52013DC0172

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Vzpostavitev evropskega programa usposabljanja na področju kazenskega pregona

1.           Uvod

Edini način za boj proti mednarodnemu kriminalu je čezmejno sodelovanje policije, carinskih organov, mejne policije in drugih organov. Tako sodelovanje pa ne more biti učinkovito brez ustrezne usposobljenosti teh organov in njihovega medsebojnega zaupanja.

V EU je bil dosežen znaten napredek pri usposabljanju v zvezi s čezmejnimi zadevami v EU. Že vrsto let se na primer razvijajo in izvajajo skupni študijski programi in programi izmenjave za uradnike organov kazenskega pregona. Države članice pri tem sodelujejo z agencijami EU, kot so Evropska policijska akademija (CEPOL), Evropski policijski urad (Europol) in Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex). V letu 2012 je bilo po vsej EU organiziranih več kot 300 programov izmenjav za uradnike organov pregona. Nove učne metode, kot so spletni seminarji (webinar) Evropske policijske akademije, je v letu 2012 uporabljalo več kot 3 000 udeležencev. Število udeležencev usposabljanj EU raste, tako da se je v lanskem letu povzpelo na več kot 5 000 pri Cepolu in 3 000 pri agenciji Frontex.

Vendar pa je treba storiti še več, na primer za izboljšanje prepoznavnosti instrumentov EU za policijsko sodelovanje in vloge agencij EU, ki so bile ustvarjene v podporo organom kazenskega pregona pri boju proti kriminalu. Da bi lahko izkoristili ves njihov potencial, bi jih moralo uporabljati več uradnikov. Usposabljanje bi moralo biti ustrezno prilagojeno potrebam in močneje podpirati prednostne naloge, kot so na primer boj proti kibernetski kriminaliteti[1], trgovanje z drogami in trgovina z ljudmi, o katerih se oblikuje dogovor na ravni EU za operativno sodelovanje. Za zagotovitev skladnega pristopa k usposabljanju na ravni EU po najvišjih standardih kakovosti je potrebno učinkovito usklajevanje med državami članicami in agencijami EU. Pri tem je treba upoštevati delo mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi in Interpol.

V tem sporočilu je zato predlog evropskega programa usposabljanja na področju kazenskega pregona, katerega namen je uradnikom organov kazenskega pregona ponuditi znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za učinkovito preprečevanje čezmejnega kriminala in boj proti njemu ob dobrem sodelovanju s svojimi kolegi v EU. Cilj programa usposabljanja ja zagotoviti večjo učinkovitost odziva EU na skupne varnostne izzive, zvišati raven policijskega dela v vsej EU in spodbuditi oblikovanje skupne kulture na področju kazenskega pregona, ki bo pripomogla h krepitvi medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Prav tako naj bi opredelil in odpravil vrzeli v obstoječih usposabljanjih organov kazenskega pregona o čezmejnih zadevah s podporo izvajanju usposabljanj na evropskih in nacionalnih centrih odličnosti in, kjer je to ustrezno, z usklajevanjem takih usposabljanj.

Program usposabljanja je odgovor na poziv iz stockholmskega programa[2] Evropskega sveta, naj se pospeši usposabljanje o vprašanjih, povezanih z EU, in sistematično zagotovi njegovo dostopnost za vse ustrezne delavce s področja kazenskega pregona, in tudi odgovor na zahteve Evropskega parlamenta po močnejšem okviru EU za pravosodno in policijsko usposabljanje[3]. Prizadeva si zagotoviti:

· boljše poznavanje instrumentov sodelovanja na področju kazenskega pregona, ki jih je v preteklosti razvila EU, kot so prümska izmenjava informacij[4] in Europolove zbirke kriminalističnih obveščevalnih podatkov, ter njihovo večjo uporabo pri dvostranskih in večstranskih stikih med državami članicami;

· znanje in spretnosti za uradnike organov kazenskega pregona v EU, ki jih ti potrebujejo za reševanje mednarodnih kaznivih dejanj, ki povzročajo največjo škodo žrtvam in družbi kot celoti;

· ustrezno usposobljenost uradnikov organov kazenskega pregona, ki sodelujejo s tretjimi državami ali se udeležujejo civilnih misij EU v teh državah.

Program usposabljanja, predlagan v tem sporočilu, je namenjen uradnikom organov kazenskega pregona vseh razredov, od policistov in mejnih policistov do carinskih uradnikov ter, kjer je to primerno, drugih državnih uradnikov, kot so na primer tožilci[5]. Učenje v okviru programa usposabljanja oziroma ob njegovi pomoči bi moralo nadgrajevati obstoječe usposabljanje na nacionalni ravni in ravni EU in bi moralo biti zasnovano na rednem ocenjevanju učnih potreb. Usposabljanje bi moralo potekati ob uporabi sodobnih in učinkovitih učnih orodij, kot so specializirani tečaji, skupni učni načrti, spletna učna gradiva in programi izmenjave.

Potrebna je agencija EU z ustreznimi pooblastili in potrebnimi viri, ki bo izvajala usposabljanja, predvidena v tem sporočilu. Komisija zato istočasno s tem sporočilom predlaga tudi nov pravni okvir za Europol, ki bi mu dal pooblastila za usposabljanja, širša od pooblastil Cepola – ta je trenutno edina agencija EU, odgovorna izključno za usposabljanje organov kazenskega pregona. Ob hkratnem zaprtju Cepola bodo nastale nove sinergije, saj se bo usposabljanje približalo operativnemu delu in bo vgrajeno v obsežnejšo strukturo, zmanjšanje upravnih stroškov pa bo sprostilo sredstva za zagotovitev boljših rezultatov programa.

