutno rodnost najvišja v državah, ki omogočajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter imajo visoko stopnjo zaposlenosti žensk.

3.           Pregled stanja

Leta 2008 je bil izveden prvi pregled stanja[17], pri katerem je bilo ugotovljeno, da povpraševanje po formalnih sistemih otroškega varstva še zdaleč ni pokrito, zlasti po varstvu otrok, mlajših od 3 let. Pri tem so bili poudarjeni visoki stroški, ki jih imajo starši, ter delovni čas teh storitev, ki ni združljiv s plačano zaposlitvijo s polnim delovnim časom. Pet let pozneje izzivi kljub določenemu izboljšanju še vedno niso rešeni.

Potrebna so znatna prizadevanja na področju razpoložljivosti storitev za otroke, mlajše od 3 let …

… Glede na evropske podatke[18] je leta 2010 le 10 držav članic (DK, SE, NL, FR, ES, PT, SI, BE, LU in UK) dosegalo barcelonske cilje v zvezi z otroki, mlajšimi od 3 let. V 15 državah članicah je bil rezultat nižji od 25 % (slika 2). Razpoložljivost teh storitev je zelo slaba zlasti na Poljskem, Češkem in na Slovaškem, kjer je delež otrok, vključenih v varstvo, nižji od 5 %. V večini držav obstajajo velike razlike med urbanimi in podeželskimi območji in/ali med regijami (na primer v Nemčiji in Italiji).

Med letoma 2006 in 2010 se je delež otrok, mlajših od 3 let, ki so vključeni v varstvo, nekoliko povečal …

… povprečno s 26 % na 29 % v EU[19]. Vendar je v nekaterih državah članicah opazen znaten napredek, zlasti v Franciji, kjer se je delež otrok, vključenih v varstvo, od leta 2006 do leta 2010 povečal z 31 % na 43 %. Ta delež naj bi se še povečeval zaradi pomembnega načrta glede povečanja ponudbe otroškega varstva, v okviru katerega naj bi bilo med letoma 2009 in 2012 ustvarjenih 200 000 novih mest za varstvo otrok. Pomemben napredek je opazen tudi v Sloveniji (+8 odstotnih točk), kar je verjetno povezano s spremembo Zakona o vrtcih iz leta 2008, s katero so bile uvedene državne subvencije za varstvo drugega in vseh nadaljnjih otrok.

Raznolik in decentraliziran francoski sistem varstva otrok, starih od 0 do 3 let, združuje individualno varstvo in varstvo otrok v skupinah. Najbolj razširjeno je varstvo, ki ga ponujajo varuhi otrok. V to obliko varstva, ki se izvaja od leta 1991, je vključena približno tretjina otrok, mlajših od treh let, katerih oba starša sta zaposlena. Starši, ki se odločijo za ta način varstva, prejemajo mesečno nadomestilo, ki je odvisno od statusa in plačila varuha, starosti otroka in dohodka gospodinjstva. Poklic varuha otrok se je z leti močno razvil. Zakonsko predpisano število ur izobraževanja za pridobitev poklicnih kvalifikacij se je podvojilo, pogodba o delu, sklenjena s starši, pa je postala obvezna. Redno se izvajata tudi zdravstveni in varnostni nadzor. Nekatere težave pa še vedno niso rešene: poklic še vedno ni dovolj spoštovan, družine s skromnimi prihodki pa se včasih težko odločijo za tako obliko varstva. Poleg tega se bodo || številni varuhi otrok v prihodnjih letih upokojili. Francoski javni organi že nekaj let spodbujajo zasebna podjetja k financiranju jasli za zaposlene. Te t.i. jasli v podjetjih ustanavljajo zasebna in javna podjetja ter bolnišnice, namenjene pa so zagotavljanju varstva otrok njihovih zaposlenih.

Delež otrok, vključenih v varstvo, se povečuje s starostjo otrok …

V skupini otrok od 3 let do obveznega vpisa v šolo[20] je bil leta 2010 v 11 državah članicah (BE, ES, FR, SE, DE, EE, NL, SI, IE, DK in UK) dosežen cilj 90 %, in sicer ne glede na čas uporabe teh storitev. Leta 2011 je cilj dosegla tudi Italija, medtem ko se je za Nizozemsko, Španijo in Irsko rezultat znatno poslabšal in je nižji od ciljnih 90 %. V 13 državah članicah je delež otrok, vključenih v varstvo, nižji od 80 %, zato bo potrebnih še precej prizadevanj. Na Poljskem in Hrvaškem je delež otrok, vključenih v varstvo, nižji od 50 % (slika 3).

.

Delež otrok od 3 let do obveznega vpisa v šolo, ki so vključeni v varstvo, se ni bistveno spremenil …

… od leta 2006 do leta 2010 se je v EU povečal s 84 % na 86 %[21]. Zaradi tega zelo majhnega povprečnega povečevanja niso razvidne občutnejše spremembe v državah, v katerih je bila sprejeta kombinacija ukrepov. V Luksemburgu (+22 odstotnih točk) so bili leta 2005 uvedeni centri za varstvo otrok (centri z organiziranimi storitvami varstva v času zunaj pouka za otroke v starosti do 18 let), leta 2009 je bila izvedena reorganizacija šolskega sistema (izobraževanje otrok, starih 3 leta, ki je še vedno izbirno, je bilo vključeno v prvi cikel osnovnošolskega izobraževanja), leta 2009 pa so bili uvedeni boni za storitve varstva otrok. V Avstriji (+13 odstotnih točk) je bil uveden zvezni prispevek za povečanje števila prostih mest v vrtcih (v obdobju 2008–2010 je bilo tako na voljo 24 500 novih prostih mest za otroke, stare od 0 do 6 let). Poleg tega je na delež otrok, vključenih v varstvo, pozitivno vplivala uvedba povračila stroškov varstva v višini do 20 ur na teden, ki je bila uvedena leta 2009. Med letoma 2010 in 2011 se je delež otrok, vključenih v varstvo, zmanjšal v več državah, zlasti v Romuniji (–25 odstotnih točk), Španiji (–9 odstotnih točk), na Cipru (–8 odstotnih točk) in Irskem (–8 odstotnih točk).

Ministrstvo za družino in vključevanje je v Luksemburgu 1. marca 2009 v sodelovanju z občinami uvedlo sistem bonov za storitve otroškega varstva. Sistem zagotavlja pravico do 3 ur brezplačnega varstva otrok na teden. Starši za nadaljnjih 21 ur varstva otrok plačajo znatno znižano tarifo v višini največ 3 EUR na uro. Višina te tarife je odvisna od dohodka gospodinjstva in statusa otroka glede na sorojence. Sistem je oblikovan tako, da zagotavlja največ ugodnosti otrokom, ki živijo v tveganju revščine ali na robu izključenosti. Za te otroke je v okviru sistema zagotovljenih več ur pomoči na teden med šolskim letom in med šolskimi počitnicami.

Januarja 2011 je bilo v ta sistem vključenih 69,27 % otrok, starih od 0 do 12 let[22]. Poleg te politike se stalno povečuje število mest za varstvo otrok, vključno z varstvom šoloobveznih otrok do 12. leta starosti.

Povzetek stanja v državah članicah leta 2011 v zvezi z barcelonskimi cilji…

· Šest držav članic je doseglo oba cilja: Švedska, Belgija, Francija, Slovenija, Danska in Združeno kraljestvo.

· Druga kategorija zajema 7 držav članic, ki so dosegle enega od ciljev. Portugalska, Španija, Nizozemska in Luksemburg so dosegle cilj v zvezi s prvo starostno skupino, Nemčija, Italija in Estonija pa cilj v zvezi s starejšimi otroki.

· Tri države članice bodo kmalu dosegle enega od ciljev: na Finskem je delež otrok prve starostne skupine, vključenih v varstvo, višji od 25 %, na Irskem in v Avstriji pa je delež otrok druge starostne skupine višji od 80 %.

· V 11 državah članicah bo potrebnih še veliko prizadevanj, zlasti na Poljskem, v Bolgariji, Grčiji, Romuniji, na Slovaškem, Češkem in na Hrvaškem.