Novi program usposabljanja bo zato moral izvajati novi Europolov direktorat za usposabljanje, to je Europolova akademija, in se pri tem osredotočiti na standarde kakovosti. Dokler predlagane združitve ne sprejmeta Svet in Evropski parlament ter ta ne začne veljati, bo to vlogo, kolikor je mogoče, prevzel Cepol. Za izvajanje programa bodo potrebna skupna prizadevanja mreže nacionalnih akademij za usposabljanje, nacionalnih akademij za mejne policiste in carinske uradnike (v nadaljnjem besedilu: mreža nacionalnih akademij za usposabljanje), Europolove Akademije in drugih agencij na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti agencije Frontex. Glavna vloga Komisije bo spremljanje napredka pri izvajanju.

To sporočilo temelji na opredelitvi potreb po usposabljanju in njegovega izvajanja, ki jo je opravil Cepol[6] ter posvetovanjih s strokovnjaki držav članic in agencij na področju pravosodja in notranjih zadev v okviru štirih strokovnih srečanj in treh konferenc v letih 2011 in 2012, pri katerih so sodelovali poslanci Evropskega parlamenta.

Europolova akademija bo usklajevalni organ EU za usposabljanje organov kazenskega pregona. Vendar bo agencija Frontex še naprej odgovorna za usposabljanje mejnih policistov v skladu s svojim pravnim okvirom.

2.           Strateške prednostne naloge EU na področju kriminala, varnosti in vrzeli v usposabljanju

2.1.        Sedanji okvir EU za usposabljanje

V vseh državah članicah obstajajo strukture za usposabljanje uradnikov organov pregona in sistematično sodelovanje z agencijami EU na področju PNZ. Na ravni EU so na področju usposabljanja uradnikov organov pregona dejavne spodaj navedene agencije.

CEPOL tesno sodeluje z mrežo nacionalnih akademij za usposabljanje. V letu 2012 je organiziral 86 klasičnih tečajev za 2059 udeležencev na različnih področjih, vključno s posebnimi tehnikami kazenskega pregona, kot so policijski razgovori in tehnike za preiskavo umorov, usposabljanje o gospodarskemu kriminalu, na primer o odvzemu premoženjskih koristi, pranju denarja ter kriznem upravljanju. Cepol je izgradil tudi strokovno znanje o „usposabljanju izvajalcev usposabljanj“, ki se izvaja v okviru „programa za izmenjavo policistov po vzoru programa Erasmus“[7], in razvil spletne učne module o temah, kot so kibernetska kriminaliteta, skupne preiskovalne skupine in mobilne organizirane kriminalne združbe. Vendar pa je tako usposabljanje zaradi Cepolovih omejenih pooblastil na voljo samo visokim policijskim uradnikom, zaradi proračunskih omejitev pa je omejeno tudi število tečajev.

Europol pri zagotavljanju tečajev v okviru Cepola z njim tesno sodeluje in je oblikoval več tečajev, povezanih z analizo kaznivih dejanj in posebnih oblik kriminala, kot je na primer kibernetska kriminaliteta. Agencija Frontex ima posebna pooblastila za usposabljanje mejnih policistov[8] in je pripravila skupne učne načrte, ki jih izvajajo države članice, vključno z okvirom kakovosti varovanja meja[9]. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) vodi dva posebna programa, osredotočena na usposabljanje o boju proti ponarejanju eura in varovanju finančnih interesov EU. Agencija za temeljne pravice (FRA) zagotavlja temeljna orodja za usposabljanje policijskih inštruktorjev. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in Evropski urad za podporo azilu (EASO) sta vključena v usposabljanje o posebnih temah, ki so pomembne za njune naloge.

Na nacionalni ravni, kjer se še vedno opravlja večina usposabljanj za uradnike organov pregona, se na splošno obravnavajo posebna vprašanja, kot so promet s prepovedanimi drogami, kibernetska kriminaliteta, finančni kriminal in pranje denarja, preiskovanje čezmejnega organiziranega kriminala in pravna vprašanja EU. Taka usposabljanja se pogosto izvajajo v okviru dvostranskega sodelovanja med državami članicami. Vseeno pa posvetovanja s strokovnjaki še vedno kažejo na očitno potrebo po dodatnem usposabljanju na teh področjih ob podpori EU.

Na mednarodni ravni usposabljanje na področjih kazenskega pregona, boja proti terorizmu in kriznega upravljanja zagotavljajo organizacije, kot sta Interpol in Združeni narodi (ZN). Interpol ponuja e-učenje o različnih temah, med drugim o preiskovanju trgovine s prepovedanimi drogami, zasliševanju in temah v zvezi s terorizmom. OZN organizira številne tečaje na področju kriznega upravljanja. Tovrstni tečaji so za organe kazenskega pregona v EU sicer dragocena dopolnitev drugih usposabljanj, vendar le redko obravnavajo posebne instrumente EU in na splošno niso zasnovani v skladu z evropskimi policijskimi standardi.