Storitve se uporabljajo skoraj izključno v skrajšanem obsegu …

… kar velja za nekatere države, ki so dosegle cilj. Čas uporabe varstvenih storitev se od države do države močno razlikuje. V več državah se te storitve uporabljajo le v skrajšanem obsegu in ne zajemajo celega delovnega tedna. V Združenem kraljestvu, na Nizozemskem in Irskem se te storitve običajno uporabljajo v skrajšanem obsegu pri vseh starostnih skupinah. Opozoriti je treba, da je v nekaterih primerih čas uporabe precej krajši od 30 ur na teden. V Združenem kraljestvu je na primer v skupini najmlajših otrok predvidenih precej mest za otroke, ki so v varstvo vključeni manj kot 20 ur na teden. Pomembno je vedeti, ali je uporaba storitev v skrajšanem obsegu posledica takšne odločitve staršev ali rezultat omejitev. Če gre za rezultat omejitev, lahko pomanjkanje varstvenih storitev za polni delovni čas pomeni oviro za zaposlovanje s polnim delovnim časom, zlasti za matere samohranilke.

Alternativne strategije varstva predšolskih otrok …

… bi lahko bile uvedene. Dejstvo, da je v nekaterih državah delež otrok, vključenih v varstvo, relativno majhen, ni nujno povezano s pomanjkanjem varstvenih storitev. Pravice do dopusta iz družinskih razlogov lahko na primer vplivajo na povpraševanje po varstvu najmlajših otrok. V nordijskih državah in v Sloveniji za otroke prvo leto običajno skrbijo starši, nato pa ima otrok pravico do vključitve v skupinsko varstvo. V drugih državah so dopusti, ki so na voljo staršem, veliko daljši, in lahko skupaj s pomanjkanjem varstvenih storitev negativno vplivajo na udeležbo žensk na trgu dela. Zato se zdi nujno, da se poleg varstvenih storitev in starševskega dopusta tudi očetom zagotovi možnost, da vzamejo dopust iz družinskih razlogov.

Neformalno varstvo[23] (običajno ga zagotavljajo stari starši) je pomembno za obe starostni skupini, vendar se v večini primerov izvaja le v skrajšanem obsegu in ne more biti zadostna rešitev, ki bi staršem omogočala delo s polnim delovnim časom. Poleg tega bi bila lahko zaradi trenda podaljševanja delovno aktivnega življenja omejena možnost varstva otrok pri starih starših.

V večini držav se pristopi razlikujejo glede na starost otroka …

… Običajno so jasli in druge oblike formalnega varstva obravnavane kot pozitivne za „starejše otroke“, manjša pa je naklonjenost varstvu mlajših otrok, čeprav so bile v veliki meri dokazane koristi kakovostnih storitev varstva za razvoj otrok (zlasti otrok iz prikrajšanih okolij)[24]. Slika 6 prikazuje določeno medsebojno povezavo med stopnjo družbenega sprejemanja dejstva, da ženske z majhnimi otroki delajo s polnim delovnim časom, na eni strani ter deležem otrok, mlajših od treh let, vključenih v varstvo in stopnjo zaposlenosti mater na drugi strani. Danska, Finska, Švedska in Slovenija imajo poleg visoke stopnje sprejemanja tega dejstva tudi visok delež vključenosti otrok v varstvo in visoko stopnjo zaposlenosti žensk. Slika 6 poleg tega prikazuje, da so na Nizozemskem, v Avstriji in Estoniji stopnje družbenega neodobravanja tega dejstva višje od 50 %. Čeprav ljudje v državah, kot sta Poljska in Ciper, na splošno odobravajo, da so mlade matere zaposlene s polnim delovnim časom, je treba razviti še razpoložljivost varstvenih storitev in tako materam omogočiti, da uresničijo svoje načrte na trgu dela.

Stroški še vedno pomenijo oviro za veliko staršev …

… Formalne oblike predšolskega varstva so sredstvo, ki staršem omogoča, da vstopijo na trg dela in/ali ohranijo svoje mesto na trgu dela, vendar le, če so finančno dostopne. 53 % mater, ki ne delajo ali delajo le s krajšim delovnim časom zaradi razlogov, povezanih s storitvami formalnega varstva[25], navaja, da je ovira cena. Ta delež je na Irskem, Nizozemskem, v Romuniji in Združenem kraljestvu višji od 70 %.

Vlade večine držav članic subvencionirajo storitve formalnega varstva (v obliki neposrednih subvencij, starševskega dodatka glede na dohodek, davčnih olajšav, bonov). Slika 7 prikazuje, da so stroški družin še vedno visoki, zlasti v Združenem kraljestvu in na Irskem, kjer znašajo več kot 41 % neto dohodka gospodinjstva, v katerem sta zaposlena oba starša. Poleg tega je treba pri obravnavi stroškov teh storitev upoštevati druge socialne in fiskalne politike, ki prav tako vplivajo na družinske dohodke, saj kljub znatnemu subvencioniranju varstvenih storitev starši in zlasti prejemniki drugega dohodka v gospodinjstvu nimajo veliko koristi od tega, da delajo, če je delo močno obdavčeno.

Stroški varstvenih storitev ne vplivajo enako na gospodinjstva z visokimi in nizkimi dohodki …

… in obseg razlik je osupljiv. V Franciji na primer varstvene storitve uporablja 64 % gospodinjstev iz kvintila gospodinjstev z najvišjimi dohodki in le 15 % gospodinjstev iz najnižjega kvintila. Stanje je podobno v drugih državah z visokim deležem otrok, vključenih v varstvo, kot so Belgija, Finska in Irska, pa tudi v državah, v katerih je ta delež majhen. Po drugi strani pa je na Danskem delež otrok, vključenih v varstvo, zelo visok med gospodinjstvi iz najnižjega kvintila, medtem ko je na Švedskem, v Sloveniji in Nemčiji stopnja uporabe teh storitev enaka v vseh gospodinjstvih[26]. Barcelonskih ciljev ne bo mogoče uresničiti, če ne bodo na voljo dostopne – tudi v finančnem smislu – varstvene storitve za vse socialne skupine.

Prednostna merila so lahko tudi ovira …

… v primeru pomanjkanja ponudbe, zlasti za delovno neaktivne ali brezposelne starše, če imajo zaposleni starši in zlasti gospodinjstva z dvema dohodkoma, prednost pri uporabi varstvenih storitev, kar onemogoča ponovno delovno aktivnost prejemnika drugega dohodka v gospodinjstvu.

V Belgiji (Flamska) je povpraševanje po varstvenih storitvah večje od ponudbe. Za povečanje dostopnosti teh storitev se izvajajo strukturni ukrepi na ravni Flamske skupnosti. Tako je bil vzpostavljen sistem finančnega prispevka staršev (PFP) glede na dohodke za (ne)subvencionirano skupinsko in družinsko varstvo, kar je bilo že na voljo v subvencioniranem sektorju. Poleg tega je bil v strukturah varstva, ki sodelujejo s sistemom PFP, vzpostavljen uraden prednostni sistem: 20 % mest mora biti rezerviranih za enostarševske družine in družine z nizki dohodki (pri čemer so starši v obeh primerih brezposelni ali v postopku vključevanja na trg dela itd.)

4.           Kakovost: v Evropi še vedno ni enaka

Pri odločitvah staršev ima kakovost še vedno najpomembnejšo vlogo…

… čeprav ni na prvem mestu med dejavniki, ki starše odvračajo od uporabe formalnih oblik predšolskega varstva. Kot težavo jo navaja povprečno 27 % oseb v Evropi, takoj za stroški (59 %), razpoložljivostjo (58 %) in dostopom – oddaljenostjo ali delovnim časom (41 %)[27].

Merjenje kakovosti: veliko možnosti za raziskave …

V EU se izvaja veliko dejavnosti v zvezi s kakovostjo predšolske vzgoje in varstva.