2.2.        Potrebo po usposabljanju na notranjih in zunanjih prednostnih področjih EU

Učinkovito čezmejno sodelovanje na področju kazenskega pregona se začne z osnovnim izobraževanjem uradnikov o policijskem delu v EU in o razpoložljivih orodjih, kot sta Europol in Eurojust, oziroma instrumentih za izmenjavo informacij, kot so sklepi k Prümski pogodbi[10]. Policisti, ki naj bi bili vključeni v dvostransko ali večstransko čezmejno sodelovanje, morajo prej nujno poznati in razumeti čezmejno policijsko delo, kar je bistvenega pomena tudi za krepitev medsebojnega zaupanja.

EU je opredelila prednostne naloge za ukrepanje proti skupnim grožnjam na področjih hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, terorizma, kibernetske kriminalitete, varnosti meja in kriznega upravljanja. Te prednostne naloge se bodo redno pregledovale na podlagi ocene o ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj (SOCTA), ki jo Europol pripravlja vsaka štiri leta (začenši leta 2013). Da bi zmanjšali škodo, ki jo povzročajo te grožnje, in podprli operativne prednostne naloge na ravni EU za njihovo odpravljanje, je treba zagotoviti specializirana usposabljanja, kjer je to potrebno.

EU prevzema odgovornost za podporo krepitvi zmogljivosti v tretjih državah, tako da zagotavlja svetovanje in mentorstvo ter pomaga vzpostaviti trajnostne civilne policijske strukture, ki se vodijo v skladu z mednarodnimi standardi. Civilne misije v tretjih državah potekajo v okviru usklajevanja Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD). Vsako leto se misij v krajih, kot so (v letu 2012) Južni Sudan, Kosovo, Niger in Irak, udeleži več kot 1 000 uradnikov kazenskega pregona EU. Vloga kazenskega pregona se v okviru teh misij osredotoča na policijsko delo, vladavino prava, civilno upravo in civilno zaščito. Države članice tudi prek dvostranskega sodelovanja pomagajo tretjim državam pri gradnji zmogljivosti kazenskega pregona, v katero je vključena EU, na primer v razvijajočih se demokracijah Severne Afrike.

2.3.        Vrzeli v usposabljanju

Kljub prizadevanjem nacionalnih, evropskih in mednarodnih akterjev ter sodelovanja med njimi so v EU še vedno pomembne vrzeli med potrebami po usposabljanju in usposabljanjem, ki je trenutno na voljo[11].

Programi usposabljanja držav članic običajno zajemajo osnovno poznavanje instrumentov EU in evropske razsežnosti vsakodnevnega policijskega dela, vendar ne nujno po usklajenih standardih.

Organi kazenskega pregona in agencije EU so opozorili na pomanjkanje usposobljenih izvajalcev usposabljanj in usklajenega študijskega gradiva za področje čezmejnih preiskav. Veliko povpraševanje vlada za usposabljanja agencij EU o specializiranih temah, kot so finančni kriminal, pranje denarja ter trgovina z ljudmi in prepovedanimi drogami. Če bo tovrstna usposabljanja izvajala Europolova akademija, bo to pomenilo zmanjšanje stroškov, ker se bodo zmanjšale potrebe posameznih držav članic po vlaganju v podobne programe.

Programi izmenjave za policiste, mejne policiste in carinske uradnike s preiskovalnimi pooblastili že zdaj pomagajo pri širjenju dobre prakse in graditvi zaupanja. Pod pogojem, da je za to dovolj sredstev, bi morali biti taki programi širše dostopni in sicer načeloma uradnikom vseh razredov in vsem agencijam v okviru programa usposabljanja.

Splošneje gledano so jezikovna znanja, vključno z angleščino, ki se vse pogosteje uporablja pri takem sodelovanju, ključnega pomena za vse uradnike organov kazenskega pregona, ki so vključeni v čezmejno sodelovanje. V številnih državah članicah je še vedno premalo uradnikov, katerih jezikovno znanje izpolnjuje potrebne standarde.

Usposabljanja pred napotitvijo na civilne misije pogosto niso dovolj usklajena in standardizirana, kar povzroča nesprejemljive razlike v stopnji pripravljenosti napotenega osebja.

Vendar pa obstajajo možnosti za še bolj dosledno in učinkovito pomoč tretjim državam, ki zaprosijo za pomoč pri krepitvi zmogljivosti kazenskega pregona. Zagotovili bi jo lahko z usposabljanjem ali izmenjavo znanj in dobrih praks.

Na splošno EU nima ne preglednega okvira kakovosti za izvajalce usposabljanj, ki delujejo na ravni EU, ne sistematičnega procesa za ugotavljanje in obravnavanje nenehno spreminjajočih se strateških potreb po usposabljanju.

3.           Štirje sklopi usposabljanj v EU

Za pospešitev razvoja, izvedbo in oceno možnosti za usposabljanja in izobraževanja, ki so potrebne za obravnavo izzivov, ki jih prinaša čezmejni kazenski pregon v EU, bi se moral program usposabljanja osredotočiti na izboljšanje znanja, spretnosti in kompetence[12] v okviru štirih sklopov. Ti segajo od splošnega znanja do visoko specializiranih kompetenc, vsi pa pomenijo nadgradnjo obstoječega usposabljanja na nacionalni ravni, na ravni EU in na mednarodni ravni.