Evropska komisija je v svojem sporočilu o predšolski vzgoji in varstvu[28] ponovno opozorila na nujnost dodatnega izboljšanja dostopa in ponudbe univerzalnih storitev. Navedla je ključna področja v smislu kakovosti, kot so učni programi, osebje, upravljanje in financiranje, na katerih bi se lahko s političnim sodelovanjem na evropski ravni izboljšali dostopnost in kakovost varstvenih storitev. Nedavno je na poziv ministrov za izobraževanje[29] v okviru odprte metode usklajevanja organizirala tematsko delovno skupino oblikovalcev politike, univerzitetnih delavcev in delavcev na področju predšolske vzgoje in varstva, s ciljem vzpostavitve evropskega okvira za kakovost predšolske vzgoje in varstva.

Kar zadeva strukturne značilnosti storitev, je pri otrocih, starih od 0 do 3 let, poprečna velikost skupine od 10 do 14 otrok, pri otrocih, starih od 3 do 6 let, pa od 20 do 25 otrok[30]. Razmerje med številom otrok in osebjem je v večini držav članic približno 15:1, in sicer sega od 6:1 v Estoniji do 21,5:1 v Franciji[31].

V sektorju še vedno dela veliko neusposobljenega osebja …

… Raven izobrazbe osebja, ki opravlja storitve predšolskega varstva in vzgoje, se med državami zelo razlikuje. Zahteve glede strokovnega znanja pomočnikov ali asistentov (ki predstavljajo 40–50 % osebja) pogosto niso natančno določene, medtem ko se na podlagi raziskav in mednarodnih strateških dokumentov priporoča, da ima najmanj 60 % osebja zaključen triletni visokošolski študij[32]. Obdobje uvajanja pomočnikov (ki so pogosto zadolženi za nego otrok in stik s starši) je pogosto kratko ali pa ga sploh ni, poleg tega pa imajo pomočniki omejen dostop do nadaljnjega usposabljanja, medtem ko so te možnosti na voljo vzgojiteljem (zadolženim za delo z otroki), ki so pogosto visoko usposobljeni[33].

Pogoji dela v sektorju ostajajo negotovi …

… v večini držav. Za sektor je značilna visoka stopnja fluktuacije, ki je posledica pogodb za krajši delovni čas ali nestandardnih pogodb, kar negativno vpliva na kakovost storitev. Poleg tega so karierne možnosti zelo omejene, sektor pa ni obravnavan kot ponudnik kakovostnih zaposlitev[34].

Za sektor je značilno, da so v njem zaposlene večinoma ženske …

… moških pa je od 2 do 3 %, razen na Danskem (8 %). Strokovnjaki menijo, da bi se moralo število moških v tem sektorju povečati na 10 %, da bi odpravili stereotipe o spolih[35].

Danska, kjer so storitve predšolske vzgoje in varstva vključene v sistem socialnega varstva, ima vodilno vlogo pri razvoju strokovnih kompetenc zaposlenih v tem sektorju (pædagoguddannelsen). Splošen pristop[36] (s katerim se študente usposobi za delo v različnih izobraževalnih okoljih, kar omogoča večjo poklicno mobilnost) in priznavanje predhodnih izkušenj sta prispevala k temu, da je na Danskem v sektorju predšolske vzgoje in varstva zaposlenih več moških kot v drugih državah članicah EU.

Neposredno javno financiranje storitev omogoča učinkovitejše upravljanje …

… s strani javnih organov, ekonomijo obsega, kakovostnejši nacionalni načrt, učinkovitejše usposabljanje vzgojiteljev in pravičnejši dostop, kot so sistemi plačila pomoči staršem[37].

Leta 2009 je bil delež izdatkov za predšolsko vzgojo in varstvo otrok v BDP zlasti visok na Danskem, Švedskem, v Združenem kraljestvu in Franciji, kjer so ti izdatki presegli prag 1 %, ki ga priporočajo strokovnjaki[38]. Vendar se oblika teh izdatkov razlikuje, poleg tega pa ti izdatki različno vplivajo na razvoj in kakovost storitev.