3.1.        Sklop 1: Osnovno poznavanje evropske razsežnosti kazenskega pregona

Kateri koli izmed 1,9 milijona uradnikov organov kazenskega pregona[13] v EU se lahko na neki točki v svoji poklicni karieri sreča s čezmejnim kriminalom. Poznavanje EU in čezmejnih vidikov policijskega dela je ena osrednjih kompetenc za operativno učinkovitost in poklicni razvoj. To znanje bi moralo zajemati načela učinkovitega sodelovanja na področju kazenskega pregona, temeljne pravice, vlogo Europola, Frontexa in Eurojusta ter uporabo orodij EU za upravljanje informacij in kanalov, kot sta „švedska pobuda[14]" in schengenski informacijski sistem[15]. V nasprotnem primeru je lahko čezmejno policijsko delo zaskrbljujoče neučinkovito.

Zaradi tega bi morali za vse uradnike organov kazenskega pregona, ne glede na njihov razred, oblikovati standardno minimalno raven znanja in spretnosti v kontekstu kazenskega pregona v EU. To bi moralo prispevati k razvoju skupne kulture kazenskega pregona.

Komisija bo države članice spodbujala, naj to kompetenco vključijo v svoje začetno in poklicno usposabljanje za uradnike, pa tudi v dneve usposabljanja že zaposlenih uradnikov. Europolova akademija bo spremljala in ocenjevala njeno izvajanje. Rezultati bodo vsaka tri leta vključeni v poročilo Komisije (glej točko 5.4).

Cepol bo v prvem polletju leta 2014 v sodelovanju z državami članicami in agencijo Frontex predlagal standardizirano raven znanja in spretnosti v EU za vse uslužbence organov kazenskega pregona v zvezi z razsežnostjo EU pri kazenskem pregonu.

3.2.        Sklop 2: Učinkovito dvostransko in regionalno sodelovanje

Uspeh čezmejnih policijskih operacij je deloma odvisen od sposobnosti uradnikov organov kazenskega pregona, da uporabijo instrumente EU in mednarodne instrumente, kot so evropski nalog za prijetje[16], zaprosilo za pravno pomoč[17] in postopki za ponoven sprejem[18]. Uradniki organov pregona bi morali imeti tudi bolj specifično znanje o dvostranskih dogovorih med državami članicami in biti sposobni sporazumevanja v ustreznih jezikih ob poznavanju kulturnih razlik in posebnosti.

Države članice se bo spodbujalo, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje na bolj poglobljeni ravni kot je standardna kompetenca za sklop 1 ter hkrati nadalje razvijajo dvostranske in regionalne projekte usposabljanj za čezmejno sodelovanje. Europolova akademija bo na zahtevo podpirala države članice, tako da bo zagotovila učna orodja ter zbirala in razširjala najboljše prakse.

Cepol bi moral do konca leta 2013 stalnemu odboru za notranjo varnost (COSI) predložiti delovni načrt za podporo dvostranskim in regionalnim usposabljanjem. Leta 2014 bi moral predložiti posodobljen pregled dvostranskih dejavnosti usposabljanja in potreb po usposabljanju v državah članicah ter glede na to proaktivno ponuditi najustreznejše razpoložljive dobre prakse. Na zahtevo držav članic bi Cepol lahko ponudil tudi ustrezna učna orodja.

3.3.        Sklop 3: Tematska specializacija policijskega dela v EU

Prednostne naloge EU za čezmejno sodelovanje organov kazenskega pregona so opredeljene v strategiji notranje varnosti[19] ter v političnem ciklu EU o hudih kaznivih dejanjih in organiziranemu kriminalu[20], ki temelji na Europolovi oceni nevarnosti organiziranega kriminala (OCTA) in od leta 2013 tudi na oceni ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj (SOCTA). Vse prednostne naloge kažejo na potrebo po učinkovitem, ciljno usmerjenem pristopu k usposabljanju na specializirani, tematski ravni za omejeno skupino uradnikov. Usposabljanje o posebnih temah, kot so trgovina z drogami, ljudmi in orožjem, kibernetska kriminaliteta, korupcija, zaplemba sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, in finančne preiskave, bo povezalo strokovnjake iz držav članic, ki bodo poleg samega usposabljanja med seboj izmenjevali najboljše prakse in mrežili, kar bo okrepilo njihovo vzajemno zaupanje. Tako usposabljanje bi lahko, kadar je to zlasti pomembno za zadevno prednostno nalogo, zajemalo tudi sodelovanje med različnimi organi pregona, kot so policija, mejna policija in carinski organi, na nacionalni in evropski ravni.

Europolova akademija bi morala v tesnem sodelovanju z mrežo nacionalnih akademij za usposabljanje analizirati potrebe po usposabljanju ter na tej podlagi opredeliti vrzeli med obstoječimi specializiranimi usposabljanji na ravni držav članic ter mednarodnim usposabljanjem, pa tudi potrebne spretnosti in znanja na teh področjih. Usposabljanje bi bilo treba zagotoviti prek omrežja nacionalnih akademij za usposabljanje ali, kadar je to primerno, neposredno prek Europolove akademije. Načeloma bi moralo potekati v obliki klasičnih tečajev, dopolnjenih z orodji za e-učenje. Za ta sklop bo sčasoma potrebno certificiranje specializiranega usposabljanja v skladu z dogovorjenimi standardi kakovosti, ki jih bodo priznale vse države članice (glej točko 4.2). Letni proračun Europolove akademije, ki je del skupnega proračuna Europola, bi bilo treba v prvi vrsti nameniti izvajanju prav tega sklopa.