Zdi se, da vključujoč sistem ponuja več usklajenosti …

… med varstvenimi strukturami in preostalim izobraževalnim sistemom, več sredstev za otroke, mlajše od 3 let, in boljše usposabljanje osebja[39]. V Evropi je najbolj uveljavljen ločen model, v katerem sta varstvo predšolskih otrok (mlajših od 3 let) in vzgoja predšolskih otrok (do obveznega vpisa v šolo) ločena. V nekaterih državah oblikovalci politike razvijajo sistem, v katerem je ponudba varstva predšolskih otrok vključena v izobraževalni sistem – na primer v Latviji, Sloveniji, Angliji, na Škotskem in Švedskem – ali v splošnejši „pedagoški sistem“, na primer na Finskem. Le v nekaterih državah soobstajata oba sistema (na Danskem, v Grčiji, Španiji, na Cipru in v Litvi). Da bi bile storitve varstva otrok zajete v velikem okviru, sta potrebna enotna struktura ter skupni pristop v zvezi z dostopom, subvencijami, programi in osebjem. Rezultat je večja finančna učinkovitost[40]. Zdi se, da je treba spodbujati povezavo med varstvom in vzgojo otrok, tudi v ločenem sistemu, da bi zadovoljili vse potrebe otrok (kognitivne, socialne, čustvene in fizične)[41].

Odgovornost pri pripravi politik na področju predšolske vzgoje in varstva se deli …

… v številnih državah med vlado in lokalne uprave. Ena od pozitivnih posledic decentralizacije je vključevanje predšolske vzgoje in varstva na lokalni ravni ter boljše upoštevanje lokalnih potreb. Decentralizacija je lahko povezana tudi z nekaterimi tveganji. S prenosom pristojnosti in odgovornosti se namreč lahko povečajo razlike v dostopu in kakovosti med regijami[42]. Sprejeti bi bilo treba splošen in bolj celosten pristop, v katerega bi bile vključene storitve predšolske vzgoje in varstva na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ki bi povezovale vse zainteresirane strani, vključno z družinami, ob tem pa izvajati tesno medsektorsko sodelovanje na različnih področjih delovanja, kot so izobraževanje, kultura, socialne zadeve, zaposlovanje, zdravje in pravosodje[43]

5.           Doseganje barcelonskih ciljev – zaveza, obnovljena v strategiji Evropa 2020

V večini držav članic barcelonski cilji več kot 10 let po njihovem sprejetju še vedno niso uresničeni. Poleg tega se stanje v več državah članicah poslabšuje. Potrebna so znatna prizadevanja za doseganje zadovoljivih ravni razpoložljivosti storitev, zlasti za otroke, mlajše od 3 let. Poleg tega sta za starše še vedno veliki oviri strošek storitev ter obratovalni čas, ki ni vedno prilagojen njihovim poklicnim potrebam. Še naprej je treba vlagati v kakovostne, univerzalne in dostopne storitve vzgoje in varstva otrok. To prizadevanje morajo v veliki meri izvajati države članice, Komisija pa jim zagotavlja svojo pomoč na več področjih.

Razvoj storitev varstva otrok pod nadzorom v okviru evropskega semestra …

V letnem pregledu rasti[44] je bila kot prednostna naloga opredeljeno olajševanje udeležbe na delu trga in dostopa do zaposlitve za prejemnika drugega dohodka v gospodinjstvu s primernimi davčnimi olajšavami ter omogočanjem kakovostnega in cenovno sprejemljivega otroškega varstva. Leta 2012 je devet držav članic (AT, CZ, DE, HU, IT, MT, PL, SK, UK) prejelo priporočilo o zaposlovanju žensk ter o razpoložljivosti in kakovosti storitev otroškega varstva. Sedem od teh držav je tovrstno priporočilo prejelo že leta 2011, Malta in Slovaška pa sta ga prvič prejeli leta 2012.

Strukturni skladi so pomemben vzvod …

… V obdobju 2007–2013 naj bi bilo po ocenah 2,6 milijarde EUR iz Evropskega socialnega sklada namenjenih ukrepom za spodbujanje zaposlovanja žensk in njihove trajne zaposlenosti ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, vključno z ukrepi za lažji dostop do varstva otrok in nege za vzdrževane osebe. Poleg tega je bilo v obdobju 2007–2013 616 milijonov EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj namenjenih državam članicam za financiranje infrastrukture za varstvo otrok[45]. Skoraj vse države članice so ta sredstva namenile sredstva za storitve varstva otrok. Vendar se skupni izdatki znatno razlikujejo med državami članicami glede na razpoložljivi proračun strukturnih skladov in trenutno stanje ponudbe teh storitev.