Po določitvi prednostnih nalog za „politični cikel EU o hudih kaznivih dejanjih in organiziranemu kriminalu“ za obdobje 2013 – 2017 bi moral Cepol do konca leta 2013 opraviti analizo vrzeli in jo predložiti odboru COSI. Cepol in mreža nacionalnih policijskih akademij lahko od leta 2014 naprej na tej podlagi oblikujeta usposabljanje v okviru sklopa 3.

3.4.        Sklop 4 : Civilne misije in krepitev zmogljivosti v tretjih državah

Vsi uradniki organov kazenskega pregona, ki sodelujejo v civilnih misijah EU v tretjih državah, bi morali kot predpogoj za napotitev opraviti usposabljanje pred napotitvijo. Države članice in Europolova akademija bi morale priznati, podpirati in nadgrajevati obstoječe pobude za usposabljanje, kot je Nova pobuda Evrope na področju usposabljanja za civilno krizno upravljanje[21], ki se financira iz sredstev EU in združuje znanje in izkušnje iz celotne EU, Združenih narodov in drugih mednarodnih organov za pripravo osebja, ki sodeluje v civilnih misijah. Izobraževalni inštituti za krizno upravljanje v državah članicah, ki zagotavljajo usposabljanje za napotitve na civilne misije, bi lahko delovali kot središča odličnosti za izvajanje sklopa 4 in usposabljali uradnike iz držav članic, ki nimajo takih centrov, Europolova akademija pa bi pri tem imela vlogo koordinatorja.

V interesu usklajenega pristopa EU bi morala Europolova akademija zagotavljati tudi smernice in strokovno znanje za programe pomoči, ki jih financira EU in se nanašajo na kazenski pregon.

Europolova akademija bi se morala poleg tega tudi povezati z državami članicami in Frontexom v zvezi s prošnjami tretjih držav za pomoč pri krepitvi zmogljivosti kazenskega pregona. Zagotoviti bi morala čim večjo učinkovitost pri odzivanju na prošnje za usposabljanje in se izogibati podvajanju med vpletenimi stranmi.

Europolova akademija (usklajevanje) in ESZD bi morala ob sodelovanju agencije FRONTEX pripraviti skupen učni načrt za usposabljanje pred napotitvijo in druga posebna usposabljanja za posamezne misije, ki naj bi se izvajale v letu 2015.

Cepol in Europolova akademija bi morala na podlagi Cepolovega pregleda iz leta 2012 sklop 4 vključiti v prihodnje (strateške) analize potreb po usposabljanju.

4.           Učinkovit pristop k usposabljanju v skladu s prednostnimi nalogami EU

Za vsakega od štirih zgoraj navedenih sklopov bi bilo treba usposabljanje izvajati v skladu s štirimi vodilnimi načeli.

4.1.        Ugotavljanje potreb

Vsa usposabljanja na področju kazenskega pregona na ravni EU bi morala biti prilagojena spreminjajočim se potrebam. Europolova akademija bi morala vsaka štiri leta v tesnem sodelovanju z državami članicami, Frontexom, Eurojustom, ESZD. EASO, FRA in Komisijo opraviti strateško analizo potreb po usposabljanju organov kazenskega pregona. Obravnavati bi morala dolgoročen razvoj kompetenc za kazenski pregon, izboljšave kakovosti učenja (glej točko 4.2) in vrzeli v usposabljanju, povezane s strategijami in politikami PNZ. V zvezi s tem bi morali vsako leto omogočiti dostop do statističnih podatkov, ki bi zagotovili pregled, zlasti kar zadeva število policijskih uradnikov, ki so se udeležili usposabljanj, in vrst izvedenih usposabljanj. Komisija, države članice in ESZD bodo tako imele potrebne informacije pri določanju, kako uporabljati vire in katere uradnike bi bilo treba napotiti na specializirano usposabljanje. Znotraj tega strateškega okvira bi morala Europolova akademija in agencija Frontex vsako leto opraviti redno analizo potreb po usposabljanju ter tako določiti, katera usposabljanja bosta zagotavljali v okviru svojih mandatov. Letna analiza bi morala biti usklajena s političnim ciklom EU o hudih kaznivih dejanjih in organiziranem kriminalu, ko bo cikel v letu 2013 opredeljen. Vsaka analiza bi morala opredeliti:

1.           nove učne rezultate, ki bi jih bilo treba doseči;

2.           vrzeli v uspešnosti in kako se lahko zapolnijo z visokokakovostnim usposabljanjem, ki dopolnjuje sedanje programe EU in nacionalne programe; ter

3.           potrebni viri.

Prva usklajena strateška analiza potreb po usposabljanju organov pregona v EU bi morala biti predstavljena v letu 2014 in sicer odboru COSI, potrditi pa bi jo moral Svet.

4.2.        Zagotavljanje visoke kakovosti

Obstaja potreba po vzajemnem priznavanju spretnosti in znanj, povezanih s kazenskim pregonom. Države članice že izkoriščajo obstoječe splošne akademske pobude, kot sta bolonjski in kopenhagenski proces[22], ki razvijajo primerljive in enakovredne standarde za diplome in druge kvalifikacije na različnih ravneh (na podlagi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje[23]) ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja prek evropskega sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS), priznanega po vsej Evropi[24].