Evropski strukturni skladi imajo pomembno vlogo pri vzpostavitvi in delovanju institucionalnega otroškega varstva na Poljskem v okviru operativnega programa razvoja človeških virov (OP RČV).

Od leta 2012 ukrep, za katerega je bilo namenjenih 46 milijonov EUR, omogoča sofinanciranje (v višini do 85 %) projektov:

– podpore za vzpostavitev in delovanje jasli in otroških klubov, vključno s kritjem stroškov varstva otrok, mlajših od 3 let, če se najmanj eden od staršev vrne na trg dela po prekinitvi, povezani z materinstvom ali izobraževanjem otrok;

– pomoči za storitve, ki jih zagotavljajo varuhi otrok.

V okviru prve skupine projektov bo vzpostavljenih 171 jasli in 23 otroških klubov ter sklenjenih 7 sporazumov za zagotavljanje storitev s strani varuha otrok. Ta ukrep je del večje pobude za zakonodajno reformo ter širitev tipa in obsega varstva otrok (program „Malush“).

Podoben ukrep je bil sprejet za sofinanciranje projektov v zvezi s predšolskim izobraževanjem otrok, starih od 3 do 5 let, pri čemer je bilo za ta ukrep namenjenih 369 milijonov EUR.

Komisija še naprej sodeluje s socialnimi partnerji …

… ki imajo ključno vlogo na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, pri čemer sodelujejo javni organi.

Komisija bo okrepila tudi sodelovanje med svojimi službami …

… ki so odgovorne za politike, pomembne za področje predšolske vzgoje in varstva (kot so pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo, izobraževanje in kultura, zaposlovanje in socialne politike, zdravstvo itd.).

Komisija si bo še naprej prizadevala za doseganje barcelonskih ciljev …

… z zagotavljanjem pomoči državam članicam pri razvoju njihove statistične zmogljivosti z izboljšanjem zbiranja podatkov in z izpopolnitvijo merjenja uporabe storitev varstva v okviru raziskave EU SILC, zlasti z zbiranjem primerljivih informacij o ovirah za dostop do teh storitev (stroški, nezadovoljeno povpraševanje …).

Komisija bo še naprej pomagala državam članicam ...

· v času trajanja evropskih semestrov bo vedno, ko bo to potrebno, sprejela dodatna posebna priporočila, s katerimi bo države članice pozvala k uresničevanju barcelonskih ciljev in ohranitvi javnih naložb kljub krizi.

· pri načrtovanju programov evropskih skladov bo sodelovala z državami članicami, da bi v celoti izkoristila možnosti sofinanciranja iz strukturnih skladov in drugih programov Skupnosti, kot je „Erasmus za vse“, in sicer tudi v naslednjem programskem obdobju, da bi zagotovila razvoj storitev predšolske vzgoje in varstva ter vzgoje drugih vzdrževanih oseb, usposabljanje osebja in izboljšanje kakovosti storitev.

Razvoj predšolskega varstva ne zadošča, da bi se ženskam in moškim omogočila prosta izbira glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, poleg tega pa se pri tem ne upoštevajo težave, s katerimi se ljudje srečujejo v različnih življenjskih obdobjih. Komisija mora torej sprejeti ukrepe za:

· spodbujanje kombinacije ukrepov za usklajevanje, ki zajemajo prilagodljive pogoje dela, sistem dopusta iz družinskih razlogov ter zagotovitev cenovno ugodnega in kakovostnega varstva predšolskih otrok ter otrok pred puberteto, ki se šolajo, zunaj šolskega časa, in varstva drugih vzdrževanih oseb;

· spodbujanje držav članic pri odpravljanju ovir (vključno s fiskalnimi) pri sodelovanju žensk na trgu dela ter pri spodbujanju očetov, da prevzamejo več družinskih obveznosti, zlasti da se odločajo za dopust iz družinskih razlogov v enakem obsegu kot ženske.