Program usposabljanja bi moral temeljiti na navedenih pobudah za priznavanje kakovosti ob poudarku na načelih vseživljenjskega učenja. Po mnenju Komisije bi morali primerljive kvalifikacije za usposabljanje organov kazenskega pregona na ravni EU (tj. sektorski okvir kvalifikacij) vzpostaviti in začeti izvajati do leta 2020. To bi to veljalo za sklopa 3 in 4. V prvem koraku bi morala Europolova akademija zagotoviti, da bodo moduli usposabljanja in tečaji na ravni EU zasnovani v skladu s sistemom zbiranja in prenašanja kreditnih točk ECTS in imeli jasno opredeljene učne rezultate. Države članice so tudi pozvane, naj sprejmejo ukrepe za uporabo sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk ECTS v svojih nacionalnih modulih usposabljanj.

Poleg tega je treba oblikovati poseben profil izvajalcev usposabljanj, ki delujejo na ravni EU v okviru programa usposabljanja. Ta bi moral vključevati opredelitev pedagoškega znanja in spretnosti, strokovnega znanja in znanja jezikov. Za izpopolnitev teh spretnosti bi morali izvajalcem usposabljanj po potrebi ponuditi usposabljanje. Europolova akademija bi morala v tesnem sodelovanju z državami članicami in agencijo Frontex pripraviti tak profil ter uvesti mehanizem za končni izbor, spremljanje in ocenjevanje izvajalcev usposabljanj še pred prvim polletjem leta 2014.

Za izboljšanje usposabljanja v okviru programa bodo Cepol in drugi akterji spodbujeni, naj uporabijo strokovno znanje zasebnega sektorja, na primer finančnih institucij in družb za informacijsko tehnologijo, ter z njim oblikujejo partnerstva.

Cepol bi moral v letu 2014 v posvetovanju z državami članicami in agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev predstaviti akcijski načrt za vzpostavitev skupnega okvira za kakovost učenja na področju kazenskega pregona, ki bi ga bilo treba izvesti do leta 2020 ter ga predložiti odboru COSI.

4.3.        Krepitev poklicnega razvoja uradnikov organov kazenskega pregona

Glede razvoja okvirov kakovosti, opisanih v točki 4.2, bi morale države članice priznati portfelj EU za spretnosti, znanja in kompetence, pridobljene v okviru programa usposabljanja kot sestavni del portfelja, ki ga uradniki oblikujejo na nacionalni ravni. Usposabljanje v okviru programa bi moralo postati običajni sestavni del usposabljanja uradnikov kazenskega pregona v skladu z načeli vseživljenjskega učenja. Države članice bi morale v celoti izkoristiti orodja za usposabljanje, kot so e-učenje, skupni študijski programi in programi izmenjav, ali uporabiti koncept „usposabljanje izvajalcev usposabljanj“. Usposabljanje v okviru sklopa 3 programa bo zlasti zapolnilo vrzeli med potrebami po usposabljanju in usposabljanji, ki so trenutno na voljo na nacionalni in mednarodni ravni.

4.4.        Učinkovita uporaba virov

Cilj programa usposabljanja je zagotoviti učinkovitost z večjo specializacijo, učinkovitejšim usklajevanjem, izkoriščanjem sinergij in odpravo podvajanja, pa tudi z boljšim usklajevanjem potreb po usposabljanju in samega usposabljanja. Europolova akademija in nacionalne policijske akademije bi morale za dosego učnih rezultatov izkoristiti najučinkovitejše metode usposabljanja, na primer orodja za e-učenje.

Glede na zunanjo študijo, opravljeno v imenu Komisije, so skupni neposredni stroški izvajanja in upravljanja programa usposabljanja za obdobje 2013–2020 ocenjeni na 3,4 milijona EUR (v tekočih cenah). To bi vključevalo stroške novega znanstvenega odbora (90 000 EUR na leto), ki bi bil ustanovljen kot svetovalno telo izvršnega direktorja in upravnega odbora. Po isti študiji bi lahko v primerjavi z nespremenjenim stanjem letni prihranki iz naslova večje učinkovitosti policijskega dela v EU[25] znašali do 23 milijonov EUR.

Predlog Komisije o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost[26] za obdobje 2014–2020 med cilji vključuje izvajanje programov usposabljanja o politikah usposabljanja EU. Države članice bi morale Komisiji poročati o številu uradnikov kazenskega pregona, ki so usposabljanja o čezmejnih temah deležni ob pomoči Sklada. Pod določenimi pogoji bi bilo treba izkoristiti tudi priložnosti za podporo usposabljanju osebja kazenskega pregona s pomočjo Evropskega socialnega sklada[27].

5.           Izvajanje programa usposabljanja: Vloge in odgovornosti

Program usposabljanja bodo skupaj izvajali Komisija, Europol, agencije na področju pravosodja in notranjih zadev ter države članice.

5.1.        Evropska akademija v okviru Europola

Europolova akademija bo gonilna sila in usklajevalec izvajanja programa usposabljanja v tesnem sodelovanju z drugimi agencijami EU in mrežo nacionalnih akademij za usposabljanje. Predlaganih je šest ključnih nalog:

1.           Europolova akademija bi se morala truditi razviti v center odličnosti EU na področju učenja o (čezmejnem) kazenskem pregonu. Njen cilj bi moral biti postati vodilna avtoriteta za strokovnjake na tem področju in delovati kot posrednica pri izmenjavi najboljših praks. Europolova akademija bi si morala prizadevati delovati kot usklajevalka strateških vprašanj na področju učenja o kazenskem pregonu in po potrebi zagotavljati podporo drugimi agencijami EU, med drugim z usklajevanjem strateških potreb po usposabljanju na področju kazenskega pregona na ravni EU.