To poročilo je dokaz, da je Komisija v okviru svojih zmožnosti zavezana podpirati uresničevanje barcelonskih ciljev in razvoj storitev cenovno ugodnega, dostopnega in kakovostnega predšolskega varstva, da bi odpravili ovire pri zaposlovanju staršev ter spodbudili socialno vključenost in enakost med ženskami in moškimi.

[1]               V tem poročilu so izrazi „varstvene storitve“, „storitve otroškega varstva“ ter „predšolska vzgoja in varstvo“ medsebojno zamenljivi.

[2]               http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/71025.pdf.

[3]               COM(2010) 2020.

[4]               COM(2013) 83.

[5]               2011/C 155/02.

[6]               COM(2010) 491.

[7]               COM(2012) 614.

[8]               Med letoma 1998 in 2008 se je zaposlenost žensk (starih od 20 do 64 let) povečala za 7,2 odstotne točke, zaposlenost moških pa za 2,4 odstotne točke.

[9]               OECD (2012) „Closing the Gender Gap: Act now“.

[10]             COM(2013) 778.

[11]             COM(2011) 66.

[12]             COM(2011) 18.

[13]             2011/C 191/01.

[14]             Eurostat, 2011 tsdsc340.

[15]             OECD (2012) „Closing the Gender Gap: Act now“.

[16]             COM(2012) 615.

[17]             COM(2008) 638.

[18]             Kazalnik se uporablja za merjenje deleža otrok, vključenih v formalne sisteme otroškega varstva, ki so navedeni v uvodu.

[19]             EU-25. Leta 2011 je v EU-25 in EU-27 povprečen delež otrok, vključenih v varstvo, znašal 30 %.

[20]             Šoloobvezna starost je 4, 5, 6 ali 7 let, odvisno od države članice.

[21]             EU-25. Leta 2011 je bilo v EU-25 v varstvo vključenih povprečno 86 % otrok, v EU-27 pa 83 % otrok.

[22]             Ministrstvo za enake možnosti, 2011.

[23]             To je varstvo otrok, ki ga izvaja varuh otrok (brez nadzora organiziranih struktur) na otrokovem domu ali na varuhovemu domu, stari starši ali drugi člani gospodinjstva (razen starši), drugi starši, prijatelji ali sosedje.

[24]             OECD (2012) „Starting strong III“.

[25]             Viri: ad-hoc modul ankete o delovni sili 2010 – Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja: 23 % mater, katerih najmlajši otrok je mlajši od 3 let, in 18 % mater z otrokom od 3 let do obveznega vpisa v šolo dela s krajšim delovnim časom ali ne dela zaradi razlogov, povezanih z varstvom otrok.

[26]             EU-SILC, 2010.

[27]             Eurofoundova tretja evropska raziskava o kakovosti življenja 2012.

[28]             COM(2011) 66.

[29]             2011/C 175/03.

[30]             EGGE 2009.

[31]             SWD(2012) 373.

[32]             Mednarodna klasifikacija izobraževanja 5. ravni.

[33]             Študija CORE za GD EAC Evropske komisije za leto 2011.

[34]             Eurofound 2012.

[35]             Študija CORE za GD EAC Evropske komisije za leto 2011.

[36]             V nasprotju s specialističnim pristopom, kjer se praktikante izobražuje in usposablja za delo s skupinami določene starosti v nekaterih institucionalnih okoljih (na primer v jaslih, vrtcu). Študija CORE za GD EAC Evropske komisije 2011.

[37]             OECD 2011, Izboljšanje blaginje v družinah.

[38]             Mreža Evropske komisije o varstvu otrok 1996 – Kakovost storitev za predšolske otroke.

[39]             Kaga Y., Bennett J. in Moss P. (2010), Caring and Learning Together, A Cross-national Study of Integration of Early Childhood Care and Education within Education, Pariz, UNESCO.

[40]             Eurydice 2009 – predšolska vzgoja in varstvo v Evropi: odpravljanje socialnih in kulturnih neenakosti.

[41]             COM(2011) 66.

[42]             OECD „Starting strong II“

[43]             Sklepi Sveta o predšolski vzgoji in varstvu: 2011/C 175/03.

[44]             COM(2012) 750.

[45]             Konec leta 2011 je bilo 74 % teh sredstev dodeljenih izbranim projektom.