2.           Europolova akademija bi morala v posvetovanju s svojimi zainteresiranimi stranmi opredeliti sveženj osnovnih znanj, vključno z učnimi rezultati za sklop 1. Cepol bi moral njegovo prvo različico predstaviti v prvem polletju leta 2014.

3.           Europolova akademija bi morala zagotoviti podporo državam članicam, ki izvajajo sklop 2, z razširjanjem najboljših praks za čezmejno sodelovanje in po potrebi zagotovili učna orodja.

4.           Europolova akademija bi morala skupaj z drugimi centri odličnosti v mreži nacionalnih akademij za usposabljanje zagotavljati usposabljanje na ravni EU za uradnike, pa tudi za same izvajalce usposabljanj. Kot del sklopov 3 in 4 bi morala Europolova akademija v sodelovanju z mrežo nacionalnih akademij za usposabljanje za vsak tečaj določiti raven glede na evropsko ogrodje kvalifikacij. Europolova akademija bi morala zagotoviti, da so tečaji dobro načrtovani ter da imajo izvajalci usposabljanj ustrezno podporo, nadomestila in sistem ocenjevanja.

5.           Europolova akademija bi morala pripraviti postopke in smernice za določitev prednostnih nalog usposabljanja, vlog in odgovornosti pri usklajevanju in podpori izvajanja vseh sklopov programa usposabljanja.

6.           Europolova akademija bi morala skupaj z zainteresiranimi stranmi spremljati izvajanje akcijskega načrta za izvajanje okvira za zagotavljanje kakovosti, ki ga bo leta 2014 predlagal Cepol, kot je opisano v točki 4.2.

5.2.        Nacionalne akademije kot središča odličnosti

Specializirano usposabljanje v okviru programa bi moral zagotavljati najbolje usposobljeni organ v okviru mreže nacionalnih akademij za usposabljanje ali, kjer je to primerno, Europolova akademija. Nacionalnim akademijam za usposabljanje na področju kazenskega pregona, specializirane za posebne prednostne teme v okviru sklopov 3 ali 4, kot so pranje denarja, usposabljanja pred napotitvijo na civilne misije ali posebna vprašanja v zvezi z varovanjem meja, se lahko za dogovorjeno obdobje dodeli status „centra odličnosti“, tako da lahko v imeni Europolove akademije zagotavljajo usposabljanje za celotno EU. Centri odličnosti bi morali delovati v skladu s skupnim okvirom kakovosti, oblikovanim v okviru programa usposabljanja in kot je opisano v točki 4.2. Nacionalnim akademijam bi bilo treba omogočiti napotitev strokovnjakov ali izvajalcev usposabljanj na Europolovo akademijo.

5.3.        Države članice

Države članice bodo odgovorne za izvajanje sklopov 1 in 2 študijskih programov za začetno in nadaljevalno usposabljanje, za ta namen[28] pa se jih spodbuja k uporabi sredstev EU. Glede sklopa 2 se države članice spodbuja, naj uvedejo dvostranske projekte v zvezi z usposabljanji ter tako izboljšajo čezmejno sodelovanje pri številnih vprašanjih, kot so nadzor, zasledovanje in izmenjava informacij prek centrov za policijsko in carinsko sodelovanje. Poleg tega bodo države članice odgovorne za izbiranje uradnikov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje v civilnih misijah, in za imenovanje uradnikov, usposobljenih za izvajanje usposabljanj v sklopih 3 in 4 na ravni EU.

5.4.        Evropska komisija

Komisija bo redno ocenjevala napredek pri izvajanju programa usposabljanja, vključno z ukrepi, opredeljenimi v tem sporočilu. Zlasti bo ovrednotila ukrepe, katerih namen je zagotavljati kakovost in učinkovitost usklajevanja Europolove akademije. Svetu in Evropskemu parlamentu bo prvič poročala leta 2016, zatem pa vsaka tri leta.

5.5.        Agencije EU

Frontex, EMCDDA, FRA in EASO imajo pomembno vlogo tudi s tem, ko prispevajo svoje posebno strokovno znanje za visoko kakovost usposabljanja in učnih rezultatov za uradnike organov kazenskega pregona. Vse agencije bi se morale redno povezovati in si prizadevati za povečanje učinkovitosti in iskanje sinergij na področjih, kjer se njihovo delo prekriva. Policisti, mejni policisti in carinski uradniki bi tako na primer morali sodelovati v boju proti trgovini z ljudmi. Europolova akademija bo imela splošno usklajevalno vlogo, kot je opisano v točki 5.1.

5.6.        Evropska služba za zunanje delovanje

ESZD, Evropska komisija in agencije EU si skupaj prizadevajo za krepitev sodelovanja ter pri tem posebno pozornost namenjajo zmogljivostim in usposabljanju[29]. V primerih, ko načrtovane civilne misije EU vključujejo sodelovanje uradnikov kazenskega pregona, bi morala Europolova akademija že na zgodnji stopnji prispevati k usposabljanju in biti pripravljena omogočiti dodatno posebno usposabljanje, da bi se zagotovilo enako splošno raven strokovnega znanja udeležencev teh misij. ESZD bi morala biti dejavno vključena v ta proces, upoštevati pa bi bilo treba tudi obstoječe pobude, na primer pobude Odbora za civilne vidike kriznega upravljanja (CIVCOM).

6.           Sklepna ugotovitev

Polno in konstruktivno sodelovanje z državami članicami, agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev ter drugimi zainteresiranimi stranmi v EU bi okrepilo učinkovitost odzivanja EU na skupne varnostne izzive in omogočilo kar najboljši možni izkoristek omejenih proračunskih sredstev. Povečalo bi ozaveščenost o policijskih vprašanjih v zvezi z EU in čezmejnimi zadevami, zagotovilo priznavanje posebnega usposabljanja na prednostnih področjih, dvignilo splošni standard policijskega dela vsej EU, utrdilo zaupanje med organi kazenskega pregona in spodbudilo razvoj skupne kulture na področju kazenskega pregona. Vse našteto bi okrepilo operativno zmogljivost organov kazenskega pregona EU za boj proti organiziranemu kriminalu, hudim čezmejnim kaznivim dejanjem in terorizmu.

Komisija bo nadaljevala svoje delo v zvezi s tem sporočilom v tesnem sodelovanju s predvsem Evropskim parlamentom, državami članicami in agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev.

[1]               Ob upoštevanju evropske strategije za kibernetsko varnost; Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij; Strategija za kibernetsko varnost Evropske unije: Odprt, varen in zavarovan kibernetski prostor. 7.2.2013 JOIN(2013) 1final.

[2]               Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (UL C 115, 4.5.2010, str. 1).

[3]               Glej npr. Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2011 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost (2010/2311(INI)).

[4]               Sklep Sveta 2008/615/PNZ in Sklep Sveta 2008/616/PNZ, UL L 210, 06.08.2008, str. 1 in str. 12.

[5]               S tem dopolnjuje politiko EU na področju pravosodnega usposabljanja, glej Vzpostavljanje zaupanja v pravosodni sistem celotne EU: nova razsežnost evropskega izobraževanja v pravosodju (COM(2011) 551 final).

[6]               Evropski program usposabljanja – pregled stanja na področju usposabljanja organov kazenskega pregona v EU, CEPOL 2012.

[7]               8309/1/10 REV 1 ENFOPOL 93.

[8]               Člen 5 Uredbe (EU) št. 1168/2011 z dne 25. oktobra 2011 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, UL L 304, 22.11.2011, str. 1.

[9]               Sektorski okvir kvalifikacij za mejne policiste; www.frontex.europa.eu/training.

[10]             Sklep Sveta 2008/615/PNZ in Sklep Sveta 2008/616/PNZ, UL L 210, 6.8.2008, str. 1 in str. 12.

[11]             Vir: Cepolov pregled, naveden v opombi 6.

[12]             V skladu z evropskim ogrodjem kvalifikacij za vseživljenjsko učenje učni rezultati vključujejo znanja, spretnosti in kompetence.

[13]             Eurostat – ocena 1,9 milijona.

[14]             Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ (UL L 386, 29.12.2006, str. 89).

[15]             Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

[16]             Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

[17]             Zaprosilo za pravno pomoč je uraden dopis sodišča ene države, s katero „ustrezni sodni organi“ v drugi državi zaprosi za zaslišanje prič, listinske ali druge dokaze ali vročitev sodnega poziva.

[18]             Sporazum o ponovnem sprejemu ureja vračanje in ponoven sprejem oseb med dvema ali več državami v pogodbi mednarodnega prava.

[19]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 22. novembra 2010 z naslovom „Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi (COM(2010) 673 final).

[20]             Sklepi Sveta o določanju prednostnih nalog EU za boj proti organiziranemu kriminalu med letoma 2011 in 2013, 11050/11, 6. junija 2011.

[21]             http://www.entriforccm.eu.

[22]             Bolonjska deklaracija z dne 19. junija 1999; Kopenhagenska deklaracija z zasedanja dne 29. in 30. novembra 2002.

[23]             Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje določa skupni referenčni okvir, ki pomaga pri primerjavi nacionalnih sistemov kvalifikacij in njihovih ravni, tako da so kvalifikacije v različnih državah in sistemih v Evropi bolj berljive in razumljive.

[24]             Evropski sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS) določa splošno veljavne in sprejete postopke za priznavanje študijskih kvalifikacij, ki jih študentje pridobijo v programih zunaj svoje matične države.

[25]             Študija o spremembi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ o vzpostavitvi dejavnosti Cepola, GHK, 10. aprila 2012. Ta strošek vključuje novi znanstveni odbor (90 000 EUR na leto), ki svetuje izvršnemu direktorju in upravnemu odboru Europola; glej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi agencije Evropske unije za sodelovanje in usposabljanje na področju kazenskega pregona (Europol).

[26]             Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja v okviru Sklada za notranjo varnost.

[27]             www.ec.europa.eu/esf.

[28]             Glej opombo 26 o predlogu za Sklad za notranjo varnost.

[29]             30. novembra 2011, je COSI izdal mnenje o krepitvi vezi med akterji SVOP in OSVP, dok. 17884/11 JAI 906 COSI 112.